kert zm e i m t" v r/i*« iint nali glfi osp1 dei nato srfiO i lM •V 5<| Inar GLAS i?o XLVDI - št. 9 - CENA 95 SIT Kranj, torek, 31. januarja 1995 Na spomeniku internirancem pod Ljubeljem "Juden raus" in kljukasti križi Nacistične in rasistične napise je v soboto dopoldne opazil Lado Srečnik, ki je kot direktor Komunalnega podjetja Tržič poskrbel tudi za čiščenje. ič, 30. januarja - Tik po svečanosti ob 50-letnici osvoboditve jetnikov iz koncentracijskega taborišča Ausch-*»tz na Poljskem, so v noči z minulega petka na soboto "eznanci oskrunili spomenik pri nekdanji podružnici taborišča Mauthausen pod Ljubeljem. Za storilci, ki so na vandalski način povezali svetovni dogodek s preteklostjo uiternirancev na naših tleh, še poizvedujejo. Minulo soboto, ko so svet komaj obšle vesti o nedavni s,ovesnosti v spomin na osvoboditev taboriščnikov v Auschwitzu - tam je svečke 2a pokojne prižgal tudi pre dsednik slovenske države Milan Kučan, je Tržičane neprijetno presenetil oskrunjen spomenik pri nekdanji podružnici koncentra-cijskega taborišča Mauthausen pod Ljubeljem. Neznani storilci so verjetno ponoči prekrili vseh devet tabel na spomeniku in spo- minske plošče na drugi strani ceste z nacističnimi simboli in rasističnimi napisi. Kljukastim križem in oznakam SS, napisom "Juden raus" in podobnim geslom neonacistov v nemščini so dodali tudi nove napise v angleščini. Ob tem nezaslišanem vandalizmu, ki se verjetno k nam seli iz tujine, so neznanci razpršili kar precej črne barve po spomenikih taboriščnikom v letih 1943 - 1945. Naključje je hotelo, da je oskrunjene table opazil prav direktor Komunalnega podjetja Tržič Lado Srečnik. Potem ko je s fotografijami dokumentiral delo mazačev, je poskrbel tudi za čiščenje spomenika. Delavci njihovega podjetja so se v mrazu in vetru kar več ur trudili, da so s tabel vsaj za silo odstranili na debelo naneseno barvo. Kot smo izvedeli pri kranjskih policistih, preiskava o dogodku še poteka. • S. Saje, foto: Lado Srečnik Gorenjska ^ Banka W W d.d. Kran| Banka d podluboni DANES PREBERITE stran 3 Gorenjska ima sedem ministrov Minister ne sme pozabiti, od kod je doma Kranj, 31. januarja - Ali ima Gorenjska od tega kaj koristi? Ali je v prednosti pred drugimi slovenskimi pokrajinami. Ali kane na Gorenjsko iz Ljubljane kakšen tolar več, kot bi sicer? Ali sme biti minister lokalpatriot? Takšna vprašanja smo pretekli teden zastavili šestim od sedmih gorenjskih ministrov, ki imajo korenine pri nas ali na Gorenjskem prebivajo. Odgovori so pokazali, da imeti ministra ni brez pomena, in da se vsak pri svojem delu zaveda svojih korenin. Očitna pristranskost in navijanje za svoj kraj sicer nista združljivi z ministrsko funkcijo, vendar se mora minister, že zaradi ugleda na domačem dvorišču, v probleme svojega okolja temeljiteje poglobiti. stran 23 Poslanec lovil poslanca VKra nju odprli tovarno čipsa Slovenija končno dobiva predelavo ^predelavo krompirja v čips bodo zmanjšali presežke pri krompirju n del uvoženega čipsa nadomestili z domačim. Ljubljana, 31. januarja • Lojze Peterle se je z zunanjega ministrstva poslovil že pred meseci, dr. Davorin Kračun pa je bil razrešen na lastno željo pretekli teden. Državni zbor je na četrtkovi seji sprejel predlog predsednika vlade dr. Drnovška in za novega ministra za zunanje zadeve izvolil Zorana Thalerja, za novega ministra za ekonomske odnose in razvoj pa Janka Deželaka. Oba sta dobila zadostno število glasov. Deželak naj bi bil tudi podpredsednik vlade. Liberalna in krščanska demokracija sta tako zamenjala resorje. Pogajanj med strankama še ni konec, ministrovi izjavi po izvolitvi pa lahko preberete na drugi strani. Na sliki od leve proti desni premier dr. Janez Drnovšek, minister za promet in zveze Igor Umek in nova ministra Janko deželak in Zoran Thaler. • J.K., slika L. Jeras Kr vJanj . Minister za kmetijst-j0>8°zdarstvo in prehrano dr. v * Osterc je v petek slo-j0 j 0 odPrl tovarno čipsa, ki v J* Podjetje Sločips uredilo Pro* nekdanj«h KOP-ovih ^»štorov v industrijski coni bod Frin»skovem. V tovarni Pi ? v eni delovni izmeni ton H na ,eto oko,i 2 000 gorenjskega krompirja. k0nY Sloveniji dobivamo Pirja?tUdi Predelavo krom-da p posebej sem vesel, »re za zadružno predela- vo," je na slovesnosti ob odprtju obrata dejal minister dr. Jože Osterc in poudaril, da pridelava krompirja že desetletja presega domačo porabo. Slovenija je lani z izvozom 12 tisoč ton krompirja iztržila samo 2,5 milijona dolarjev, medtem ko je uvozila za 9 milijonov dolarjev semenskega in jedilnega krompirja ter izdelkov iz krompirja. Ob tem, da bo tovarna čipsa z letno predelavo 2.000 ton krompirja vsaj nekoliko zmanjšala presežke krompirja v Sloveniji in na Gorenjskem, bo lahko pokrila približno tretjino slovenskih potreb po čipsu in del uvoženega čipsa nadomestila z domačim. Vrednost naložbe, ki so jo skupno uresničili družbeniki novoustanovljenega podjetja Sločips (Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj, Pas-ticceria