DINAMIKA ODPADANJA SIGE V GOLOBJI LUKNJI, 
PREDJAMA 
(S 4 SLIKAMI IN 6 TABELAMI) 
FREQUENCY OF DRIPSTONEFALL IN GOLOBJA LUKNJA 
(SLOVENIA) 
(WITH 4 FIGURE$ ANG 6 TABLE$) 
ANDREJ A. KRANJC 
SPREJETO NA SEJI 
RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE 
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 
DNE 25. NOVEMBRA 1982 
VSEBINA 
Izvleček - Abstract . 
UVOD ...... . 
DELOVNA METODA . 
JAMA POD JAMSKIM GRADOM (Predjama) 
KLIMA NA PIVKI IN VREME V LETU 1980 . 
METEOROLOŠKA OPAZOVANJA V JAMI. 
ODPADANJE SIGE 
Količina 
Vzroki . . . . . ........ . 
METEOROLOŠKA OPAZOVANJA V VETROVNI LUKNJI. 
ZAKLJUČEK .................. . 
LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . 
FREQUENCY OF DRIPSTONEFALL IN GOLOBJA LUKNJA, Slovenia 
(SumITliary) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 
102 ( 4) 
103 ( 5) 
103 ( 5) 
105 ( 7) 
106 ( 8) 
107 ( 9) 
111 (13) 
111 (13) 
112 (14) 
113 (15) 
114 (16) 
115 (17) 
115 (17) 
Izvleček UDK 551.442.4(497.12-14) 
Kranjc, Andrej A.: Dinamika odpadanja sige v Golobji luknji. 
Acta carsologica, 11 (1982), 99-116, Ljubljana, 1983, lit. 13. 
Prispevek podaja rezultate meritev, ki jih je avtor opravljal leto dni v vhodnem 
delu Predjamskega sestava. Poleg merjenja količin sige, odpadle z jamskih sten, so 
podani tudi izsledki opawvanj meteoroloških elementov. Za primerjavo klime v jam-
skem vhodu s klimo v notranjosti jame, so dodani tudi meteorološki podatki o opazo-
vanjih v Vetrovni luknji, 700 m v notranjosti. V opawvanem času je s stene v Golobji 
luknji odpadlo povprečno 80,6 g sige z 1 m2 oziroma 0,2 g/m2/dan. Večina sige je od-
padla v obliki kosov, lažjih od 4 g. Največ sige je odpadlo v pozni zimi, najmanj pa 
poleti in zgodaj jeseni. Glavni vzrok odpadanja sige je zmrwvanje in tajanje oziroma 
prehajanje temperature preko O 0 c. 
Abstract UDC 551.442.4(497.12-14) 
Kranjc, Andrej A.: Frequency of Dripstonefall in Golobja luknja (Slovenia) 
Acta carsologica, 11 (1982), 99-116, Ljubljana, 1983, Lit. 13. 
The article gives the results of dripstonefall observations during one year period. 
Observations were made in the entrance part of Predjama Cave System. Beside the 
measuring of dripstonefall from the cave walls the author observed some meteorolo-
gical elements, air temperature and humidity. For better comparison of cave entrance 
climate to the ,:eal cave climate, the data of meteorological observations about 700 m 
deep in the cave are added. In the treated period the mean dripstonefall from the 
cave wall was 80,6 g from 1 m2 or 0,2 g/m2/day. Majority of the fall consists of 
dripstone pieces under 4 g. Dripstonefall was the most intensive during late winter 
and the smallest during the summer and early autumn. The main reason for dripsto-
nefall is freeze-thaw effect, that is passing the temperature across O °C. 
Naslov - Address 
Andrej A. Kranjc, mag. geogr., raziskovalni sodelavec 
Inštitut za raziskovanje krasa. ZRC SAZU 
Titov ,rg 2 
66230 Postojna 
Jugoslavija 
UVOD 
Del endogenih (avtohtonih) jamskih sedimentov predstavljajo tudi klastični 
karbonatni sedimenti - delci s stropa in sten odpadle kamnine, karbonatni 
bloki in grušč. Ce so stene zasigane, odpada predvsem siga in sestavlja na 
določenih mestih »grušč in bloke«, ali kakor navadno pravimo, odpadlo sigo 
in sigov drobir. 
Avtohtoni jamski grušči so navadno posledica zveznega kopičenja odpadlih 
kosov, čemur je vzrok mehansko razpadanje kamnine. Oblika teh odpadlih 
kosov je močno odvisna od teksture in strukture kamnine, hitrost odpadanja pa 
predvsem od vodilnega procesa in njegove intenzivnosti. 
Globlje v notranjosti jam je grušča in odpadlega sigovega drobirja navadno 
malo, pri čemer so podori izvzeti. Pač pa je grušč pogosto vodilni facies v 
jamskih vhodih. Zato je upravičena trditev, da pride do mehanskega razpa-
danja kamnine v jamskih vhodih predvsem iz dveh vzrokov. Prvi je učinek 
zmrzovanja (zmrzovanje-tajanje), drugi pa učinek termičnih sprememb v kam-
nine (krčenje in širjenje). 
Siga, ki prekriva stene in strop v vhodnem delu jame, navadno močneje 
razpada od same kamnine. Siga je manj masivna, med sigo in skalo je preki-
nitev, česfo po sigi in v njej polzi voda. Ce polzi voda po špranjah med sigo 
in matično kamnino, ob zmrzovanju še hitreje odpada. 
Z grušči in odpadlo sigo v jamskih vhodih se pri nas največ ukvarjajo 
raziskovalci prazgodovine (Osole 1958; 1959), ki razlagajo te sedimente kot po-
sledico zmrzovanja v hladnejših obdobjih. Ne preučujejo pa recentnih gruščev 
v jamskih vhodih, njihove geneze, dinamike nastajanja, morfologije in granu-
lometrije. 
