lsoa. 32. številka. (t Trstu, t tink cjatntf d«e 15. mare« 1898.) Tečaj XXIII. Muri« pa trikrat as tod« v daajlk eb tovklh, «•! tasMk Ia- l« rabotah. Zjatraaja isdanj« li-k«ja ob S. ari »jutraj, večera« p« «b 7. •rt *ai«r. — Obojno iadaaj« itu«: •» Mamu . (. i.—, isvw Avatrlje t. 1.80 M tri BflMs... S.— , . . «40 M pal lata 12.— • * 18.— Splaftavatl aapraj m iiriikt u asraialaa M sprava aa •lira. Faaamiln« fttarilk« •• dobivaj« ▼ pro-iajalaloah tobak« v lrntu po S btA, Iit« Trata pa % ■?(. EDINOST e Oflaai aa raftaaa pa tarifa t petita; aa aaaiora ■ 4«b*ltai Arkaaai a« plavajo roator, kolikor obeoga navadnih rra ti: 'oalana, oaartaioo io jarao i«hv«l«, u aiaii oglasi itd. aa rainnaj« po pofod o ▼■i dopiai naj aa poilljnjo ar*dnl*tr aiiea Cnier«a it. 18. Tanko punta saa.a biti franitoTano. ker ■efrnnkoTasa aa •prejemajo. Bokopial ao na vraAaja« * ' NafoAmno, reklamacije ia ogUaa apr«-je»a upravniitvo ulio a Mol ine pifl-eolo hit. 3, II. aadst. Naroini»o la oglasa j« plaAorati looo Trat. Odprt« rekla eij« a« proito poitnin«. Ql OBljufee in — dejstoa. „Obećanje — ludom miloranj«". Hrrataka prialorica. II. Nedavno temi nem je bila prilika, da smo videli nekoliko kazenskih razprav v Trstu zeper obtožence slovenske narodnosti. Od vsega senata je le predsednik poznal slovenski jezik. Njemu je bila glavna naloga v tem, da je izpovedbe obtožencev in prič prevajal na italijanski j epik, ker drugače trije gospodje svetniki in zastopnik državnega pravdniitva ne bi bili nmeli, zakaj da gre. Kakor je poitepal tn predsednik, tako postopaio drugod pojedini sodniki: ali sam sodnik ne zna narekovati niti jedne same besede slovenske, ali pa se izgovarja s pisarjem, kateri da ne zna pisati po naie, ali pa misli, da pride hitreje naprej, ako ispostavlja nad jezik, ali ga je strah pred vitimi, ali.....ali kaj n^j bi rekli že? Zoper nai jezik, jezik ljudstva, išče se pe vsakem in tndi naj — najivnejem vzroki. Navadni izgovor is vestne gospftde je ta, da Slo-verni in Hrvatje nimnje. ljudi, ki bi mogli popolniti aodna mesta, da nimajo osobja Isulenega za sodne poele. Ali ni to komedja? Kadar sahtevamo, naj nam ustroje šol z našim jesikom, ni čuti nočejo o teto; kadar pa tožimo, da ni uradnikov,, ki bi megli občevati z nami v naiem jeziku, tedaj nam odgovarjajo, da ni sposobnega osobja! V resnici: to je logika, da jej ni paral Ali tudi ono male sodnih uradnikov od najviše do najniže stopinje, ki se štejejo med Slovane, niso taki, kakerini bi morali biti v pogledu naiega In svojega jezika. Vse je nekako v strahu, sleherni se boji namilljenih posledic, ker se boji, da je vprašanje jezika na todiiču — politika 1 Bogu bodi potoženo, da je tako: naši sosedje Italijani in do neke mere tudi vladni krogi so raskrifiali vsako vprašanje, tičoče se nas Slovencev in Hrvatov, vprašanjem politike. Ali ravne ta .....ne vemo, kako bi rekli.....je, ki nas PODLISTEK. Prednja straža. 57 BOMAN. Poljaki spisal Boleslav F ras. Poslovenil Podravski. Karavana je prella mimo hlapca, polka 0-ginskega se je razlegala čimdalje slabe je, naposled je utihnila. Najslabši kos poti je oatal zadej in gosti so se jeli zopet vsedati v sani ob krikn in smehu. Znovič je zažvenk^al zvonček, jeden, drugi, deseti, ves roj, znovič so počili biči, zatopotala kopita in karavana je zdirjala dalje. Hlapec si je pokril glavo, položil otroka na sani, pograbil vajeti ter previdno krenil proti domu po poteptani cest:. Daleč pred njim so žvenkljali zvončki ter je migljala rudečkasta svetloba; včasih je še veter prinesel kak glasnejši odmev. Naposled je utihnilo in ugasnilo vse. .Ali pa ti ljudje, dasiravno gospodje, prav ravnajo, da se zabavajo a takimi rečmi ?■ je za-momljal Ovčar. Spomnil se je namreč preperele ■like sivega senatorja pod cerkvenim korom ter odrte slike plemiča z ogoljeno glavo, katerega so kmeti isienovali „prek letnika* ter črnega nagrobnika vitesa, zakovanoga v oklep z mt-čt-m v roki i> s železno rokavico pod glavo, ki je lržal poleg oltarja svete mnčenice Apolonije. A plemiči se s tem zabavajo f... zatira in potiska, da ne moremo naprej. Ako hočemo moliti v svojem jeziku, joto p o 1 i t i k a I Ako bi hoteli, da državne oblasti občujejo z nami v našem jeziku, je to — politika I Ako Želimo, da bi se mogli učiti v svojem jeziku, je to zopet politika: vsa politika je zoper nas. Na deželaem sodišču v Trstu se n. pr. ravno sedaj vrli kurs sa praktikante in avsknltante to — samo v italijanskem jeziku, da-si je polovica teh mladeniče v našega jezika, in da*si bode malone vsem službovati med našem narodom t Očito jo, da se pričakuje tudi od njih, da bodo hodili ista pota, neprijazna ravnopravnosti našega jezika, katera hodijo stareji uradniki. In vendar, kako lahko bi se dale urediti stvari na sodiščih v popolno sadovoljstvo narodnosti in jezika 11 Kar ne more iti dobre skupaj, naj se deli; a kar bi meglo boljo vspevati skupaj, naj se združi t Za nas bi se stvar morala rešiti tako, da bi se v Trstu sasnovale prizivno sodišče za vso Slovence in Hrvate v Cizlajtaniji! Zadar in Gradec značita za nas decentralisacijo, ali nam treba jedinjenja. Za Italijane bi se stvar mogla urediti tako, da bi se jim ne bilo bati dotike s nami. Ako pa ns ide s koncentracijo, potem treba deliti p o n a r o d n o st i. Ali ne več tako, da bi mi morali prenašati jarm rovinjski ali farlanskf, ampak pravično in pošteno, da nikdar več ne pridemo do spopada. Kaj naj rečemo o porotnem sodišču v Trstu sa Slovence, ali kaj o onem v Rovinju za Hrvate ? I Zakon o poroti veleva, da je jemati za