Italiana in Ecomar iz Kopra), je 240 milijonov tolarjev (nadaljevanje na 20. strani). • C. Zaplotnik, slika: L. Jeras mobitel Uradni prodajalec 064/225-060 DOBAVA TAKOJ 486/40 že od 123,982,00 SIT ali 7,192,00 SIT mesečno ! T-t./F«»: 0*4/ 22 10 44 -rsčT LJUDSKA UNIVERZA KRANJ VPIS V JEZIKOVNE TEČAJE - začetek 15. februarja 1995 naložba v znanje - prjtvapot k\uspehu t LJUDSKO UNIVERZO KRANJ telefon 217 481 Ton Pol stoletja osvoboditve Auschvvitza Poklon 1600 Slovencem Na slovesnosti ob obletnici osvoboditve je bil tudi predsednik republike Milan Kučan Visoki predstavniki tridesetih držav so se konec preteklega tedna udeležili slovesnosti ob 50. obletnici osvoboditve najhujšega nemškega koncentracijskega taborišča Auschvvitz - Birkenau, danes Osvviecim. To taborišče je bilo tovarna smrti. V njem je umrlo poldrugi milijon ljudi, med njimi tudi 1600 Slovencev. Slovenija je bila na spominski svečanosti zastopana na najvišji ravni. Razen delegacije taboriščnikov je bil tam na povabilo poljskega predsednika Lecha VValense tudi predsednik republike Milan Kučan, ki se je s prižigom svečke in položitvijo venca poklonil spominu na mučenike, posebej slovenske. Državniki, ki so bili na slovesnosti, so podpisali slovesno izjavo, s katero so pozvali k miru na vsem svetu. Nemški kancler Helmut Konl je početje v tem taborišču označil z besedami, da je bilo to najtemnejše in najbolj strašno poglavje v nemški zgodovini. Slovesnost ni minila brez zapletov. Predstavniki Židov niso hoteli sodelovati na svečanosti, ker so se Poljaki odločili za katoliško bogoslužje in ne za židovskega, čeprav je bilo med žrtvami največ Židov. Zaradi tega na svečanosti ni bilo francoskega predsednika Francoisa Mitteranda. • J .K. Nova zakona o davčni službi in davčnem postopku Z davkarji ne bo šale Davčni inšpektorji bodo pooblaščene osebe, zaradi preprečevanja podkupljivosti, tudi dobro plačani, s podobnimi pooblastili kot policija. Ljubljana, 31. januarja • služba s posebnimi poblasti- Kljub dvodnevnim zapletom v državnem zboru, ali je zakon o davčnem postopku zrel za drugo obravnavo v parlamentu, ker je v njem preveč elementov zakona o upravnem postopku oziroma določil, ki so neskladna s tem zakonom (zakon o upravnem postopku je še star-ojugoslovanski in pripravljamo novega), so poslanci v petek sklenili, da vlada lahko pripravi zakon za drugo obravnavo, vendar mora iz njega izločiti vse sporne člene, posebej tiste, ki prepisujejo upravni postopek. Zakon, ki naj bi začel veljati prihodnje leto, bo davčno službo postavil na novo, po evropskem vzoru. Natačno bodo predpisani način, pogoji, kazni, odmera, kontrola in izterjava davkov, pravice in dolžnosti davčnega zavezanca in davčnega organa ter nadzor nad izterjavo oziroma plačevanjem davkov. Inšpekcija bo li (kot policija), inšpektorji bodo dobro plačani, tako kot inšpektorji Agencije za plačilni promet), njihova plača bo odvisna tudi od učinkovitosti, tako da jih ne bi premamljali korupcija in podkupovanje. Davčna služba bo enotna, enoten bo register davčnih zavezancev in vsak bo imel svojo številko, tako da ne bo več delitve med fizične osebe in med Upravo za družbene prihodke in Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Davkarji bodo smeli v poslovne prostore (problem je, da jih je veliko v zasebnih hišah in bo vprašljiva pravica do vstopa v zasebnost), smeli bodo zaseči materiale in gradivo. Avtomatičnega zaseganja sredstev ne bo več, ampak bo o vsem odločalo sodišče. V tem duhu je pisan tudi zakon o davčni službi, ki gre prav tako v drugo obravnavo. • J. Košnjek POHIŠTVO, BEIAIEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE acq TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SP BESNICA 81 Hišna številka prinaša družinsko srečo Tudi tokrat se splača natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vkljuČujeta:L: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) ; 2.: številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, Id na tej številki stanuje, prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana naključno z ločenima ireboma in lahko pomeni npr.večdrulinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju aH ulici več enakih začetnih hišnih Številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064112% - šli, prejme nagrado. Igra traja do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredno nagrado pa prejme prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno Številko vsak teden ena srečna družina". IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Slovenija ima dva nova ministra Deželak in Thaler bosta krmarila diplomacijo in gospodarstvo Posebej živahne razprave o predlogu dr. Drnovška za imenovanje novih ministrov ni Pozitivno glasovanje o obeh je pokazalo, da je krščanskim in liberalnim demokratom usp* PL vsaj načelen dogovor o nadaljnji delitvi oblasti. Po, bili Sm vsaj Ljubljana, 31. januarja - V četrtek zvečer je slovenska vlada dobila