Znano je, da se v naših krajih danes siga ne odlaga v samih jamskih vho-
dih, pač pa se pod številnimi vhodnimi oboki in na dnu vhodnih brezen kopiči 
grušč, ki ga označujemo kot podorni ali posipni stožec. Podrobnejše poznava-
nje recentnega grušča in sigovega drobirja bi nam omogočalo pravilnejše oce-
njevanje takih fosilnih sedimentov, obenem pa bi prispevalo k boljšemu pozna-
vanju jamskih sedimentov, speleomorfologije in procesov razpadanja sploh. 
DELOVNA METODA 
Za opazovanje odpadanja sige sem si izbral vhodni del Jame pri Predjami 
oziroma Golobjo luknjo, kot se imenuje ta del, v veliki meri iz tehničnih raz-
logov: bližina Postojne, lahek dostop, vrata s ključavnico. Odločilno je bilo 
dejstvo, da v jami nastopajo velike meteorološke spremembe, kar dokazujejo 
objavljeni podatki (Anelli 1944; Habe 1970), in da v vhodnem delu siga močno 
-odpada, kakor je bilo mogoče soditi po predhodnih ogledih. 
103 
6 Acta carsologica XI, 1982 (1983) 
V Golobji luknji (sl. 1) sem za opazovanje izbral 2,5 m dolg in 4 m visok 
del zasigane stene brez večjih kapnikov. Pod steno sem razprostrl plastično 
ponjavo, v bližino, 1,5 m nad tlemi, pa postavil termo- in higrograf (Bauart 
Fischer, Drebach). Bolj ali manj redno sem enkrat tedensko pobiral kose od-
padle sige s ponjave, jih posušil in stehtal, večje kose pa tudi izmeril. Opazo-
vanja sem opravljal od 9. l. 1980 do 31. 3. 1981. Da bi lahko primerjal klimo 
v Golobji luknji s »pravo« jamsko klimo, sem postavil termo- in higrograf 
tudi pred Vetrovno luknjo, okoli 700 m daleč od vhoda. Zaradi izrazitega pre-
VHOD 
KONJSKI HLEV 
1 to o} 
2 '"""' 
o 
Sl. l. Lega Golobje luknje 
Fig. l. Situation of Golobja luknja 
1. meteovološka instrumenta - meteoroJ.ogica,l instruments 
2. opazovana stena - observed Wall 
104 
Andrej A. Kranjc, Dinamli.ka ,odpadanja sige v Golobji Iuknjii, PI'edjama 7 
piha sem v Vetrovni luknji lahko opazoval tudi smer in hitrost vetra (ročn~ 
anemometer). Nekajkrat sem pozimi izmeril tudi temperature na več mestih 
vzdolž Stare jame in preko Crne dvorane, za boljše poznavanje vplivov zuna-
njega hladnega zraka v jamsko notranjost. 
Podatke opazovanj sem vnesel v računalnik RCU v Ljubljani. Program 
za računalniško obdelavo je napravil in izpeljal mag. Primož Jakopin, za kar 
se mu najlepše zahvaljujem. 
JAMA POD JAMSKIM GRADOM (Predjama) 
Golobja luknja, mesto, kjer sem opazoval odpadanje sige, je takoj za 
vhodom v srednjo, največjo, etažo Jame pod Jamskim gradom. Prvi del sred-
nje etaže se imenuje Konjski hlev, sledi mu Velika dvorana, za njo pa velik 
in dolg rov Stare jame, ki ga Vetrovna luknja povezuje s črno dvorano (700 m 
od vhoda). Za Crno dvorano se glavni rov razcepi v Vzhodni in Zahodni rov. 
Golobja luknja je stranski vhod - okno - v Konjski hlev in se odpira 490 m 
n. m., 30 m visoko v navpični steni nad ponorom Lokve, v dnu slepe doline. 
Nad Golobjo luknjo je še okoli 100 m stene (Habe 1970). 
Golobja luknja je dobrih 10 m dolg in 3-4 m širok rov, ki se takoj za 
vhodom odcepi iz Konjskega hleva in se konča s 6 m široko odprtino v oboku 
nad ponorom Lokve. Višina stropa je 4-7 m. Stene so prekrite s sigo in manj-
šimi kapniki, vmes so tudi deli gole skale. Strop je pretežno v skali, le malo 
zasigan. Tla niso v prvotnem stanju, med drugim so jih nazadnje prekopali 
arheologi med 2. vojno (Korošec 1956, 4-5). Sestavljena so iz steptane prsti, 
pomešane s kamenjem, deloma pa so celo tlakovana z večjimi kamni. 
Prva meteorološka opažanja iz Jame je zabeležil že Schmidl (1854), podrob-
neje pa sta se s temi opazovanji ukvarjala Anelli (1944) in Habe (1962; 1970). 
V 120 m visoki steni vodi v Jamo četvero vhodov s številnimi notranjimi pove-
zavami med rovi in je izrazita dinamična jama. V zvezi s kroženjem zraka 
v Jami lahko v grobem rečemo, da piha poleti po glavnih rovih iz notra-
njosti proti vhodu, pozimi pa obratno, ko mrzel zrak vdira skozi spodnje vhode 
in teče po glavnih rovih proti notranjosti jame. V večjih rovih prepiha na-
vadno ni čutiti, kjer pa se presek rova zmanjša, lahko naraste v močan prepih 
- jamski veter. 
V podrobnostih so klimatske značilnosti bolj zapletene. V Vetrovni luknji, 
ozkem prehodu med Staro jamo in Crno dvorano, kjer je veter najmočnejši, 
se včasih pojavlja tudi »dihanje« - ponavljajoče se spreminjanje smeri vetra. 