porotniku v prvi vrsti one, ki p^leg drugih svojstev poznajo tudi deželno jezike. V nas je to mrtva beseda, kajti navadno se sa porotnike imenujejo taki ljudje, ki ne poznajo našega jezika — iu — naravno — tudi ne naših običajev in našega čutstvovanja. Potem prihaja druga.....zopet ne vemo, kako bi rekli.....za naše odnoiaje, a to je: uporaba tolmačev za slovenaki in hrvatski jezik. Potem so mu priši na misel škof, čegar slika jo visela v zakristiji, ki je znal zbujati mrtve iz groba za priče ; menih, ki je na svojem plašču preplaval Vislo ter ona kraljica, ki je pod zemljo dovažala uol za reveže iz Ogerske na Poljsko. Naposled mu je stopil kakor živ pred oči njegov lastni ded, Rok Ovčar. Moder ded! Z Napoleonom je hodil po svetu, a na starost je postal celo berač pred cerkvijo in je vse tako temeljito tolmačil gospodarjem, da je imel več zasluika, nego 11 or-ganist. »Bog daj večni mir njegovi duši 1* je zacepetal Ovčar. Toda neprestano ga je mučilo v dnii, da plemstvo ne ravna prav, ko se zabava z cerkvenimi rečmi. „Oni so imeli na sebi celo duhov* sko obleko..." si je mislil. Bil je nemara še kako vrsto od koče, kar je safiul znovič za seboj korake in je potem pred seboj zagledal Polža. .Mislili smo si, da si obtičal pod gričem*, se je oglasil Poli, .hvala Bogu, da prihajaš. Ali si videl go*te?* „Oho, bol..." je odvrnil Ovčar. .In te niso nabili ?" .Čemu naj bi me bili ? Še preko griča so mi zavlekli sani". „O!... Ia nobeden ti ni storil nifi žslega ?" „Nič. Jeden izmed poslednjih mi je del kučmo na glavo in to je vse. To je vendar nekoliko hudo, da ta redni kompetentni sodnik, ki ti ntegne soditi tudi o življenju, ne ume, ako govoril v svojem jeziku 1 Tu smo torej v hitrici povdarili naše sodne odnošaje ozirom na obljubo, ki nam jejo dala vlada pred petdesetimi leti, ko smo mi Slovani obvarovali eesarstvo in cesarsko prestolje. Sedaj pa naj sedi vsakdo, da-li je to primerna nagrada za potoke prelite krvi — lojalnih, svojemu cesarju in svoji domovini nepremično zreitih Sloveneev in Hrvatov, in da-h ni zadnji čas, da se tudi v sodni stroki — kar se dostaje pravic našega jezika, — slednjič ugodi onemu čutstvovanju našemu, narodni samozavesti, na katero je avstrijska vlada apelovala Se pred 50 leti, 9 burnem letu 1848, proglasivb narodno samozavest kakor najlepSo čednost, ki more vspodbu diti to zvesto [ slovansko ljudstvo v tej obmejni pokrajini do junai-kih činov na častnem bojnem potju v obrambo države in prestola I Deželni zbor istrski. X VI. seja dne 26. februvarjn 1898. Predsednik je priobčil, 1) da je dobil vest od namestnika, da bosta vladna odpoalancs navzoča na raspravi o po- . poročiln deželnega šolskega nadzornika, 2) da posl. Glezer ni mogel priti v sejo radi bolezni, 8) da posl. Gleva ni mogel priti v sejo radi smrti njegove matere. Na poziv predsedniku so vsi poslasci ustali s sedežev v znak sožalja. Posl. B a r t o 1 i je vpraial e. k. vlado, kako da njeni zastopnik odgovarja na iterpelacije manjšine, dolim nima odgovora na mnoge interpelacije večine. Vladni zastopnik je odgovoril na iterpelacijo posl. Tomasija radi razoroženja v politiškem okraju poreškem, da bode skoro ustreženo želji inter-pelanta. „TakoL. Pri njih je to tako. AU ti stori krivico, ali pa ti pomaga. Kakor mu je linilo v glavo", je pojašnjeval Polž. Kakor jim je šinilo v glavo", je ponevil Ovčar. .Toda trmasti so zmerom po gospodsko. Tako so drčali s sanmi z najvišega griča, da me je kar spreletela groza. Morali so se poprej dobro napiti, kajti nobeden si ni zlomil vratu. Trezen kmet ne bi zapustil živ take vožnje." Čez malo časa ju je dohitelo dvoje sanij. V prvih je sedel jeden sam popotnik, v drngi dva. ,Vi ste iz vasi", jo vprašal prvi popotnik. .M*, je odgovoril Polž. .One maske", ki so se peljale ta mimo, so se peljale k vam?" „Ne k nam, marveč k grajščaku". .No, no.. A najemnik Jozel je doma?" .Gotovo je, ako ni odšel po kaki barantiji", je odvrnil Polž. .Ali niste čuli še, da bi bil prodal val graj-Ščak posestvo?* se je oglasil debel glas s drugih sanij. .Čemn vprašal ti to, Fric I..." pokaral ga je človek, s katerim sta Bedela skopaj. .Ker vsa ta kupčija ni vredna piikavega o-reha", je odgovoril jezno debeli glas. (Pride le). Ker j« bivši poslaaec Poleeiai ■•kal kili **-mestiikom dsželneg* odbornika m ikipiit kmečkih občil, iivoliti je trebalo drugega namestnik*. Predsednik j« prečital imena poelancev, iz voljenih t kmečkih občie*b, kateri imajo izvoliti nameUaika. Preda« a« ja pričela vršiti vslitev, ja spregovoril podi. S p i n č i <5: Visoki zbor t Usojam si o tej priliki izreči le nekoliko besed .... (vrišč na galerijah). Nas 8 poslancev od manjšine za kmečke občine ima pravico do jedača deželnega odbornika.... (na galerijah silen vrisč — predsednik je zvonil).... ko ste trojico naiih poslancev izključili is zbornice brez vsakega razloga, bih smo prisiljeni, da smo ustavili zbornico in tako nismo mogli sodelovati na volitvi odbornikov in njih namestnikov. Tako ja prillo, da je bil izvoljen za odbornika iz skupine kmečkih občin spoštovani gospod dr. Cbersich in sicer od »stale četverice zaatopni-kov kmečkih občin. Mi ne bi danes glasovali za namestnik« — da-si imamo pravico Udi do pravega deželnega odbornika, ali storiti hočemo ta jedino v predpostavi, da boda spoštovani gospod dr. Cbersich imel toliko Čnta pravičnosti, da se odpove deželnem* odborništvu in da stopi na meste namestnika, katerega izvolimo sedaj. Volitev se je vršila po listkih. Posl. dr. M. T r i n a j s t i d je dobil 7 glasov, poslanea Bartoli 3 