dva nova ministra: Zoran Thaler (Liberalna demokracija Slovenije) je minister za zunanje zadeve, Janko Deželak (Slovenski krščanski demokrati) pa minister za ekonomske odnose in razvoj. Za Thalerja je bilo 53 poslancev, 24 pa proti, za Deželaka pa je bilo 42 poslancev, 34 pa jih je bilo proti. Oba ministra sta takoj prisegla zvestobo državi in ustavi, bivši minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun pa je postal poslanec, za kar je bil leta 1992 tudi izvoljen. Na Thalerjevo mesto v državni zbor pa prihaja Matjaž Peskar z Jesenic. Pretresljivejše razprave o zavrnil in dejal, da za takšen ministrskih kandidatih ni postopek ni razloga. Očitno bilo. Niti premier dr. Janez Združena lista pri kandidir- Drnovšek, niti oba kandidata anju novih ministrov ni imela in bivši minister Kračun niso posebej pomembne vloge in želeli govoriti. Nekoliko os- je šlo zgolj za dogovarjanje trejša sta bila poslanca Zdru- med LDS in SKD. Da gre žene liste socialnih demokratov Jože Jagodnik in dr. Lev Kreft. Prvi je premieru očital nekorektno ravnanje s kandidaturo in kandidatko Mojco Drčar -Murko, drugi pa je dr. Drnovšku predlagal, naj zamenjavo dveh ministrov izkoristi za glasovanje o zaupnici vladi, saj kandidata nista kandidata celotne koalicije, ampak le predsednika vlade. Premier je pobudo predvsem za trgovanje med obema strankama, in da je Združena lista največkrat odpravljena z obljubo, da se bodo tudi o enotni koalicijski pogodbi treh še pogovarjali, potrjuje napoved novih dogovarjanj med krščanskimi in liberalnimi demokrati o kadrovskih in programskih rešitvah. Gre za zahteve krščanskih demokratov, da postane Lojze Peterle predsednik parlamentarnega od- bora za zunanjo politiko, I bi bila neke vrste njef rehabilitacija po Ogleju,, bi bi mel novi minister D** lak tudi pravico postavljati G odstavljati državne sekretaj v svojem ministrstvu in *» istrstvih za kmetijstvo I gospodarstvo (dr. DrnoV! ugovarja, da sekretarji "* politične, ampak stroko*' funkcije) in da bi gle, denacionalizacije, vzgoje več poprave krivic stranki us* bi dih stališča. Vsaj za ne» časa pa je koalicija rešena ustvarjena nova možnost, bi ta vlada preživela še dr" del tega mandata, do januafl leta 1997. • J.Košnjek, l* L. Jeras h da Wa< 0: Pov Go čep išče Za 5 Pač Pra Nova ministra govorita za Gorenjski glas Zoran Thaler Kadrovska krepitev ministrstva Na volitvah ste dobili pre- Eričljivo večino. Česa se oste v novi vlogi najprej lotili? "S prisego pred državnim zborom sem resnično prevzel vso odgovornost zunanjega ministra Slovenije. Sedaj odhajam na zunanje ministrstvo, da vidim, kako stvari stojijo in temu bom posvetil ves vikend. Sicer pa mislim delovati predvsem na urejanju odnosov s sosedi in proučiti možnosti za napredek." Razmere na ministrstvu verjetno v grobem poznate. Načrtujete kadrovske in organizacijske spremembe? "Kolikor sem se zadnje dni seznanjal s stanjem na ministrstvu, ugotavljam, da ni najboljše. Preveč ljudi je odšlo in gotovo bo treba Eotegniti nekaj potez, ki odo združile vse potenciale, ki jih Slovenija na tem področju ima, ter utrdile položaj Slovenije v mednarodni skupnosti." So možnosti, da v dogle-dnem času uredimo odnose z Italijo, kjer imamo tudi slovensko manjšino, in s Hrvaško? "Glede na politično voljo, ki sta jo Slovenija in Italija izkazali zadnje dni, so možnosti za dialog in rešitve na čim prejšnje srečanje s hrvaškim kolegom Graničem in na prednostno reševanje problemov, ki se vlečejo že od leta 1991 dalje. V dogle-dnem času jih lahko rešimo." Janko Deželak: Tudi gospodarsko postajamo normalna država Gospodarstvo je ključna točka našega razvoja, na kateri lahko napredujemo ali pademo. Bo mogoče nadaljevati pozitivne trende zadnjih dveh let? e izh Zar h i vo< tro ft* tistih vprašanj, ki so se gosebej zaostrila lani. V loveniji je razvit občutek, da manjšina ne sme biti talka odnosov med državama. V tako stališče bom skušal prepričati tudi italijanske prijatelje. Znano je, da ie Slovenija zavrnila tristranski sporazum med Slovenijo, Italijo in Hrvaško glede manjšin in to je bila politična odločitev na dolgi rok. Vendar je bila takrat Slovenija pripravljena sprejeti bilateralni sporazum z Italijo glede manjšin. Pripravljen je il osnutek, vendar ga je Italija zavrnila. S Hrvaško pa se bo treba pogovarjati predvsem o olajšanju življenja ljudem ob meji. Glede Hrvaške pa računam na nov krog resnih pogajanj. Upam "Razmere na gospodarskem področju so boljše kot pred letom dni, veliko boljše pa v primerjavi z letom osamosvojitve. Slovenija postaja normalna drža^ tudi na tem področju. P^r* smo močnemu preobražaj monetarnega m realni sektorja, kar povzroča JJl cialne probleme kot nuj" Eosledico teh procesO*' »ruge poti ni. Vztrajati mo*' amo in ustvarjati novo pod' jetništvo, vzpodbujati n°t zamisli in naložebe ter de'1' nirati strateške lastnike i" \ čimprej odmakniti od dr"* bene lastnine. Mala in sre^' ja podjetja so lahko impUj celotni ekonomiji. Osno^ okviri za te procese so ^ Dela bo še veliko. V po"? deljek začnem opravlja novo dolžnost, vajen delati. Na Agenciji za sa^a cijo bank, ki sem jo vo^J doslej, je bil delovnik obi<$ no daljši od 12 ur." ,.