Tak pojav je bil npr. 20. 3. 1981 ob hitrosti vetra okoli 0,5 m/s, opaženo pa je 
bilo tudi že prej (Novak & Kuštor & Kranjc & Sivec 1981). 
Zračni tokovi v sami Golobji luknji so navadno del zračne cirkulacije ce-
lotne jame, včasih pa v njej nastane samostojna zračna cirkulacija, samosto-
jen zaprt krog: zračni tok piha skopi vhod v Konjski hlev, od tam v Golobjo 
luknjo in skozi »okno« nad ponorom Lokve zopet ven. Vendar se to dogaja 
le ob šibkejšem vetru. 
Ker v okolici Jame ni meteorološke opazovalnice, primerjam dobljene po-
datke s podatki iz Postojne, kot najbližje postaje. Glavne razlike so v sami 
legi: Postojna je na odprtem svetu, tik pod vrzeljo v verigi visokih dinarskih 
planot, slepa dolina Lokve pa je s severa zaščitena s steno in robom Planinske 
105 
Acta carsologica XI, 1982 (1983) 
gore, obrnjena proti jugu in obenem naJmZJe mesto cele Postojnske kotline. 
Na splošno je v Predjami klima taka kot v Postojni, pač pa so velike mikro-
klimatske razlike. Ceprav v zvezi s tem ni merskih podatkov, pa to najbolje 
potrjujejo zvončki, ki na rebrih okoli Jame vzcveto navadno okoli Novega leta. 
KLIMA NA PIVKI IN VREME V LETU 1980 
Glede temperaturnih razmer sodi pokrajina Pivka v prehodni temperaturni 
pas, med mediteranskim in notranjim, ki sega od prvih kraških planot do 
glavne dinarsko-alpske pregrade. Z ozirom na padavinski režim sodi v področje 
z modificiranim mediteranskim režimom, ki ima maksimum padavin jeseni, 
minimum pa pozimi (Furlan 1960, 55). 
Povprečna letna količina padavin v Postojni je bila v letih 1931-1960 
1299 mm, z minimumom marca (67 ,5 mm) in maksimumom junija (136,5 mm). 
Povprečna letna temperatura je bila 8,5 °C, najhladnejši in obenem edini mesec 
s povprečno temperaturo pod 0° je bil januar (-1,5 °C), najtoplejši pa julij 
(17,9 °C) (tab. 1). 
Pomlad in poletje 1980 sta bila v Postojni precej »normalna«, pač pa je 
bila zima 1980/81 izrazito mrzla. Jeseni 1980 je prvič zmrzovalo (temperatura 
je padla na -1,2 °C) konec oktobra, v novembru pa je bilo le 11 dni, ko se 
temperatura ni spustila pod 0°. Najbolj mraz je bilo 12. novembra, - 7,3°. Se-
dem dni, v začetku in na koncu meseca, se temperatura niti čez dan ni povzpe-
la nad 0°. December je bil še bolj mrzel, minimum - 19° (5. 12.). Sicer je bilo 
le 5 dni, ko se temperatura ni spustila pod 0°, 12 dni pa je bila temperatura 
ves čas pod lediščem. Povprečna temperatura za december je bila -1,9 °C. 
Tudi januar in februar 1981 sta bila hladnejša od dolgoletnega povprečka: 
januar - 2,9° in februar - 1,2°. Najnižji temperaturi v teh dveh mesecih sta 
bili - 22, 7° (17. 1.) in - 13,8° (15. 2.). V obeh mesecih je bil le en dan, ko se 
temperatura ni spustila pod 0°. V januarju je bilo 8, v februarju pa 7 dni, 
ko se temperatura ni povzpela nad ledišče. 
Tabela 1 
Povprečne mesečne temperature v Postojni (1931-60) v °C 
Mean month temperatures in Postojna (1931-60) in °C 
I.= -1,5 V. = 12,3 IX.= 13,9 
II. = 0,2 VI. = 15,9 X. = 9,1 
III. = 3,3 VII. = 17,9 XI. = 4,5 
IV.= 8,1 VIII.= 17,1 XII.= 0,9 
Leto= 8,5 
Padavine so bile v prvih dveh mesecih obilne, 191 mm {150 % povprečne 
količine) novembra in 152 mm (125 %) decembra. Januar in februar sta bila 
suha, 55 mm (63 %) in 46 mm (44 %). Padavine so padle pretežno v obliki snega 
in ta je ležal vsega skupaj 81 dni (Kranjc 1981). 
S tega vidika moramo gledati tudi meteorološke podatke opazovanj v 
Golobji luknji: normalnemu letu je sledila mrzla in precej suha zima z dol-
gotrajno snežno odejo. 
106 
Andrej A. Kranjc, Dinamika odpadanja sige v Golobji ,1uknji, P.vedjama 9 
METEOROLOŠKA OPAZOVANJA V JAMI 
Klima v Golobji luknji je zaradi različno dolgega časa opazovanja težko 
neposredno primerljiva s klimo v Postojni, vendar pa tudi enoletna opazova-
nja lahko dajo zanimive rezultate. Povprečne mesečne temperature v Golobji 
luknji za ieto 1980 so močno podobne dolgoletnim povprečkom za Postojno. 
Dnevni potek temperature v vhodnem delu Jame sledi dnevnim spremem-
bam zunanje temperature. Jama z masivnimi skalnimi stenami in z odprtostjo 
proti kraškemu podzemlju blaži temperaturna nihanja. Jamski vhod ščiti vhod-
·+ 20 
OC 
UJ GOLOBJA LUKNJA-a::: 
::::) 
15 1-
<( 
a::: 
UJ 
Q.. 
~ 10 UJ 
1- ----------/- ...... ,,, 
<( 5 
VETROVNA 
er. 