glasove, posl. Kozulid jeden glas (Trinajstitev). Tako je predsednik proglasil dr. M. Trinajsti** namestnikom deželnega odbornika. (Na galeriji so kričali: negarlo, in acgua con lui I) Tajnik Vereton je prečital samo v italijanskem prevoda nastopno interlacije posl. dr. M. Trinajstiča in tovarišev : Opaža se, da n* mnogih c. k. sodiščih se še vedno ne izvršujejo uknjižbe izbrisanj* terjatev, vpisanih v zemljišnioi na nk&z zemljisko-odveznega zaklada, * istotako da nekateri c. kr. davčni nradi opaščajo prošnja za izbrisanje državnih terjatev radi d*vkov, vpisanih tndi v večem števila v jed-nem in Utem uložkn, da-si ao iste izplačane te davno. Ker tak* vpisana kremena ovirajo promet s neprimičninami v kredit na malih poseatvik, dovoljujejo si podpisani vprašati visoko c. kr. vlado: Ali je visoka e. k. vlada pri volji: 1. dati povspešit vršenje izbrisov zemljiško-odveznega zaklada v zemljišnicah ? 2. zauka«ati e. k. davčnim oradom, da bodo točno in redne zaprašali za nknjižbo izbrisanja državnih tirjatev radi davkov, apisanih v zemlji-ščoici, čim so isti poplačani? Polj, dne 26. februvarja 1898. Dr. D. Trinajstič, dr. Stanger, Jenko, Mandič, Spinčič, dr. M. Trinajsti«!, dr. Laginja, Kompare, Koznlič. (Pride še.) Šolska vpašanje v Istri. Govoril deželni poslanec Josip Kompare v XVII. isji dež. zbora istrskega dne 36. tebru-varja 1898. Visoki zbor! Šolsko vprašanje v Istri postaja od dne do dne akutnejše, ker je to kardinalna točka občnega nadaljnega razvoja te pokrajine. Vsaki nared napredaj* le *» podlagi dobro razvitega in dobra urejenega šolstva; kakor šolstvo napreduje, ali nazadnje, tako napreduje ali pada vse javno življenje in blagostanje naroda. Javni faktorji so pri* znavali to vselej, ter se trodili po močeh za razvoj šele. Od kar se je v nas v Avstriji pred kakimi 150 leti z najvišega mesta izreklo: „die Schnle ist ein Političan', uganjajo se z šalo v nekaterih pokrajinah, osobito v novejši dobi narodne borbe — prav grozne nezakonitosti — da ne rečem hujšega. Dokaz tema — in sicer jako žalosten — ja naša pokrajina. Do prvih deeenijev tega stoletja se sploh ne more govoriti o javnem šolstvu v Istri, ker se ni najmanje skrbelo za to ne za beneike Istro od strani republike Venecije, — ne za cesarsko Istro od Donajskih vlad. Kjer so se po vladinom nalogu začela ustanoviti prve javne ljudske Šole, stavila sta se vea blagor in pravi napredek v priučenje blažene nemščine. Pač smela* j* morale biti, ko se po !ol*h, kar jik je kilo od Peaiu* do R«k* i* Trsta, *tr**i v Mi pilili ■eariki »kiider-honder*. Smešni s* bili pač o*i 6**i, ko so s* po tek šalah otrokom prtpeajavali papirnati oalički na hrbet za kaze*, akt so med sebej v šali aprego- vorili domačo besedo. Smešno j« tudi bilo, *ke j* prišel v lolo nadzornik, večkrat čiat Italijan, ki ni razumel ni učitelja ne učeneev, ter je trebale poklicati v šolo kacega veterana-korporala, da je posredoval kakor tolmač. Še bolj egoistično je postopala v naši pokrajini „slavna* Serenissima, ki je vsprejela predlog razsutega Paola Sarpi, na) se v tej pokrajini ne ustanovijajo nikake šole — tudi italijanske ne — ker ako bi ta pokrajina napredovala, bi gotovo odpala. Tako je rekel on I Ti časi so prešli in in hvala Bogu, da so prešli. V novejši dobi le le so prodrli bolji — recimo za sedaj — dobri nazori, da treba staviti razvoj ljudskega šolstva na materinščino. In res, kjer so se uveli ti nazori, čisti brez primesi po-litičnik straatij, šolstvo baš dobro uspeva — doka* temo Goriška (po večini) in Kranjska. A v nas je to vpraianje toliko pomešano s političko strastjo, da se o njem ne more mirno, stvarno in pravično razpravljati. — To pa povdarjam precej tu, d* n* tem mi zastopniki slovanskega naroda nimamo niti najmanjše krivde, ker nimamo ni v deželnem odboru, ni v c. k. dež. šolskem svet* — ta ogromno večino nsroda, katerega zastopamo — nijednega zaatopnika. Mi poslaaci v manjšini tnkaj moramo izjaviti slovesne, da v Istri j šolstvo baš si v ugodnem položaja za nobeno obeh narodnosti], a da je slovansko mnogo pod normal> ■ nimi odnošaji. To bodem skušal dokazati iz istega ; vašega letnega šolskega poročila in iz predloženih resolucij. Za vaie šolske razmere brigajte ae vi, i slavna gospoda od večine, saj ste dosta mogočni! I. Precej n* prvi strani vašeg* poročila prva vrstiea glasi: „Scoole eittadiue publiche non esi-stono in Istri *w. Ni-11 to žalostna izjava za pokrajino, kater* po vašem šteje do 20 mest, ol katerih vssj osem vendar zaslužajejo to ime. In tudi teh 8 mest nima nijedno nikake mestne lolel Trideset let, slavna gospoda, niste od c. k. vlade, pri katari imate velik — skoro ves — upliv, isposlovali nijedne, dandanes za socijalni razvoj vašega .nižega j meščanstva prepotrebne mestne šol*. Ako so v*4i nižij slojevi meščanstva sapostavljeni povsod tujcem v trgovinskem in obrtnem prometu, nimajo vzroka, da bi kaj očitali nam, pač pa drugim. Kdor ne veruje tega, se lahko prepriča o tem v vseh velikih podjetjih ob mo ja od tukajšnjega c. k. arsenala pak gori da Trsta. II. V I. tabelarnem pregleda poročila stoji upisano, da je v Istri 190 ljudskih šol, od katerih bi bilo 66 italijanskih, 110 čisto slovanskih, 16 , mešanih. Ne vem pa, kak pomen ima to, da ni v : pregledu število razredov, ker sicer je vi- j deti, da so Slovani na boljem. Ako pa preštejemo ! razrede raznih šol, tedaj razvidimo, da je ital. : razredov 178, slovenskohrvatskih pale 137. Torej j je ital. razredov 41 več; toliko tadi več pouka, j in boljega ponka. V II. tabelarnem pregledu so navedeni