( Bili ste direktor Agcnc^ za sanacijo bank. Kje sd>° sanacijo? "Kontinuiteta dela AgeJ, cije je z mojim odhodo^ zagotovljena. Ekipa je os* la in bo delala naprej. Si" Ered zadnjo fazo sanaCjJ ank, lastninjenjem, za *? je zakonska osnova pripr3^ jena in bo sredi leta lah* tudi ta problem rešen. * malno bo tako sanac') danes. Ostal bo še pr?bl jjj slabe aktive komercial"' bank, kar pa bo skup1 naloga bank samih in agc cije. Najmanj tri četrti" sanacije bank je tako ko čane." • J. K. Čigave bodo igralnice Ljubljana, 3L januarja - Po treh dneh poslancem ni uspelo sprejeti Zakona o igrah na srečo. Vlada je predlagala, da so igralnice lahko delniške družbe pravnih oseb, delničarji pa so lahko država, njeni skladi in lokalna skupnost, kjer je sedež igralnice. Delničarji medsebojno ne smejo biti upravljalsko in kapitalsko povezani. Posamezna pravna oseba ima lahko največ 20 odstotkov delnic. Koncesijske dajatve naj bi si delili država, lokalna skupnost, humanitarne, športne in druge organizacije. Glede tega ni bilo spora. Sporen Ca je postal predlog vlade, da i 10 odstotkov delnic lahko dobili tudi zaposleni v igralnicah. To je predvsem za opozicijo moteče, saj je bilo sklenjeno, da v zakonu o igrah na srečo o lastninjenju ne bo govora. To naj bi urejeno s posebnim za* nom. Tolmačenje mora daj dati komisija za na°^i nad privatizacijo, ki jo v Izidor Rejc. Potem se razprava nadaljevala. • m h; Je P m, d, rq dr h sl< gc h lo sv k< Z si v> d K d & Zl a k UrW5l u rt AC UreArfftapoBtflou neodvisni nestrankanki TOlitiCno-infoimativni poltcdnik » poudarkom m \\, i vi N\ \jur*.iy Valjavcc / Odgovorna urednica: Leopoldtna Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Slojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik Marija Volčjak, Cveto Z*f*M Ustanovitelj in izdajatelj: P.3"'" ^vrl-?Jebir Andrej ZalarftefanZargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd šinik / Priprava za tisk: Media Ari, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in rev.j, Ugi ' '. t. ' ' ;WKV t m ii V?^?%uyvQat' 0&M,° Sftfe h Knnkt^P-1^1*1«2*™ ' H* ■#■*tclcfon 223jW4 - »prejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskemTodzivniku; urad* f Časopisno podjetje uOKfcNJSKI OLAJ> vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino- letna naročnina 140 DEM Oelasne »Wnl ^ . „ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT. r r * »• KRANJ __* .vni urednifc MfJ Gorenjska ima sedem ministrov v slovenski vladi i Minister ne sme pozabiti, od kod je doma j podatek je presenetil tudi marsikoga od "gorenjskih" ministrov. Skoraj polovica vlade dr. Janeza Drnovška ima korenine na Gorenjskem: ali so toli tu rojeni, ali še na Gorenjskem živijo, ali pa oboje. Ali je toliko ministrov za Gorenjsko korist? Kaj ste kot minister naredili za Gorenjsko? tale biti minister lokalpatriot? To smo vprašali šest od sedmih ministrov. Dr. Rado Bohinc, minister za znanost in tehnologijo, je tudi "naš", vendar ga v hitrici nismo uspeli najti, zato mu bomo ta vprašnja zastavili ob prvi priložnosti. Pogovarjali pa smo se z dr. Pavlom Gantarjem, dr. Slavkom Gabrom, ki sedaj ne živi več na Gorenjskem, Jelkom Kacinom, Zoranom Thalerjem, Andrejem Šterom in Rino Klinar. biiPr- Pavel GANTAR iz Škofje Loke, minister za okolje in prostor Dr. Slavko GABER, bivši Škofjeločan, minister za šolstvo in šport jeg« jo, De Ijali retf i m* iovJJ ko*l g|e< JJe. Z gorenjskimi ministri se je pogovarjal Jože Košnjek usf Gorenjska ima lahko prva regionalno deponijo odpadkov Minister v vladi ne škodi Je za Gorenjsko prednost, a? ima toliko ministrov v Vadi? p To bodo Gorenjke in Gorenjci sami znali najbolje Povedati. Mislim pa, da ima Gorenjska od tega korist, če ne>f ena >st,' dflj tega . Prav ni naloga ministra, da 'sČe konkretne koristi samo 2a svojo regijo. Minister mora Pač delati na nacionalni ravni. Prav gotovo pa ima minister y^Jo senzibilnost za probleme okolja, iz katerega ^haja, vendar njegova regija Zaradi tega ne sme biti privi-legirana." Kaj je ministrstvo, ki ga vodite, v času vašega minis-Y0vanja storilo na Gorenjs-kem?t , "Minister sem sorazmerno Kratek čas, varovanje okolja Ea je dolgoročna stvar in odo posledice znane takrat, ko mene mogoče ne bo več na tem mestu. Lahko pa omenim reševanje problematike Žirovskega vrha in naša prizadevanja, da bi bila Gorenjska prva, ki bi imela sodobno, da ne rečem izvrstno regionalno deponijo odpadkov in najbolj dodelan sistem odvoza in sortiranja komunalnih odpadkov. Urejamo tudi določene stvari, ki zadevajo koncesije na naravne dobrine. Sicer pa je Gorenjska v splošnem gospodarskem položaju na boljšem kot drugi kritični bolniki in taki ukrepi, kot so bili sprejeti na primer za Maribor in nekatere druge kraje, niso potrebni. Torej. Minister