::::) 
1-
<( 
a::: 
UJ o Q.. 
~ 
UJ 
1-
-5.....__-r----.---------.----------.---.--~-~ 
Sl. 2. 
:Fig.2. 
II III IV V VI VII VIII IX X ~I XU 
MESEC - MONTH 
Povprečne mesečne temperature 1980 v Golobji in v Vetrovni luknji 
Mean rnonth temperatures 1980 for Golobja luknja and Vetrovna luknja 
107 
10 Acta carsologica XI, 1982 (1983), 
ne rove pred najhujšim mrazom (ko je bilo v Postojni - 22,7 °C je bilo v Go-
lobji luknji -19 °C), predvsem pa blaži visoke poletne temperature. Temu 
močno pripomore kroženje zraka v taki jami dinamičnega t.ipa. Po drugi strani 
pa jamske stene preprečujejo segrevanje ob lepem zimskem vremenu: ko je 
v vasi Predjama lepo, mirno, sončno vreme z nekaj stopinjami nad ničlo, je 
istočasno v Golobji luknji, le nekaj metrov za jamskim vhodom, temperatura 
nekaj stopinj pod ničlo! 
1980 je bila povprečna temperatura v Golobji luknji 7,04 °C (sl. 2, tab. 2). 
Povprečne dnevne temperature celotnega opazovalnega obdobja so bile med 
-11,5 °C (17. l. 1981) in 18,5 °C (5. 8. 1980). Absolutna najnižja in najvišja 
temperatura sta bili zabeleženi v istih dneh, kot največji oziroma najmanjši 
dnevni povpreček, in sicer - 19° ter 23°; temperaturna amplituda je bila torej 
42 °C. 
Za razpadanje kamnine sta najpomembnejša dva temperaturna pogoja: 
čim večja temperaturna nihanja in zmrzovanje-tajanje oziroma prehodi tem-
perature preko O °C. 
Nihanje temperature v Golobji jami ima dve skrajnosti. Ob oblačnem in 
vetrovnem vremenu, ko dnevna nihanja temperature tudi na prostem niso 
izrazita, je lahko v Golobji luknji ves čas, dan in noč, po več dni zapored, 
tako rekoč stalna temperatura z malenkostnimi odstopanji. To se lahko dogaja 
v katerem koli letnem času (sl. 3a in b). Tako je npr. nihala temperatura 
med 17.-21. l. 1980 le za 1°, med 3.-7. 11. 1980 pa se je spremenila vsega 
skupaj za 2,5 °C, vendar največ za 1 ° dnevno. Največja nihanja dnevne tempe-
rature nastopajo ob lepem in mirnem vremenu, ko je močno nočno ohlajanje 
in dnevno segrevanje in doseže dnevna amplituda do 10°. Največje dnevne 
spremembe temperature nastopajo po hitrih vdorih toplih ali hladnih zračnih 
mas v Postojnsko kotlino, ko se močna in hitra otoplitev ali ohladitev površja 
prenaša v vhodne dele Jame. Tako je 15. 4. 1980 temperatura v enem dnevu 
zrasla za 14°, 16. l. 1981 pa padla za 18 °C. 
Prehodi temperature preko O °C nastopajo le v hladni polovici leta, pred-
vsem pa v prehodnem času. Ob najhujšem mrazu se temperatura tudi preko 
dneva ne povzpne nad 0° in torej ni procesa zmrzovanje-tajanje. V opazoval-
nem obdobju je temperatura prešla 0° največ trikrat dnevno. Vsega skupaj 
sem zabeležil 171 prehodov temperature preko 0°. Največ dni (47) je bilo takih, 
·c 
~~==1-1 :: b 1 
4. 5. 6.XI 18. 19. 20.I. 
Sl. 3. Potek dnevne temperature v Golobji luknji 
Fig. 3. Daily temperature oscillations in Golobja luknja 
108 
Andrej A. Kranlic, Dinamika odpadanja sig•e v Golobji ,Juk!Ilji, Predjiama 
Tabela 2 
Temperatura in vlaga v Golobji in Vetrovni luknji 
Temperatures and humidity in Golobja luknja and Vetrovn!a luknja 
T 
Vmax 
T 
Vmax 
r II rrr IV v vr VII VIII IX 
-2,6 0,1 3,4 
-11,5 -5,2 -1,9 
4,6 7,1 8,3 
75,4 78,8 84,7 
49,0 58,0 63,0 
97,0 98,0 99,0 
5,2 
2,3 
8,5 
76,5 
61,0 
90,0 
4,9 5,7 6,0 6,5 
3,6 3,5 5,3 6,1 
5,5 6,5 6,5 7,1 
94,2 95,6 96,0 97 ,5 
89,0 94,0 94,0 95,0 
97,0 98,0 98,0 99,0 
9,5 13,1 
6,9 10,1 
11,3 16,4 
77,7 82,3 
58,0 65,0 
91,0 92,0 
14,8 17,9 
11,1 17,2 
17,7 18,5 
84,0 
12,4 
10,0 
14,9 
85,5 
74,0 
90,0 
77,0 
89,0 
7,4 8,4 8,9 
6,8 7,7 8,3 
8,1 9,0 9,5 
97,7 97,6 97,0 
97,0 96,0 95,0 
99,0 98,0 98,0 
9,1 8,8 
9,0 7,7 
9,2 10,0 
96,2 96,5 
95,0 94,0 
97,0 98,0 
T - povprečna mesečna temperatura v 0 c 
Tmin - minimalna povprečna dnevna temperatura v 0 c 
Tmax - maksimalna povprečna dnevna temperatura v °C 
V - povprečna mesečna relatiW1a vlažnost v % 
V min - minimalna pov,prečna dnevna relativna vlažnost v% 
Vmax - mak.simaina povprečna dnevna relativna vlažnost v% 
11 
x xr xrr 
9,2 3,1 
4,9 -0,2 
15,0 7,8 
89,6 89,3 
74,0 66,0 
98,0 99,0 
8,1 7,0 
7,2 6,3 
9,0 7,5 
95,0 94,5 
94,0 93,0 
96,0 95,0 
-1,5 
-9,9 
3,4 
88,5 
76,0 
100,0 
5,5 
4,8 
7,0 
92,1 
89,0 
94,0 
ko je temperatura dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer) prešla 0°. En dnevni 
prehod preko 0° je bil zabeležen v 35 primerih, po trije dnevno pa v 14. Vsega 
skupaj je bilo v tem času 96 takih dni, ko je temperatura v Golobji luknji 
prešla 0° C. V letu 1980 je temperatura v Golobji luknji prvič padla pod 0° 
2. novembra, zadnjič pa 15. aprila. Največ prehodov preko 0° je bilo decembra 
in februarja (tab. 3). 