razni ] okraji se devilom šol in po koliko razredov, a tudi 1 tu ni ločitve po učnem jeziku. V razlago naj služi * zgoraj navedeno. (Zvršetek pride.) Polltiike vesti. V TRSTU, dne 14. marca 1898. K položaja. Ravno lepo si je bila priredila vse. Nje razmerje do barona Gautacha j* postalo najintemneje. O odredbah vlade je bila obveščena v isti hip kakor uradna „Wiener Zeitung', postala je .prijateljica* ministerskega predsednika in bila je že blizu, da razvije zastavo odkrite ofici-joznosti. Lei)0, jako lepo so se jele sukati stvari in — jasli so prihsgale bliže in bliže . . . kar je potegnila neprijetna sapa in je popihnila ministarstvo Gautscbevo s pozorišča in .prijateljica* je ostala sama in vleče pUh, kakor glasi prislov ica o onih devicah, katerim tudi zadnji predpust ni do-nesel zaželjenega — moža. Da, .N. Fr. P r e s s e" vlače plah. In sedaj ue ve, kake bi ia kaj bi. Danes je je sama opozieiia in žnga z obemi pestmi go*p. grofa Tbnnu, a jutri se spomiaja zopet, kako lepo je tam kliza — jaali i* tati se jej *etri pri arom. Tedaj ima preprij*t*e vizij*; domiilj* si, d* ji v)*d*e glasilo I* piše — vladue programe. Nekaj tacaga se je zgodile minolo sokete. Napisal* je kar cel program, o katerem j* želel% d* bi verjel svet, da je to program grofa Tkan* ii d* je „N. Fr. Pr." njega glasilo. Vsebine tega programa ae m*ramo navajati, ker zatrjajo od vsak strani in izredno gostebeiednostjo, da grof Thui ničesar ne ve o tem „svojem" programu in neki par-lameatarec je omenil celo, da je ikoda, da ne štejemo danes 1. aprila.....Ne ne, vse je bil* le vizij*. Ko se sksdi ta, pa dvigne ,N. Fr. Pr." zapet svoje kopje 1 Javna diskusija se suče sedaj v prvi vrsti o tem, na kako stališče se postavi liberalno vele-posestvo nasproti grofu Thunu, ko je jedsn iS vrst te skupine vstopil v ministerstvo. V Pragi so se minole subote zbrali zaupniki te skupine. Na to posvetovanje je priiel tndi minister dr. B&ro-reither. Te dni pa se snidejo na Dunaju zastopniki libaraln b veleposestnikov vse monarhije, vprašanju novega prertsedništva se pojavljajo zopet težave glfde onega podpredsednika, katereg* naj bi izbrala opozicija. Grof Stttrgk in grof Altems sta odklonila ponujene jim* k*ndidatnro, o poslanca Mantherju pa da noče čuti vlada, ker je žid. Boji so namreč, da bi bil isti izpostavljen strastnim napadom od strani antisemitov. 50 letnica revolucije 48. leta. Včeraj j* minolo 60 let, odkar je na Daouju let* 1848. buk-nil* revolueiia. Po vseh večih mestih Avstrije ao proslavljali «pomin na te dogodke. Sosebno p* n* Dunaju, kj»-r je ljudstvo tramom* romalo n* pokopališče h* grobove onih, ki so padli v mareu Ista 1848. N* grobovih je bilo izustenih več govo* rov. Mir m • ni kalil nikjer. Tržaški socijalni demokratje so priredili dva shoda, jedn-g4 v lastnih prostorih v ulci S. Mau* rizio, dragega v gostilni .Al Giardinetto". Kaker smo čuli, je bilo včeraj konsignirano vojništvo v tržaških vojašniCHh; no, mir se ni kalil nikakor. Nafielnik vlade v Bosni in Hercegovini, general konpee baron Appel, pojde, kakor se govori, skoro v pokoj. Na njegovo mesto je baje do-lolen general konj šiva baron Albori. Rasija zahteva vojno odškodnino od Tnrfiti«. K ukor smo že poročali o svojem času, jo zahteval ru*ki poslanik Sinovjev v Carigradu od turške vlade, da bi poslednja odstopila B isiji svojo terjatev na vojni odškodnini proti Grški, in sicer v zossku o'l 760.000 lir šterlin. 8 tem zu*«*sm bi plačala Turčija Rusiji polovico dolga. Taroka vlada je odgovorila na to, da jej ne dopuščajo tega sedanje njene fiaančne razmere. Seveda so Busija ni najmanje zadovoljila tem odgovorom ter zahteva sedaj od Turčije plačilo ne več sam* polovice odškodnine, ampak vso odškodnino. Te dni se ima izjaviti turška vlada o tej zahtevi. Rusija jej je tudi zapretila, da stori takoj vse potrebne korake v iztirjanje svoje tirjatve. R az 1 i 6 n e ve nt i. Za one, ki hočejo — koji Ko je pred pir leti zavrefteio med slavenskim prebivalstvom te iko-flje tržaško kopei>ke, ko je zahrumel vihar nevoljo, ker se je aloven*ki jezik iztisnil iz stolne cerkve te po večini slovanske škofije; ko smo občutili kakor udarec v obraz zlasti zato, ker se je zgodilo tako na željo in zahtevo ljudi, o katerih bi sodili preblaga in krivo, ako bi rekli, da stoje le indifsrsntno nasproti vari in katoliški cerkvi, ker je resuioa ta, da. teua svetima institucijama stoje sovražno nasproti; ko se je torej tedaj užalil verni slovenski živelj nevarnim življem na ljubo, tolažilo se nas je, da se je zgodilo to le pro bono pacid, le radi ljubega miru, ter da je to zadnji ko* rak pa potu koncesij italijanskim srditežem. lli smo tedaj skeptično zmajevali z glavo. Danes govore dogodki, da smo imeli prav; oni, ki so morda res menili tedaj, da je definitivne nasičsi volk laške srditosti, vidijo sedaj, kako grozno so ae varali, vidijo, kake jim leže pod nogami vso njih lepe n*1e Tadanja žrtev ni prinesla miru,ampak uresničil se je zopet rek, d* jedon zgrešen čin neizprosno poraja drugik zgrešenih činov, kajti krogla, ki se je spustila niz-dolu, se mora valiti daljo že pe fizičnem zakenu. Ali tudi politiško i* duševno življenje ima at«|o fiziko m svojimi sakmL Ko jo kil atorjeo prti zgrešeni korak, atopUa jo naša cerkvena ob-laat na >isečo ravan in pol jo vodi dalje in daljo., dokler no bode nasičen volk. Ko kode aasičen, petem bode ie le mir. -Ali kako korist bede to so pastirja, ako je ?olk postal miren, ko je požrl vso — eveo ! I Za dogodki v cerkvi sv. Jnsta ao sladili napadi radi slovenskih