ne sme biti pretiran lokalpatriot, je pa lepo, da pokaže senzibilnost in razumevanje za regijo in za kraj." pn#l :aiv)4 ieg> se ujn" :S0* m«* pod nof Aeb in?! jru* on«; lja» se*1 lan«! m m« srn" icij; ravl' icij; ko«1' M i Jelko KACIN iz Besnice, minister za obrambo Problem kranjskega doma JLA bo rešen ,Je Gorenjska zaradi številih ministrov v vladi v prednosti pred ostalimi regijami? "Odvisno je od delovanja države in lokalne samouprave. govorimo o delovanju ^ovenske države, potem je gotovo dobro, da je v vladi ^irn več Gorenjcev. Če pa lokalna uprava pričakuje od svojih ministrov preveč, to ni Korektno do drugih Slovencev, ^ase lahko povem, da se kot ^inister najprej poistovetim s s'ovensko državo, potem pa ^sakemu s ponosom povem, £a stanujem v mestni občini J^anj in da se vanjo tudi vsak dan vračam. Sploh je za nas, gorenjske ministre v vladi, Zr»aČilno, da se vsak dan več manj vračamo na Gorenjska katere stvari, ki so bili *a časa vašega ministrovanja storjene na Gorenjskem, ste še Posebej ponosni? I '90renJska je ena od naj-'ePŠih slovenskih pokrajin. Na *aJ sem ponosen? Neizkoriščeno zemljišče pri kranjski v°jašnici bomo uporabili za preselitev kranjskih poklicnih gasilcev. Upam, da bomo kmalu lahko sprejeli tudi trezno in za Kranj sprejemljivo in koristno odločitev glede namembnosti bivšega doma JLA v Kranju. Kot minister si prizadevam za maksimalno izkoriščanje Gorenjske za promocijo slovenske vojske in našega obrambnega sistema, da bomo drugim članicam Partnerstva za mir in članicam Nata pokazali, da sodi tisto, kar imamo na Gorenjskem, v sam evropski vrh. Zato smo planinsko enoto na Bohinjski Beli preuredili kot tisto točko, na kateri tujim vojskam, tako vojakom kot častnikom, pokažemo, kaj znamo in kako delamo. Odmev je pozitiven, zato gre vsak obisk tudi na Bohinjsko Belo. Na Beli bo konec septembra skupna vojaška vaja z Britanci, na Gorenjskem pa bo še nekaj drugih akcij. Konec leta bo v Karavankah skupna slo-venskoavstriiska vojaška vaja, v kateri bodo sodelovali naši vojaki z Bohinjske Bele in avstrijski lovski regiment iz Celovca. Vojaki bodo skupno reševali na obeh straneh Košute, s tem, da bodo avstrijski helikopterji in vojaki na naši strani in bodo vozili v naše bolnišnice, naše posadke in helikopterji pa bodo na avstrijski strani in bodo vojake vozili v koroške bolnišnice. Vse te aktivnosti bodo prispevale k promociji naše vojske in Gorenjske v mednarodni javnosti. Teh prednosti se pogosto ne zavedamo dovolj." Andrej ŠTER iz Stražišča, minister za notranje zadeve Nova policijska postaja v Tržiču , 4/i pri svojih odločitvah Jra/ upoštevate, da ste z **0renjskega? • "Te prednosti so težko pferljive in uresničljive pri aKo izostrenem splošnem °°cutku za proračun in polnosti davkoplačevalcev, *arn se usmerja njihov de-par- Možnosti, da bi kot ^orenjec lahko vplival na Ve£ji pritok državnega denar-{J na Gorenjsko, skoraj ni. /•asa m g0renjska prednost Ja Je v boljšem poznavanju problemov, ki jih lahko lažje ? učinkoviteje predstavimo n razložimo rešitve." Lahko poveste nekaj primerov? "Kot Gorenjec imam na primer boljši občutek pri imenovanju upravnih načelnikov. Prednost je, če jih osebno poznaš. Veš, kaj zna, kakšne kvalitete ima in se zato ni treba odločati v prazno. Lokalpatriotizem ministra lahko pri trošenju proračunskega denarja zapelje. Je pa res, do moram kot minister pri zadevah, ki se tičejo Gorenjske, bolj premisliti in stvari pretehtati. Z veseljem lahko povem, da bo v Tržiču kmalu odprto novo poslopje policijske postaje. Nikjer v Sloveniji policija ni delala v tako slabih pogojih kot v Tržiču." Ste bili v času vašega mandata kdaj posebno pozorni in naklonjeni do gorenjskih problemov? "Zanesljivo minister za regijo ali kraj, iz katerega prihaja, ni minus. Sicer pa jaz skušam dosti narediti povsod po Sloveniji. Če pa probleme bolj poznaš, povzroči večjo naklonjenost do njih. Jaz sicer ne stanujem več v Škof ji Loki. Celo v času, ko sem podpisal dva protokola, enega v Kranju in drugega na Jesenicah, v Kranju glede sredstev za zimski bazen, na Jesenicah pa o nekaterih prostorskih vprašanjih, nisem bil več v Škof ji Loki. Bolj kot pripadnost je namreč pomemben odnos do stvari." Sme biti minister lokalpa- "Do določene mere da, pretiravanje pa se lahko slabo konča. Sicer pa regiji ne škodi, če ima ministra v vladi." Rina KLINAR z Jesenic, ministrica za delo, družino in socialne zadeve Na Gorenjsko denar za nova delovna mesta Kaj je vaše ministrstvo storilo na Gorenjskem? "Svoje delo skušam opravljati korektno in nikakor ne v škodo enega ali drugega dela države. Pozorno spremljam vso problematiko. Seveda pa Gorenjsko bolje poznam in mi je pri odločanju lažje. Ljudje me veliko kličejo in me vedno tudi ne najdejo. Zato jim priporočam, da se name in na ministrstvo obračajo pisno. Na vsako pismo bomo skušali odgovoriti in tudi najti rešitev problema. Kaj je bilo narejeno na Gorenjskem? Najprej moram reči, da je na Gorenjskem