Tabela 3 
Stevilo prehodov temperature preko O °C v Golobji jami 
Frequency of emperature crossing O °C in Golobja luknja 
Mesec število prehodov O/o prehodov 
Month Num'ber % oif crossing oif crossing 
I. 12 11,5 
II. 28 27,0 
III. 13 12,5 
IV. 12 11,5 
XI. 13 12,5 
XII. 26 25,0 
104 100,0 
109 
12 Acta carsologica XI, 1982 (1983} 
Tudi relativna vlažnost zraka v Golobji luknji kaže močno odvisnost od 
zunanjih sprememb zračne vlage oziroma od splošne vremenske situacije. Tudi 
krivulja sprememb relativne zračne vlage v Golobji luknji kaže tipična dnevna 
nihanja (10.-13. 4. 1980, sl. 4 a), včasih pa je potek nihanja zračne vlage ne-
pravilen oziroma sploh ni opaziti dnevnih nihanj (14.-18. 12. 1980,sl. 4 b). 
Povprečna relativna vlažnost zraka v opazovalnem obdobju v Golobji luk-
nji je bila 82 %, najbolj suh zrak pa je bil januarja (75 °!o), najbolj vlažen pa 
oktobra (90 %). Absolutne vrednosti so se gibale med 100 % (kondenzacija), 
kar je bilo razmeroma pogosto, in 14 % (25. 2. 1980), kar je tudi za zrak v 
Postojni izjemno suho (ustna informacija opazovalca v Postojni). 
Ce primerjamo dnevni potek temperature z dnevnim potekom relativne 
zračne vlage vidimo, da sta si ravno nasprotna: s porastom temperature pada 
relativna vlaga in obratno. 
"l. 
a 
90 
70 
30 -+---------+----------t-----------t--------, 
1 O.IV. 11.IV. 12.IV. 
¼ 
9 
,- / J / o 
I I I I 
70 
I f ( I 
so 
--
30 
\ 
14.XII 15.XII 16.XII. 
Sl. 4. Dnevno nihanje vlažnosti zraka (v %) v Golobji luknji 
Fig. 4. Daily air humidity (in %> oscillations in Golobja luknja 
110 
13.I V. 
b 
r / 
I 
I 
17.XII 
Andrej A. Kranjc, Dinamlka odpadanja sige v Golobji luknji, Pvedjama 
ODPADANJE SIGE 
Količina 
Kot sem povedal že v uvodu, sem odpadlo sigo pobiral enkrat tedensko, 
kasneje pa so bile te tedenske količine preračunane v dnevne zaradi lažje pri-
merjave z drugimi podatki in lažje obdelave. 
Vsega skupaj je v opazovanem času odpadlo 806 g sige, to je povprečno• 
1,96 g dnevno oziroma 80,6 g z 1 m 2 stene v enem letu ali 0,2 glm2/dan. Pov-
prečno je največ sige odpadlo meseca februarja (6,3 g dnevno) in decembra 
(3,7 g). Dnevni maksimum je bil zadnje dni februarja 1981, ko je odpadlo po. 
29,2 g dnevno. Najmanj sige je odpadlo v poletnih in zgodnjejesenskih mesecih 
- od junija do oktobra sploh nič (tab. 4). 
Tabela 4 
Količina odpadle sige v Golobji luknji (v g) 
Dripstonefall quantities in Golobja luknja (in g) 
Mesec 
Q1 Month 
I. 3,1 
II. 6,3 
III. 2,7 
lIV. 0,3 
v. 0,3 
VI. o.o 
VII. 0,0 
VIII. 0,0 
IX. 0,1 
X. 0,0 
XI. 0,3 
XII. 3,7 
Skupaj 1,96 
0,5 
0,2 
0,1 
0,1 
0,1 
o.o 
0,0 
o.o 
0,0 
0,0 
0,0 
1,5 
0,0 
Q1 - povprečna količina dnevno odpadle sige 
Q2 - minimalna dnevna količina odpadle sige 
Q3 - maksimalna dnevna količina odpadle sige 
8,2 
29,2 
10,7 
0,7 
o,a 
0,1 
0,0 
0,0 
0,2 
0,0 
1,5 
8,1 
29,2 
Glede na obliko in velikost odpadlih delcev sem ločil troje tipov: prah, 
drobir in kose. Količine prahu nisem mogel meriti sproti, niti ne posebej in jo, 
lahko le ocenim po podatkih, dobljenih s pomočjo občasnega spiranja plastične 
ponjave z vodo in filtriranja te vode. Prahu in najdrobnejših delcev, do 2 mm 
premera, je bilo okoli 25 % vsega odpadlega gradiva. 41 % sige je odpadlo v 
obliki manjših koščkov, od 2-35 mm premera oziroma do 4 kg težkih. Ostalih 
34 % (274 g) sige je odpadlo v obliki večjih kosov, nad 35 mm največjega pre-
mera oziroma težjih od 4 g. Takih kosov je bilo 9. Največji kos, odpadel je· 
v zadnjem tednu februarja 1981, je tehtal 153,5 g (19 % celotne količine od-
padle sige) in meril 200 X 85 X 10 mm. 
111 
A cta carsologica XI, 1982 (1983) 
Vzroki 
Podobno, kot za razpadanje kamnine na zemeljskem površju, lahko tudi za 
odpadanje sige v jamskem vhodu domnevamo naslednje vzroke: 1. spremembe 
temperature (spreminjanje volumna kamnine oziroma sige zaradi spreminjanja 
temperature), 2. sprememba vlažnosti {določeni minerali vpijajo več vode in 
s tem spreminjajo volumen) in 3. zmrzovanje-tajanje vode v razpokah in s 
tem zvezani pritiski. 
Temperaturne spremembe same ne povzročajo bistvenega odpadanja sige, 
kar najbolje kaže dejstvo, da poleti, ko so sicer tudi močna nihanja tempera-
ture, a ne zmrzuje, siga skoraj ne odpada. Tudi med relativno vlažnostjo zraka 
in količinami odpadle sige ni opazna neposredna povezava. Korelacijski koefi-
cient je sicer pozitiven, vendar zelo majhen {0,085). Vendar pa obstaja nepo-
sredna povezava med tema dvema elementoma, kar dokazuje tudi stopnja 
signifikantnosti 0.042 (torej v mejah 0.01-0.04 kar kaže statistično signifikant-
nost) (tab. 5). 
Ostane nam predvsem učinek zmrzovanja-tajanja, v kar je vključeno tudi 
prehajanje temperature preko O °C. Glede na to, da od junija do novembra 
siga praktfčno ni odpadla, največ pa je je odpadlo februarja (6,32 g/dan) in 
.decembra (3,72 g/dan), januarja (3,07 g) in marca (2,7 g), je upravičeno povezo-
vanje odpadanja sige s procesom zmrzovanja-tajanja. Februarja in decembra 
povprečne temperature v Golobji luknji niso bile najnižje, pač pa je v teh dveh 
mesecih temperatura največkrat prešla 0° (28-krat februarja in 26-krat de-
.,cembra). 
Tabela 5 
Korel!acija in signifikantnost merjenih elementov v Jami 
Correlation and significance between measured elements in Jama 
TGL VGL TVL VVL 
VGL -0,116 
0,009 
'TVL 0,884 -0,194 
0,000 0,000 
~v'VL 0,617 -0,136 0,386 
0,000 0,007 0,000 
HV -0,002 0,036 -0,124 -0,064 
0,488 0,233 0,013 0,125 
ŠPR -0,387 -0,024 -0,370 -0,268 
0,000 0,310 0,000 0,000 
SIGA -0,369 0,085 -0,416 -0,532 
0,000 0,042 0,000 0,000 
TGL temperatura v Golobji luknji 
VGL = vlaga v Golobji luknji 
TVL = temperatura v Vetrovni luklllji 
VVL = vlaga v Vetrovni luknji 
HV = hitrost vetra 
ŠPR = število prehodov temperature preko O °C 
SIGA = odpadla siga v g 
112 
HV šPR 
-0,008 
0,438 
0,021 0,218 
0,336 0,000 
Andrej A. Kranjc, Dtinamika odpadanja sige v Golobji luknjti, PI'edjama 15 
V jamskih vhodih takega tipa, kot je Golobja luknja, siga močneje odpada 
tudi zaradi ledenih tvorb po stropu in stenah. Te so posledica zmrzovanja, 
temperatur pod O °C in ne prehodov temperature preko 0°. V Golobji luknji 
je pozimi precej ledu, deloma v obliki ledenih sveč - kapnikov, deloma pa v 
obliki ledenih skorij, ki nastajajo tam, kjer voda polzi po stenah. Ta led po-
vzroča odpadanje sige s svojo težo -- ko postane gmota ledu, ki se drži pred-
vsem sige, pretežka, se odtrga. Navadno se pri tem ne odtrga sam led oziroma 
ne popusti vez med ledom in sigo, ampak popusti vez med sigo in steno in 
skupaj z ledom pade na tla tudi siga. To povezuje tudi padavine z odpadanjem 
sige - ledene tvorbe nastajajo predvsem takrat, ko po deževju nastopi hujši 
mraz. Zaradi tega je deloma maksimalna količina odpadle sige dobljena konec 
zime malo prevelika, kajti dokler se odpadla gmota ledu na tleh ni pričela 
topiti, ni bilo mogoče pobrati vseh kosov odpadle sige. 
Prah in »poprh,, s površja sige v veliki meri spira na tla voda. Kapljice 
in curki, ki polzijo po stenah, spirajo najdrobnejše razpadle delce in jih na 
tleh odlagajo. 
METEOROLOŠKA OPAZOVANJA V VETROVNI LUKNJI 
Da bi bilo mogoče primerjati meteorološke podatke iz Golobje luknje tudi 
s podatki iz notranjosti jame, sem opazoval določene meteorološke elemente 
tudi v Vetrovni luknji (tab. 2 in 6). Poleg temperature in vlage sem v Vetrovni 
luknji opazoval tudi smer in hitrost vetra, saj je v dinamičnih jamah prav 
zračni tok nosilec zunanjih vremenskih vplivov v podzemlje. 