propovedi pri sv Antonn starem, pri sv, Antonn novem, pri av. Jakobu ; sledilo je borba in — kapitulacijo cerkvene oblasti radi »v. misijona pri sv. Antonu novem, sledili so skandalozni dogodki v Bojanu, in sedaj imamo na dnevnem redu zopet kapitulacijo cerkvene oblasti lt Kamen se neizprosno vali po brdn niz dalu. Toda k stvari. Kakor znano, je zatulil laiki volk v .Piccolu* — in njegovo tuljenje je odmevalo tudi v zodnji ooji mestnega sveta —koje izvedel, daje vladiko tržaški odredil par postnih eksercicij za ogromna veČino župljanov pri sv. Jakobu, za župliane slovenske narodnosti. Tu moramo povedati veleč, župniku Hrovati nu kar naravnost, do je srd slovenskega prebivalstva obrnen v prvi vrsti proti njemu, k«r je vso overjeno popolnoma, da je .Piccolo' pnsal do informacij, (zlasti pa do znanja, da se je on, gospod lupntk, uprl naredbi škofovi) po neprevidnosti ali pa po volji gospoda župnika. Tndi nam sili iolč v pero, ali premagovati oe kočemo, zbravli vse ■oralne sile samozataje vanjo ter pošiljamo gosp. župniku le to jedno oomo sporočilo: pomilujmo I! Stvari so se razvijale kitro, mrzlično naglico. V soboto £e je vedel »Piccole-, da je 80 svečenikov predložilo vladiki spomenico, v kateri protestujejo v interesa vero in mira — tako jo otelo v »Piocolu* — zoper poslovenjevanje tržaških cerkv&. Teh „80* duhovnikov ja sicer prazna bajko »Piccolo va", ali do se jo predložila spomenica od snanih fanatičnih ,Amieovcov*, to utegne biti res-aično. In to, daje „Piccolo* takoj izvedel e tej spomenici, je zopet dokaz o tesni zvezi laških duhov-Bikov z laškimi — židi, liberalci in framasonil Ni čada torej, da je »Piccolo" .vimena* katolikov te ikofije zapel slavospev tem duhovnikom 1 »Piecols* govori v imenu katolikov in to po volji in v veselje izvestnim duhovnikom, ki imajo — kar smo izvedeli iz povsem verodostojnega vira — svoj po-oeben ubed v uredništvo .Piccolo" 1 Ni idolu, niz-dolu gre naša pot — in ropidne. In prišla je noč in prišel je zopet dan, minilo je komaj 24 ur in Židovsko glasilo katoliško duhovščine je moglo naznaniti svojim vernim zakrivljenega in nezakrivljenega nosa, v tona triom« fatorja — naznaniti najuovejo kapitulacijo cerkvene oblasti pred »Piccolovo" velevlastjo. V nedeljo sjotraj že smo izvedeli, dajeikof umaknil ovoje odredbo ia do je Župnik Hrovotin že dobil obvestilo, do sloveoskik eksercicij ne bode I Kori bode sedaj mir? No ordinorijatu nsj se ne ■Odejajo tega I Zaključujč svojo notice je .Piccolo" nastavil škofu na vrat nož — .narodne vesti' tržaške! To treba uuieti: ako ti Škof ne budeš eksekutor naše volje, ako se predrzne! kedaj, da bi hotel storiti kaj, kar ne bi se strinjalo z voljo italijansko-židovske stranke, ako ti kodaj pride na misel, da ■i jedino ti odločilni činitelj v avtonomni eerkvi katoliški: tedaj bs prične gonja znovič I! Škof tržaški bi morai žrtvovati svoje najzvesteje vernike, bimoral zanemariti dnšne potrebe pobožnega ljudstva slovenskega, ako hoče imeti — mirt Ali bo te mir? Ne, ne bode miru! Pač je lahko odpravljati pisane odredbe le z jedno samo potezo, ali nikdar ne bode možno odpraviti slovenskega življa iz te pokrajine, nikdo ne more izbrisati prava našega do obstanka na tej zemlji, prava našega do molitve svojemu Bogu v svojem jeziku .. Take provice si ne daje jemati nobeuo ljudstvo, ker so ma taka prava zapisana v srca 1 In oko bi si dalo izbrisati, je pokazalo le, da ni hotelo živeti in da ni bilo vredno življenja! Hi pa hočemo živeti, ker vemo, do smo vredni življenju 1 In zahtevali bodetno svoja prava v uradu, v Šoli in po*«b«o v — cerkvi. Ono energijo, ki jo daje človeku in narodom zavest o svojem pravu, zahtevati hoč-m > in zahtevati ta svoja pravo. A, ker vemo, ta so srca nalik nasprotnikov trda kakor kam«a, ker vemo, da oo aeebčotao za vsako pravico, ker vemo, da nam ne privajajo življenja, ia ker vemo aledajič, da jik je najoeveja kapitulacija cerkvene eblaeti le otrdila v objestnosti in srditosti, potem ne moro biti drugače, noge boj med nami io aašimi nasprotniki. Io vse to noj bi se dogajalo pro beno pasis la! Kako britka ironija! Ne, častita gospoda: danes ao se razmere 1« poejstrile! Mi nismo krivi na tem 1 Kilo na« more šteti v greh, ako se opiramo onim, ki bi hoteli peitiviti steno narodne mržnje m*d na-t in — naš«gn Bsga, ki bi hoteli tudi v cerkvi katoliški — v hramu vere ljubezni in pobratimstva — razobesiti Gesslerjev klobuk italijanskega fanatizma ?! Mi niamo krivi, ako se nočem« klanjati temu klobuku. Slednjič bi vprašali prevzvišenega vladiko: ali je tega tr«ba bilo ? Precendenčni slučaj iz njegovega lastnega pastirovaoja mu pravi, da ui trebalo — da bi bilo nasprotno tiioćkrat bolje. Ali ae ne spominja, kakov vihar je bil v istem .Piccolu" in m*4d istimi nentrpneži, ko se je cerkev v Trutu pripravljala na veliko procesijo Materebožje 1 A takrat je ostal pievzvišeni neizprosen l Tisoče In tisoče ljudi je prihrumelo na to procesijo, bila je to crkvena siavnost, kakorlne ni videl Trst že dolgo, dolgo. Ia posledica? Nasprotniki naše vere so se zvijali v svoji obnemoglosti in uglei vladike je narasel hipoma do nenadejaue visine med slovenskimi in laškimi verniki. V znamenju trdnosti in boja so bili takrat pognženi nasprotniki miru; a sedaj se pada zopet v staro zmoto: v znamenju neumestne mehkobe in namialienega miru se osokolujejo oni, hi hočejo — boj t Imenovanja. Pravosodni minister je imenoval j sodnega pristava Antona Lane ve v Tolminu 1 sodnim tajaikoui nt okrožnem sodi-i u v Gorici. Razplo- Razpisuje se mesto poštnega odpravnika