problemov manj kot v nekaterih drugih delih Slovenije. Naše ministrstvo pomaga pri ohranjanju in odpioranju novih delovnih mest. Tako smo sofinancirali nad 300 podjetij, med drugim tudi, če jih naštejem le nekaj, tudi Almiro iz Radovljice, Zarjo z Jesenic, Tiko iz Tržiča, Železarno Jesenice, Lio Škofja Loka, Iskro Stikala Kranj, Aquasa-vo Kranj itd. Sofinancirali smo celoletne zaposlitve. Takšni primeru so Alpinium in nekateri kranjskogorski hoteli. Če nam posredujejo programe in zahteve, izvajamo naložbe v socialno varstvo, posebej pa pri posebnih programih pomagamo Centrom za socialno delo. Tu gre predvsem za preventivo m za delo z mladimi. Tudi v gorenjske Centre za socialno delo prihaja ta denar. Če imajo kje ideje in nam jih predlagajo, jih z veseljem podpremo." Sme biti minister lokalpatriot? "Mislim, da ne pretirano. Minister mora končno le služiti vsej državi in vsem njenim delom. Je pa res minister za regijo, iz katere prihaja, prednost. Vendar ne v smislu potez v škodo drugih, ampak izhaja ta prednost iz dejstva, da probleme svojega okolja bolje poznaš, da te ljudje lažje najdejo, in da tudi zato pri posameznih nalogah lažje izpelješ z zakonom določene procedure." Zoran THALER iz Škofje Loke, minister za zunanje zadeve Gorenjska prednost ob meji Ali veste, da vas je kar sedem ministrov z Gorenjske? "To je lepo, da nas je toliko." Ima Gorenjska zaradi tega prednost pred drugimi regijami. "Nikoli še nisem razmišljal, koliko poslancev šteje en minister, vendar mislim, da je prednost imeti ministra v vladi. Če pa nas je sedem, je to sedemkratna prednost. Seveda je vlada slovenska vlada in mora delovati za Slovenijo. Ukrepov se ne da tolmačiti samo z gorenjskega zornega kota. Vendar pa navezanost na domači kraj, mogoče čisto podzavestno, vpliva na naše odločitve." Zunanja politika je stvar države. Gorenjska je ob meji. Ima zaradi tega lahko koristi oziroma prednosti pred drugimi regijami? AMIVpi "V primerjavi s Primorsko imam občutek, da Gorenjska manj izkorišča ta položaj. Kot minister bom spodbujal pobude tudi na občinskih ravneh, da se bo obmejno sodelovanje okrepilo. S sosedi nas res ločujejo gore, vendar so komunikacije dobre in te je treba izkoristiti." Je ministru dovoljen lokalpatriotizem? "Gotovo je lahko lokalpatriot. Lokalpatriotizem je tista simpatičnost pri Slovencih. Kmalu po rojstvu in do smrti imamo občutek, kje smo bili rojeni, kje smo odraščali in kje je naš dom. Tudi z menoj ni nič drugače." Najučinkovitejši nedij za propagiranje vašega blaga in storitev na Gorenjskem Tel.: 223-111 Fax:222-917 Z GORENJSKIH OBČIN Pisateljica Malenškova v Podbrezjah Podbrezje, 31. januar* ja - Kulturni dom v Podbrezjah bo prizorišče osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Naklo. Na prireditvi, ki bo v petek, 3. februarja 1995, ob 19. uri in 30 minut, bo zbranim spregovoril Viktor Jesenik, prevajalec Prešernove poezije v francoščino. Po nastopu mešanega pevskega zbora iz Podbrezij se bodo predstavili z recita-cijami učenci domače osnovne šole. V osrednjem delu se bo Stane MiheliČ pogovarjal z znano slovensko pisateljico Mirni MalenŠek, ki je preživljala svojo mladost v Podbrezjah. PodbreŠki osnovnošolci iz višjih raz-redov bodo brali odlomke iz njenih del, v kulturnem domu pa bodo razstavili tudi knjige izpod peresa pisateljice Malenškove. Obiskovalce bodo po proslavi povabili Še na družabno srečanje v domu. S. S, Prešernov dan v Podnartu Podnart, 31. januarja - V petek, 10. februarja 1995, ob 19. uri bo v Domu kulture v Podnartu kulturni večer ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu. DomaČi moški pevski zbor pod vodstvom Egija Gasperšiča bo pel pesmi na Prešernova besedila. Sledil bo pogovor z znano in plodovito slovensko pisateljico ter prevajalko Mimi Malenš-kovo, ki je svojo mladost preživljala v Podbrezjah na Gorenjskem. Ob koncu bo igral ansambel mladega, nadarjenega harmonikarja Matjaža Kokalja. Stane Mihelič V četrtek bo shod slovenskih razlaščencev Razlaščenci terjajo vrnitev premoženja v nadomestnih zemljiščih Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije bo v četrtek, 2. februarja, v Cerkljah priredilo protestni shod. Cerklje, 31. januarja - Teden dni pred napovedanih shodom je združenje razlaščencev sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki pokrajinskih združenj nanizali svoje (večidel slabe) izkušnje pri vračanju nacionaliziranega premoženja. Od sprejetja zakona o denacionalizaciji so minila že tri leta, mnogi razlaščenci pa še vedno niso dobili vrnjenega premoženja. Terjajo ga v naravi ali vsaj v nadomestnih zemljiščih. Tine Jaklič, podpredsednik ZLRP Slovenije, je govoril o ovirah pri vračilu v povojnih letih odvzetega premoženja. Že lani je združenje pritisnilo na Sklad kmetijskih zemljišč in kmetijsko ministrstvo, naj pospešita izvajanje zakona o denacionalizaciji, vendar je zlasti slednje izreklo negativno stališče do možnosti vračanja premoženja v nadomestnih zemljiščih, češ da obstajajo pravne in dejanske ovire. Razlaščenci trdijo obratno: zakon jim omogoča tak način vračanja odvzete lastnine, pa tudi zemlje je v Sloveniji dovolj. Viktor Banko je spregovoril o izkušnjah severovzhodne Slovenije, kjer je bilo po vojni razlaščenih tri tisoč kmetij. Če se bo odvzeto premoženje vračalo tako počasi, kot se je do sedaj, potem večina razlaščencev zemlje ne bo dobila nazaj, oblasti pa se izgovarjajo na kasnejše arondacije, komasacije in zamenjevanje zemlje velikih družbenih posestev s posamezniki. Zemlja se v teh letih vendar ni izgubila, trdi razlaščenec, za vračanje v nadomestnih zemljiščih je je dovolj. Omenil je tudi zemljišča bivših grofovskih posestev, ki jih tedanji lastniki ne bodo mogli zahtevati nazaj, v njej pa spet vidi možnost za razlaščene kmete. Slišali smo še več podobnih mnenj v imenu nad 39 tisoč razlaščencev (okolilO tisoč jih je tudi na Gorenjskem). Oto Rak iz Žalca je denimo izrazil upanje, da se bo vračanje premoženja letos nemara pospešilo, ker je izpod občinskih prešlo pod okrilje državnih organov. Njihove izkušnje so vlile nekaj več zaupanja v pristojno ministrstvo in sklad kmetijskih zemljišč. Nika Stritar, ki v slednjem zastopa razlaščence, pa je kolege seznanila s stališčem sklada, da nadomestnih zemljišč ne more vračati, dokler prej ne vrne nacionaliziranega premoženja v naravi in dokler ta zemljišča ne bodo vknjižena. Govorila je tudi o možnosti, da se nekdanjim lastnikom vrnejo zazidana zemljišča, česar zakon sicer ne predvideva. Lastniki bi to zemljo lahko dobili nazaj, za zidani objekt na njej pa bi uporabnik plačeval najemnino. Slišali smo tudi izkušnjo kmeta Lojzeta Kalinška z Brnika. Leta 1952 so njegovemu očetu in še nekaterim kmetom odvzeli najprej 300, pozneje pa še 158 hektarov zemlje, na kateri je sedaj letališče. Leta 1978. pa zemljišča za potrebe letališča sicer niso odvzeli, temveč so kmete z grožnjami in zvijačami prisilili k podpisu pogodbe. Kalinšek je dejal, da se je spočetka upiral, potem pa se je zaradi bojazni za službo uklonil pritiskom in podpisal pogodbo o oddaji zemlje. S takimi in podobnimi argumenti bodo razlaščenci nastopili tudi na množičnem shodu v četrtek, 2. februarja. D. Z. Žlebir Občinski svet v Preddvoru drugič zasedal Tudi preddvorska občina brezdomka? Preddvor, 27. januarja - Vsak zadnji petek v mesecu so v Preddvoru namenili zasedanju tamkajšnjega občinskega sveta. Na drugi seji so sprejeli več statutarnih sklepov. Zaradi "nedonošene" lokalne samouprave morajo namreč s sprejetjem statuta počakati še nekaj časa. Zataknilo se je že pri določitvi sedeža občine, saj imajo z iskanjem primernih občinskih prostorov vrsto težav. Mislili so namreč, da bi bil sedež občine v domu krajanov, ki ga je doslej upravljala krajevna skupnost. Medtem pa se je primerilo, da je KS ostala "brez glave", njen dosedanji predsednik se je bil namreč odločil, da ji ne bo več predsedoval. Tako občina Preddvor sedaj nima pogodbenega partnerja, s katerim bi podpisala dogovor o najemu. Vrh vsega morajo čakati tudi na izid spora, ki ga ima krajevna skupnost z enim od najemnikov krajevnih prostorov. Na drugi seji občinskega sveta so tehtali ostale prostorske možnosti. Ena od možnosti je v stari šoli, kjer pa je prostor potreben temeljite obnove. Druga možnost je na pošti, ki bo s posodobitvijo telefonske centrale izpraznila del prostorov. Tretjo možnost jim je ponudila dedinja Dolenčeve, po vojni nacionalizirane hiše, v kateri je donedavna domovalo Gozdno gospodarstvo. Preddvorskihobčinskih oblasti ne moti toliko dejstvo, da hiša ne stoji v središču kraja, temveč da je za njihove potrebe in možnosti prerazkošna. Lastnica vztraja pri najetju cele hiše, kar pa je za mlado občino Preddvor prevelik denarni zalogaj. Za uradni sedež občine Preddvor so v statutarnem sklepu za zdaj navedli naslov Dvorski trg 10, vendar je še vedno odprtih več opcij. S krajevno skupnostjo se bodo vendarle skušali pogoditi o prvi možnosti, seveda potem ko bo znan njen podpisnik, pa tudi ostalih ne nameravajo pustiti vnemar. Tokrat so imenovali tudi občinskega tajnika. To nalogo so poverili dosedanjemu svetniku Marku Bohincu. Ker funkcija ni združljiva s članstvom v občinskem svetu, bo namesto njega mesto v občinskem svetu zasedel Marjan Ciperle. Preddvorski župan Miran Zadnikar pa je občinske svetnike seznanil z nekaterimi novostmi. Povedal je, da je iz presežkov v proračunu stare občine Kranj, namenjenem krajevnim skupnostim, del sredstev (15 odstotkov) pripadlo tudi občini Preddvor. Del naj bi jih namenili asfaltiranju ceste Tupaliče - Olševek, ostanek pa sorazmerno razdelili krajevnim skupnostim. Več pozornosti je namenil tudi šolstvu: podružnični šoli v Kokri se obetajo sredstva ministrstva za šolstvo, občina pa naj se odloči, ali bodo kandidirali za za adaptacijo ali za novogradnjo. V enem ali drugem primeru mora namreč občina zagotoviti polovico denarja. Tudi sicer je šolstvo trd oreh za mlado občino, saj se Kreddvorska šola duši v prostorski stiski, ložnost, da bi jo odpravili, vidijo v prizidku gasilskega doma, ki ga bodo kmalu začeli graditi, ali pa v graščini, kjer je zdaj vzgojni zavod, ki se bo kmalu preselil na drugo lokacijo. • D.Z.