Razlika med povprečnimi temperaturami v letu 1980 ni bila velika, 7 °C 
v Golobji in 7,2 °C v Vetrovni luknji. Pač pa so bile v Vetrovni luknji manjše 
amplitude (3,5-10°), čeprav še vedno velike glede na to, da je ta del jame 
Tabela 6 
Veter v Vetrovni luknji 
Wind in Vetrovna luknja 
Povprečna hitrost v m/s Smer v %* 
I. 6,8 100 
II. 4,5 100 
III. 2,9 100 
IV. 3,1 75 
v. 2,7 50 
VI. 5.3 25 
VII. 4,8 o 
IX. 4,0 o 
X. 0,6 o 
XI. 3,8 75 
XII. 6,0 100 
Skupaj 4,0 63 
* Podatek kaže % meritev, ko je bil veter usmerjen skozi Vetrovno luknjo v no-
tranjost Jame. 
113 
16 Acta carsologica XI, 1982 (1983) 
oddaljen 700 m od vhoda. Zanimivo je opazovanje prodiranja hladnega zuna-
njega zimskega zraka v jamsko notranjost: konec januarja 1981 je bil vhodni 
del že tako daleč ohlajen, da so ledene tvorbe nastajale še kakih 100 m daleč 
v notranjost Stare jame, to je okoli 450 m daleč od vhoda. Kapniki v Veliki 
dvorani so bili močno zaledeneli {Kranjc 1981). 
Zračni tok, ki kroži po Jami, se v ožinah spremeni v pravi jamski veter. 
V opazovanem času sem opravil 50 meritev smeri in hitrosti vetra v Vetrovni 
luknji. Povprečna hitrost vetra je bila 4 m/s, povprečno najmočnejši veter Je 
pihal januarja in decembra, najšibkejši pa oktobra in maja. Največja izmer-
jena hitrost je bila 9 m/s (9. l. 1981). Januarja, februarja, marca in decembra 
je veter stalno pihal skozi Vetrovno luknjo proti notranjosti jame. Od julija do 
oktobra je pihal v obratni smeri, proti izhodu, od aprila do junija pa je veter 
menjaval smer. 
Relativna vlažnost zraka v Vetrovni luknji je ustrezala smeri zračnega 
toka. Povprečna relativna vlažnost je bila 96 %, z ekstremnimi dnevnimi pov-
prečki med 89-99 %. Meseci, ko je bil zračni tok usmerjen v jamo, so imeli 
povprečno relativno vlago pod letnim povprečkom, ostali pa nad njim. Naj-
višjo povprečno relativno vlažnost sta imela meseca maj in junij. V konkretnih 
primerih je vlaga često dosegala 100 % in je prihajalo do kondenzacije. 
ZAKLJUCEK 
V Golobji luknji, to je v vhodnem delu jamskega sestava pri Predjami, 
sem opazoval odpadanje sige s stene malo več kot leto dni. V tem času je z 
10 m 2 velikega dela stene odpadlo 80,6 g sige/m2 oziroma 0,2 g/m2/dan. Največ 
sige je odpadlo v pozni zimi, najmanj pa poleti in zgodaj jeseni. 41 % sige je 
odpadlo v obliki drobnih koščkov {pod 4 g), 34 % v obliki večjih kosov (naj-
večji 154 g), ostalih 25 % pa v obliki prahu in drobnih zrn (pod 2 mm). 
Največje kose sige trgajo od stene ledene tvorbe, ko postanejo pretežke, 
da bi jih držala razmeroma tanka sigova skorja. Sila, ki drži skupaj sigo in led, 
je močnejša od sile, ki združuje sigo in skalno osnovo. Zato je običajno na 
bazi ledene sveče, ki odpade s stene ali stropa zaradi prevelike lastne teže, tudi 
primrznjen kos sige. 
Ostali večji kosi odpadajo zaradi zamrzovanja-tajanja, predvsem takrat, 
ko je siga precej namočena in temperatura pogosteje prehaja preko O °C. V 
opazovanem obdobju je največ sige odpadlo v mesecu februarju. 
Sigov prah in poprh spira s sten curljajoča voda in je količina odnešenega 
prahu odvisna tudi od padavin. 
V mrzli zimi, kot je bila npr. zima 1980-1981 v teh krajih, prodira mrzel 
zrak (pod O 0 C) globoko v Jamo, led se dela še okoli 450 m daleč od vhoda. 
Tako globoko sega torej neposredni vpliv zunanjih vremenskih sprememb in 
Čio te razdalje od vhoda lahko računamo tudi z razpadanjem sige zaradi zmrzo-
vanja, čeprav intenzivnost odpadanja sige od vhoda proti notranjosti slabi. 
114 
Andrej A. Kranjc, Dinamika odpadanja sige v Golobji luknji, Predjama 17 
LITERATURA 
Ane 11 i, F., 1944: Osservazioni di meteorologia ipogea nelle Grotte di Castel Lueghi 
presso Posturoia. Le Grotte d'Italia, Ser. 2, Vol. 5, 1941-1944, 5-34, Trieste. 
Furlan, D., 1960: Klimatske razmejitve Slovenije. Geografski vestnik, 22, 45-57, 
Llubliana. 
Go s po dar i č, R. & F. Šušteršič, 1977: Vzroki podiranja kapnikov v kraških jamah 
(medfazno poročilo 1977). Speleologija krasa, Poročila, elaborat, 1-24, Postojna. 
Habe, F., 1962: Hydrometeorologische Beobachtungen in Hčihlensystem von Pred-
jama. 6. Congres Internat. de meteorologie alpine, Bled, 476-469, Beograd. 
Habe, F., 1970 Predjamski podzemeljski svet. Acta carsologica, 5, 7-94, Ljubljana. 
K o r o še c, J., 1956: Arheološke ostaline v Predjami. Razprave SAZU, 9/1, 3-64, 
Ljubljana. 