na novo ustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Koza ni proti pogodbi in kavciji 200 gld., letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in letui pavša 160 gld. za vzdržavo ednokratne pešne zveze na dan s poštnim uradom v Kojskem. Prošnje v teku štirih tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Zs Svetoivansko podružnico družbe sv. Cirila i in Metoda pri Sv. Ivanu nabral mali Šnid Ciril v narodnem domu pri sv. Iranu 1 gld. 1 nvč. Zo rodbino vsled dogodkov o volitvah zaprtih Svetoivaečansv nabrala družba pri Kati na Travniku 2 gld. S3 nvč. V društvu na Feideniči nabrali rodoljubi 2 gld. Novo navodilo zo finančno prokuroturo. V nekoliko dneh se iida privoljenjem Nj. Veličanstva novo definitivno navodilo za finančne prokurature v obliki naredbe skupnega ministerstva, vsled katerega padejo finančne prokurature direktno pod fin. ministersstvo in ne bsdo več podrejene predsedstvom deželnih finančnih direkcij. Za porotnike na tržaškem deželnem sodišču za prihodnje zasedanje, ki prične dne 91. t. m, so bili izžrebani ti-le pospodje: Saudrinelli Viskard, Di Demetrio Konstantin, Pacor Karol, Scabar Srečko, Nicolausig Alojzij, Benvenuti Viljem, D&ubler Karol, Rossegger Julij, pl. Reya Edvard, Staffl r Josip, Schroder Aleksander, IJrsich Josip, Bratti Ivan, pL Palese Anton, Piano Izidor, Rovelli Ivan, Carabelli Viktor, Pulitzer Geza, Abram Anton, Covacevich Jurij, Dusatti Viktor, Thaller Alfons, vitez pl. Jurissevich Edvard, Strehler Viljem, Pe« teani Alojzij, Osvaldella Vincenc, Vivante Henrik, Zmajevich Anton, ToraiČić Viktor, Catolla Jnat, Blessisch Alojzij, Machne Josip, Srebotuig Rajinund, Kravos Augnst, Molini Anton, Stadler Alfons. Namestniki gospodje: Ruggier Ivan, Sager Anton, Keber Ivan, baron pl. Burlo Anton, Hsberleitner Ivan, Weiss Emil, Albertini Karol, Tschernatsch Rajmund, Bruna Ljudevit. Znak patrijotizma. Prijatelj nam paroča: Dne 28. m. m. sem bil v Kopru Dva ponesrečena revefa hodila sta z lajmma po mestu. Sem pa tje sta dobila kak novčič, dskler so donel«; iz lajne razlirne skladbe. Ko pa j« prišla na vrsto anatrij-ska himna, se jo obrnil vuakdo prezirljivo in jezno v stran in nista dobila reveža niti krajcarja več. Re*e)U sta umela še le potem to stvar, ko jima je raztelmačil naš dopisnik razmere v italijanskih gntZ'iib istrskih. VokNo oo vooeUeo, ki jo prirodi vceeHdai odsek „Tržaškega podpornega fn bralnega dru-Itva* na sv. Jožefa dan, t. j. It. t m., za tleuo ia povabljeno gosto v laatnih prostorih, olieo Stadion It. 19. I. Razpored: 1. Pozdrav. 1. Deklamacija : .Narodni dema 3. Igra: .Sv. Nežika z deklamacije sv. Nežiki". Med točkami peli bodo pevci društva .Kslo*. Začetek ob 6. ari zvečer. Ustopnina za odrasle SO nvč. Za otroke 10 nvč. Na obilno udeležbo uljndno vabi Veselični odsek. Krilom domovino. Kakor zoajo na*i lahon-ki tukaj mazati slovenske napise ali razbijati svetiljke s takim napisom, tako zoajo Celjski nemškutarčki. Nedeljo osem dni so oblatili namreč hišo gosp. dr. J. Serneca. Gosp. Sernec se je samo pokszal9 in krabri junaki so bili že v begu. Radi širjenja davice in škrlatice so se morale zapreti v Celju vse šole. Na ljubljanskem kolodvoru južne železnico so se nabila razna določila Jn naznanila tudi v slovenskem jeziku. To je tudi nekaj. V primeri pa, kar bi marali dobiti še od jožne železnice no progah, ki tečejo po Slovenskem, je to pa todi rei samo nekaj Od gosp. Vikorja Parme uglasbeno nova opero .Stara pesem" se bode predstavljala dno 22. t. m. v Zagrebu. V nedeljo dne SO. t. m. se je vršil v Št. Andrežu pri Gjrici u^tauovni občni zbor .Bralnega društva". Goriški rodoljubje in njihova glasila delujejo vztrajno in energično na to, da se v Gorici kolikor le hitro mogoče nastaai slovenskih trgovcev in obrtnikov vseh strok. „Ediioet" prod dololnlm sodiščem. (Zvr-šetek.) Na ta obrambeni govsr je odgovarjal precej živo gosp. državnega pravduištva namestnik Clarici, ki pa je priznaval mimogredč neoportun-nost nekaterih demonstracij italijanske stranke ter je naglašal, da se je članek moral zapleniti radi tega, ker se je krivila vlada, da je pristrsnsko, ker podpira italijansko stranko na škodo Slovanov in ker se ji predbaciva da je izključno ona kriva žalostnih razmer no Primorokem, radi česar predlaga, da se zaplemba vzdrži v kreposti. No to je na kratko odgovarjal naš zastopnik ponavljaje, da s tem, ako se krivi vlada, da jo preveč prizanesljiva proti kaki stranki, ni še izrečeno, da se ona identificira z državi nevernim stremljenjem iste stranke, nego le, da je preslaba, t, j., da se ne upira se zadostno močjo proti takim stremljenjem. Te pač ni niti oj*tro kritika, nego le opozarjanje no nevernost, ki preti državi, opozarjanje, storjeno dobrim namenom. Po tej repliki se je podal sodni dvor v po* svetovalnico. Po daljšem posvetovanju proglasila se je rszsodbs, s katero se je potrdila zaplomba. Razsodba se opira na to, da zaplenjena notica obdolžuje vlado, da ja ona Bama in. izključno ona kriva razmer, ki baje vladajo na Primorskem, da se obdolžaje načelnika vlade Gaučo, da se boji Italijanov, prav tako, kakor so se jih bali njegovi ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Alessandro Levi Minzi TRST Via Riborgo 21 in Piazza vecchia 2. Zaloga pohištva in tapetarij vseb slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na zaktevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. ^ Naročeno blago se stavlja na parnik, ali 2 na železniško postajo, ne da bi za to ra- J čunil stroške 2 L Ženini in cenjene družine, ki