Kranjc, A., 1974: Jama Skednevnica - primer mehanskega razpadanja sige. Pro-
teus 36/7, 316-319, Ljubljana. 
Kranj c, A., 1980/1981: Poplavni svet na Pivki. Elaborat, Geografski inštitut A. Me-
lika, SAZU, 1-101, Ljubljana. 
Kranjc, A., 1981: Letošnja huda zima in klima v Jami (Predjama). Proteus 43/9-10, 
357-359, Ljubljana. 
No v a k, T. & V. Kuštor & A. Kranjc & N. Sivec, 1981: Prispevek k poznavanju raz-
poreditve favne v velikih rovih. Acta carsologica, 9, 149-179, Ljubljana 
O s o I e, F., 1958: Pomen jamskih sedimentov za speleologijo. Proteus, 20/7, 181-185, 
Ljubljana. 
O s o I e, F., 1959: Analiza pleistocenskih jamskih sedimentov. Geologija, 5, 123-128, 
Ljubljana. 
S c hm i d 1, A., 1854: Die Grotten und Hohlen von Adelsberg, Lueg, Planina und Laas, 
1-316, Wien. 
FR~QUENCY OF DRIPSTONEFALL IN GOLOBJA LUKNJA (SLOVENIA) 
Summary 
To find out the intensity of dripstonefall near the cave entrances, which is part 
of endogene or autochtonous sediments in caves, due to actual climate, I decided 
to make some observations. I have chosen Golobja luknja (Plgeon's Hole) as one of 
the entrance part of Predjama Cave System near Postojna is called, mainly from 
the technical reasons (accessibility, lock with the door). This cave system was known 
as a dynamic one with big temperature differences from previous works already. 
For observations of dripstonefall I have chosen about 10 m 2 of cave wall, co-
vered with dripstone but without bigger concretions. Floor under the wall was co-
vered by plastic sheet and thermograph and hygrograph have been placed nearby. 
Fallen pieces of dripstone were gathered once a week and later calculated to a day's 
interval for easier comparisons and calculations. The observations were carried 
out between 1980-01-09 and 1981-03-31. One set of instruments was placed 700 m 
inward to the narrow place called Vetrovna luknja (Wind Hole). Because of the 
wind I observed there also the direction and the velocity of wind once a week. 
All gathered data have been put into the computer of University Computing 
Centre in Ljubljana, where mag. Primož Jakopin was of the greatest help. 
Golobja luknja is one of the entrances to the main passage of about 6 km long 
Predjama Cave System. It is situated at 490 m a.s.l. in the vertical wall of Upper 
Cretaceous limestones, about 30 m above the ponor of Lokva brook. The wall ends 
the blind valley of Lokva. 
The system as a whole has 4 entrances in 120 m high wall and a lot of interna! 
connections. It is so called dynamic cave: in summer the prevailing direction of air 
current is along the main passage towards the entrance - outwards, and in winter 
inwards. The climate of Pivka region is in the transitional temperature belt between 
the mediterrannean and inner belt and according to precipitations it belongs to mo-
dified mediterrannean regime. Mean quantity of precipitations in Postojna (1931-60) 
is 1299 mm and mean temperature 8.5 °c (January -1.5°, July 17.9°). 
115 
18 Acta carsologioa XI, 1982 (1983) 
The winter 1980/81 was very cold. Temperature falls under O 0 c in October, on 12th 
November it was -7,3° already. In December it was only 5 days without freezing 
temperatures, with minimum of -10 °. Mean temperatures of winter months have 
been under normal: December -1.9°, January -2.9°, February -1.2°. The coldest 
day was 17th January with -22.7°. The snow cover persisted for 81 day. 
The mean temperature of air in Golobja luknja was 7 °c, in December -2.6°, 
and in August 17.9°. The lowest recorded temperature was -19° and the highest 23°. 
The greatest daily amplitude was 18°. Temperature crossed O 0 c 3 times a day the 
most. Altogether 171 crossing of o0 have been recorded. Temperature crossed o0 
the most frequently during December and February. Mean air humidity was 82 %, 
the driest was January (75 °/0), and the most humid October (90 %). Absolute values 
ranged between 14-100 %. 
During the observation period has fallen down altogether 806 g of dripstone, which 
is 1.96 g/day or 80.6 g/m2 or 0.2 g/m2/day. Dripstonefall was the most intensive in Fe-
bruary (6.3 g/day) and in December (3.7 g/day). In June, July, August, and October 
there was no dripstonefall. 
Dripstonefall particles can be divided into 3 categories: under 2 mm = 25 %, 
between 2-35 mm (up to 4 g) = 41 %, and above 35 mm (or 4 g) = 34 % of all the 
dripstonefall. The biggest pa.rticle measured 200 X 85 X 10 mm (153.5 g or 19 % of all 
dripstonefall). 
According to the literature treating rock weathering and to gathered data I can 
conclude that the main reasons for dripstonefall in Golobja luknja are three. First is 
freeze-thaw effect. Second one are ice concretions during the winter as follows: 
percolating and driping water is often freezing when reaching the ceiling and on it 
and on the floor relatively huge ice concretions are formed. When the piece of ice 
crust or icecle becomes too heavy it falls down - and often a piece of dripstone is 
falling too, attached to the base of ice formation. And the third one: dripstone dust 
and the smallest particles are washed down from the walls directly by the dripping 
water. 
In cold wi.nters, as it was the winter 1980/181 the cold air (under O 0 ) can pene-
trate up to 500 m into the interior of the cave, due to the inward oriented air current. 
The wind reached during the observation period the maximum velocity of 9 m/sec. 
Ice formations were as far as 450 m from the cave entrance. Direct atmospheric in-
fluence is therefore reaching so far in the cave and in this entire ·zone we can reckon 
upon freeze-thaw weathering. 
116