rabijo trdo* ptkiitr* in Upturij«, aaj m zunudjjo ob-iskati lalago Viljelma Dalla Torre v ulici Cordainoli (ktii* trga S. Gioranni), kj«r aftjdtjo 4*bii«k u Tim. vil (Mamu Z. HOJE NMSTVO DMESE SREČI U EvM Z, pradaiki, da trdi, da se imaj« sahvaiitt Italijani jediao vladi ia ajeai podpori aa jodai atrani, aa dragi strani pa njeni ia njenih orgaaov Toebovpi joii priaaaesljivoati, da iaajo večino v deželne« aborn iatrakea, ter da vlada note ničesar storiti, da bi saagala pravica in da bilo konee nemoralnosti®, krivicam in aasilstvoa na Primorskem. — V takem doiieajn, da je breadvojbeno nasirati pregro-iek ićmaoja proti vladi ia vladnim organom v smislu § 300 kaz. zak. Proti taj raisedbi je priglasil uaš zastopnik pritožbe na viAe sodiiče. Gospodarjem paov. Kor a« pooavljajo slaćaji, da ao pSi ngriiaili kako osobe in ker je dokasane, da se znamenja otekline pekaiajo ie-le po 4 ali 5 dneh po oaalenji, je potrebne, da ao psi, ki so ngriznili koga, izročajo v opazovanje iivinozdrav-nikn. Mestni magistrat je odredil radi tega, da bode vđprejemal konjederee vse one pae, ki so koga ugriznili. Pse bode opazoval 8 dni mostai iifinozdravnik. Če ao pai zdravi, vrnejo se lastnika po 8 dneh proti povračila troškov sa hrano. Slov. blsgotverltsljRO občestvo. Jngnatiev preds. tega občestva v Petrogradu^izda v kratkom oklic za nabiranje doneskov v prid drnitva. Denar se porabi za podpiranje pravoslavnih kričanov na vstoka. Tatvin«. Dve ionski — le-ti sti 48letna Urlala Ivolič in Ivana Baškovič — sti hoteli nti-hotapiti 4 kgr. sladkorja preko fin. linijo is svobodne Inke. Ali nisti imeli »sroče*, kajti sapasil jn je lin. paznik, ki je ustavil ionski in ja izročil policiji, ker jo bil sladkor ukraden. Pokoro sa to jims naloii sodiiče o svojem času. 441etnega Andreja Slavca je zapazil redar ravno tedaj, ko si je moi polnil svojo iepo s ksvo. Odveden na policijo je moral pustiti tamkaj prisvojeno si ksvo, a sam pa je moral v znano zavetilčo. V isto savetiiče je moral 971etni Anton Do-brila, ker j« v malih porcijah vkradel s nekega vosička sa 9 gld. zelenjave. Neznani tatovi so ulemili s pomočjo ponarejenih ključev v gostilno Alojsija Hellrigl v uliei Nuova It. 11 ter ukradli tamkaj 80 gld. denarja, dvoje cevk za cigarete, vrednih 27 gld., tobalnico, vredno 2 gld. in steklenico vermontha. Marija Gibec s Prošeka hit. 213. je postila na stopnicah v neki hilt v novi ulici jerbaa, v katerem je bil klobuk, par hlač in drugih reči, vrednih 20 gld. Ko se jo vrnila za par sekund, je zginilo vse to. Karla Gantuzzi je bila ukradena v avobodni luki iepna ura. Nesreča vslsd otročjo neprevidnosti. Deček Marsič iz Dekanov pri Kopru je nalel prašno pa- trono. Na to je poiskal le strelnega prahu in je nabasal patrono. Povabil je potem lOletnega Nikolaja Gregoriča, naj prižge pralnico, kar je isti tudi storil. Nesreča pa ne mirnje in strelni prah se je razpriil tako, da je hado polkedoval dečka blizu levega očesa in na nosu. Sproveli so gasta-rili v tržaško bolnišnico. Nesreče. 471etni Tomai Samec od sv. Jožefa je lel v četrtek na ogojiiče, da se ogreje. Na stolu se je obrnil nesrečno in padel v ogenj. Do- j mači so mu hitro pomagali ali ker so opekline ne- j varne, je bil minolo soboto sproveden v tržalko bolnišnico. V soboto okolu 9 are zjutraj je zapazil neki Itnn Bigontini v morskem kanala človeka, ki jo bil že v najhujši nevarnosti, da utoni. On in le jeden mladenič sta mu priskočila hitro na pomoč ter ga izvlekla iz vode. Nesrečne«, 781etni Krstnik Ttorini, se je sprehajal ob kanala in je padel v vodo ker se mu je spodrsnilo. llletni Gaetan Zangorossi je hotel skočiti na kolodvorskem trgu na mimo tekoči voz, kar se mu je ponesrečilo. Padel je vsled tega na tla ter so bado pobil na glavi in tudi na nogah. Zdravnik na zAiavnilki p.staji mu je obvezal rane. Mati in itirje njo sinovi so pogoreli dno 10. t. m. vsled požara »»stulrga v n*ki zalogi petroleja v Barceloni, glavnem mestn Špaojske provincije istega imena. 6lu blaznega. V Berolinu si je najel te dni neki Človek voz naročivii kočijazn, da ga prepelje v zoologiški vrt. Ko je kocijaž, ne sluteči nič slabega vodil konja po mestn, je neznani pomiril nanj samokresom zadevši ga tako, da so je kočfjai zgrudil s kozla na tla, hado ranjen. Turek is Arahee psnasrelMa Med moAtvom Llejdovega paruika »Cleopatra* sta nastavljena tudi turlki podanik Radavan Svadalak in Araboo Osmann Mahomod. Bodi neksga dela na suMai ata spleaala oba aa neko daako. Med delom se je ta deska prevrnila in padel je doli najprej Svads-lah in vrhu nje>a Mohamed. Ker sta ae poškodovala, j n je moltve preneslo v postelji. Prilel jo zdravnik in je njima okveial rane. Mohamed, ki ja Več polkodovan, je moral v bolnišnico. Loterijsko itovilke izžrebane dno 0. t m.: Trat 77, 43, 22, 41, 68. Lino 43, 51, 6, 60, 34. NaJnovejA« vesti. Budimpeita 14. List .Frisajsag* javlja is Dnna*F01dvara. Dva tisoč socijalističkih delavcev je hotelo obdržavati shod vzlic prepovedi. Orožniki ao bili priailjeai poseči vmes, o čemer sta bila dva delavca ubita 4 pa ranjeni. Carigrad 19. Uradni turlki krogi oporekajo vesti o vojaških pripravah od strani Turčije proti Bolgarski in povdarjajo, da Turčija zaupa lojalnosti in zvestobi Bolgarske. Psriz 14. Listi jarljajo, da so oblasti zaprli nekega uemelkega častnika, ker je na sumo spi* jonaže. London 14. Is Kaneje ae javlja, da j« veliko Število Krečanov odšlo na Grško in sicer radi pomanjkanja na brani. Atono 14. Pravda proti provzročiteljem atentata na kralja se bodo vrlila v marcu pred porotniki. Tvgovluke briojuvk« in v lasi, Buatmpalta. Pienma <» aapk. 9.06 007 Piani«« *a spomlad 1898 11.07 do 11.99 Oves sa spomlad 0.43—6.44 Ri spomlad 8.46. 848 Kor««« tt maj-jnni 1808 5.85 6 98. Pteaiea: ponadb« in povpraševanj« slabo. Prodaja nekij tisoč meterskih st»tov. Trem« : lepo. Ba-re. Kavo Santo* «oori avera* ta mar« 85.81 m jmli 86.71 Ham'urg. Baatos goud a*trag« sa mesec mare 28,50 sa msj 28.75 sa soptambsr 80.— sa december 80 85. UaB^lakft bora Drtavai dolg v papirja - . v srebra Avstrijska ronta t slato „ , v kronah Kreditne akcij* . . , , London 10 Lat..... Napoleoni...... SO mark 100 ttali. lir IS. roa ti ▼ petek 102.40 102.85 128.— »61 50 120 86 H.6S 46 il 5 dana« 103.80 109.86 132 «5 102 66 861.85 120 46 9.58 11.76 46.96 Sloveča Yina iz Tisa t zalogi vin Tja S. Lazzaro št. 4. Opolo iz Visa po 34 nov& liter, „ „ fino „ 36 „ „ belo sladko „ 40 „ Kakor tudi najfinejša desertna vina. Prosto na dom od 5 lit. naprej. Peter Benuaal iz Visa. k Rarola Aite ViaS. Catterina št 5 ViaS. Catterina ŽL 5 vabi gg. kolesarje na ogled strojev, model 98, lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala; modeli elegantni, posneti po an-gležkih in amerikanskih. Gladak tok ao jamči. Pspravijenja t tej stoki izvršujejo ia točno in nataajCne. Prodaja pripadk«T. - Lastna pei za nikiliranje. 3 magacinl i Ve« se iive pri .Edinosti*. ZAVOD za uniformiranje in civilna krojačnica FRANA JIRAS ulica Caterma it. 9 priporoča •• za naprav« aniform Ia eivllnlh oblak. Poatrašfa« poitona. Zaloga vseh vrat za aalforaia po originalnih tovar-aiikih cenah. stri X Hotel Volploh j,pri črnem orlu* (Aquilanera); v T m ■ v A Via S. Spiridiaaa, Cerse, Tla B. Kleo)*, V najbolj v središča A popolnoma nm novo opravljan. JKSPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM.' V v i nitirja .Restavracija Pilsen" A «d P. V« 1 plaha. !!! Nečuveno !!! ■M* 100 krasnih predmetov ta samo gld. 1.00 ni. 1 krasno potlačena ura c 3 letno garancijo, I Sno brnieno tuiletno araalo v toka, I krasni Sap ia imotk«, l notM vezan v angleško platno, 1 »lecantna ovratnica u gospod«, igla ia alata double a kamni«« 1 garal tara gumb sa aap««taico, 1 » * aa srajse, 1 rolo koristna pralna garnitura. 1 fino dlie6e toiletno milo, 1 elegantna verižica z lepim priveskom, 73 Jako dobrih pere« v originalnem omota, BlMJMr1'" Teh 100 krasnih predmetov razpošilja za samo gld. 1.90 nč. eksportna hiia Švicarskih ar na debelo J. Waaderer Krakovo, Stradom it. I. _ Kar ne ugaja, vzame se tekoin 8 dni nazaj. Mm ZlnstroTaa oaaik grstli la fraaoo. "M STZALOGA POHIŠTVA II OGLEDAL« O Rafael« 11 al 1 a «$> O Via Mtlosslon it. I. «£> <3£ Zalega pohištva as jedilnice, spalnice in<£> <3> sprejf nuie«, cimsle is peresnie, ogledal in ^ ^telesnih blagaii, po oesah, da se ni bat^ ^ ^ kenksrence. ^ Bplrltua ainskpls oomposltas ALGOFON jedino sredstvo proti zobobolu, ravmatli. glavobolu, nlgreal itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nč. ter s« dobiva jedino 1« v lekarni PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza grande TRST. Paziti na ponarajanj« (Oeeeaa raisaMje aa tfaMa Ia a eariaa vrsd.) Stsutt prldslkl. Osaa Vikal: Kaks...........100 K. Maafoloni......... H svetUrndeči........ a ssaadoliai ........ „ kanarček......... „ bohinjski......... kali veliki.......... „ mali......... „ salsai, dolgi........ n B okrogli........ , mešani hrvatski ...... „ . itajerskl...... . Kasle fina itajersk«........ Js4msn it. 10.......... s l s ;;;;;;..... Bsljs kraajik« '. ! " lepa • ........... Krmplr, „ Prm kraajsko.......... „ Lata, kranjska.......... „ 821 ::::::::::: : Kara Moeea......................, Cajlon Plant. fina............, . P«rl................... Portorfoeo..................h Java Malang................. „ Ouatemala . ...............„ San Domingo...... . „ 8ant«s lini..................„ . srednje fini............, a srednji................B a ordinar................„ Rio oprani..................„ a najfiniji......... , srednji ......... „ llfdkor Centrifugal I. vrste..... Conoasae........ . „ v glavah..................„ razkosani . ............., Blft italijanski fini........ a srednji............... Japan fini ..................a • »Mdnj'......... Rangeon extra......... „ I. ......... . n.......... : Pstrslsj ruski r sodih....... , v zabojih od29 kil..... Olja italijansko najfineji...... „ a srednjenno..... * bombažno, amarik...... „ dalmatinsko ......... „ Limoni Msainski ........ a Fomsranće , ........ zaboj Kandteljai Dalmatinskil 100 K. Bari . Pinjoli ............. ; Sultanlaa .......... „ Vampsrll novi........... Oib DS ...............n Kadra galica ........... „ Boiidl Dalmatinski novi...... , Puljeftki.......... Suokra Puljeike ........ a . Oiike v venoih, ... m Polsnovk« srednje velikosti..... • velike ......... „ a naale ......... „ llaalkl v velikih sodih . .'..... ■ * */» ■ m ...... . « •d tOT. defOr. 14.— 14J» io!~ — — 10.50 — si- 15 lo 50 11.-- —.— — 7.60 7.75 6 ft!- 70"— 12.25 —.— 1.1.25 1 v - 15.— ■ 6.— 6.S5 5.25 5.50 4.20 4Jf 9.50 10— —.— —t— 69- 60,- 56.— 57,- 144.- 145.- 164.- 156,- 174,- 176.- 146.— 146.— 109.- 110.- 105.— 108.— 107— 108— 94.- 96'- 88.- 90-- 84- 85.— 76.— 78.- 96!— 97.- 84.- 85.— 3H.75 —.— 87.75 — 38.60 89.— 38.50 38.76 21.50 20.60 — .— 18.50 —.— 17.50 — 14.50 — 13.75 —•— 10.75 —.— 16.25 —.— 5.40 —.— 7&.— 77 — 68.- 69.— 27 - 27.10 4*50 ft!60 4.50 5.50 77. 78.'— 66.- 88.- 48. - C2»— 36 — 37.- 45.- 46.- 22.— 22.50 12.50 13.25 isiso 16.50 16.75 88 — —.— 68 - —.— 40.— —. — —.— Lastnik kansorcij Usta .Edinostp. Izdavatelj in o