Žlebir Kakšna bo letošnja poštna znamka za Valentinovo? Dva mucka, zadaj pa srčki Učenec osnovne šole Prežihov Voranc Jure Kos je zmagal na natečaju za moti poštne znamke, ki bo v Sloveniji izšla le na Valentinovo v nakladi 300 tisoč in b'1 vsaka vredna 20 tolarjev. Jure lahko pri slovenski pošti uveljavlja tudi avtorstvo Jesenice, 30. januarja - Slovenska pošta izdaja posebne znamke tudi za Valentinovo, dan ljubezni. Letos so v mladinskem PIL-u objavili razpis za motiv znamke, ki naj bi letos izšla za Valentinovo. Razpisu so se odzvali mentorji likovnega pouka na številnih slovenskih šolah. Pri likovnem pouku so učenke in učenci risali motive za Valentinovo -kar so hoteli in kar so si predstavljali ob dnevu zaljubljenih. Odzvala se je tudi mentorica likovnega pouka Irena Horvat z osnovne šole Prežihov Voranc, ki je učence spodbudila, da se udeležijo razpisa. Pri likovnem pouku so zato risali - ljubezen. Nemalo pa so bili na šoli presenečeni in obenem zelo ponosni, ko je žirija med številnimi deli podelila prvo mesto prav učencu njihove šole Juretu Kosu z Jesenic. Njegov motiv bo torej na znamki, ki bo v vrednosti 20 tolarjev izšla na Valentinovo Jure Kos in le na Valentinovo, v nakladi 300 tisoč izvodov. In kaj je Jure narisal, kajti motiva vam zaradi pravil pred izdajo znamke - Čeprav je znamka že natiskana - ne moremo drugače predstaviti kot le po avtorjevih besedah: "Pri likovnem pouku nam je naša mentorica rekla, da bi se udeležili razpisa v PIL-u in Slovensko pošto, službo za poštne znamke in vrednotnice, smo vprašali, ali je Jure Kos morda upravičen tudi do avtorske zaščite znamke z motivom, ki ga je narisal. Povedali so nam, da je Jure dobil prvo nagrado po razpisu in mu bo v najkrajšem času izplačana, zaradi Juretovega odhoda v Kanado tudi predčasno, kajti sicer nagrade izplačujejo po izidu znamke. Glede avtorstva pa je takole: pri nas zakon o avtorskih pravicah sicer ni sprejet, lahko pa avtor znamko seveda zaščiti, Vse je stvar pogodbe: nekateri uveljavljajo avtorstvo, drugi ne. V Italiji, denimo, država avtorjem znamk ne plača nič, ker se avtorstvo šteje za državno dobro. Jure se bo preko svojega zakonitega zastopnika moral odločiti, kako in kaj. narisali kaj za praznik ljube' ni, za Valentinovo. Sam fll' sem ne vem kakšen risar«1 sem pomislil, da bi bilo * dan ljubezni najbolje, * narišem kakšna dva lep' mucka. In sem jih tudi isal: spredaj sta dva muck* zadaj so pa srčki. Risali ^ kakšne štiri ure in vesel se" bil, da sem za svojo dobil nagrado in da do m<>| risba na slovenski znamki1i Valentinovo. Podelitev 0* grad v Ljubljani je bila ie*1 lepa in poklonili so mi tU* album z znamkami." Ravnateljica osnovne Šol* Prežihov Voranc nam je p£ vedala, da je Jure Kos izre^' no vsestranski in prid^ učenec. Jure je namreč tu«! odličen hokejist, saj je tud1 član državne hokejske rep1?, zentance, ki bo čez štirinaF dni odpotovala v Kanado. ? kaj ima rajši - risanje hokej? "Hokej," izstreli JurJ "hokej igram že štiri leta.« Nagrada v natečaju & motiv na znamki, ki bo iz»'! na Valentinovo, je znašala tisoč tolarjev. Jure tega °* narja do zdaj še ni dobil - w rad pa bi, da bi ga ^ slovenska pošta poslala p*e odhodom s hokejsko držav*1 reprezentanco v Kanado. Na šoli, kjer so ponosni ^ Juretovo nagrado, bodo p*1 pravili razstavo risb za V&' lentinovo, znamko ozirofl1 Juretov uspeh pa bodo ptC dstavili tudi v avli jeseniški, gledališča. D. Semer s skupnimi C0'1, To Pa Je hkrati »»ost ' da krajevna skupog- P°lrebuje tudi denar od V l ,n.e' s "prazno denarnico" kra|Uju se je težko obračati na r*šfc ?? bi Prispevali za Ža nI ,a. nc8a au" dn)gacne- pa so naenkrat priča razlagam, da je predvidena le krajša ureditev pri križišču Jaka. Zato so odločeni, da bo krajevna skupnost sodelovala pri zbiranju soglasij za pridobitev potrebne dokumentacije, kar je bil že večkrat dogovor in sklep pri razpravah z odgovornimi z občine. V nasprotnem primeru, če ne bo v ureditev vključen daljši odsek Jezerske ceste, pa bodo prisiljeni uresničiti prav tako že sprejeti sklep krajanov, da bodo najbolj prometne ceste na svojem območju zaprli. • A. Žalar Pripombe na osnutek partizanskega srebrnika Izvršni odbor ZZBU NOB Slovenije je posredoval, kot drugim občinskim organizacijam ZZBU NOB, osnutek spominskega partizanskega srebrnika. Jubilejni novčič v počastitev 50-letnice zmage nad nacifaSizmom in v spomin na delovanje Denarnega zavoda pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu, po mnenju vodstva borčevske organizacije v Radovljici ne ustreza pomenu teh jubilejev. Na grafični podobi namreč ni razvidna druga plat srebrnika, predložena skica pa je vizualno problema t i č n a. Nikjer ni pojasnjeno, kaj pomenijo v polkrožnih nizth zvršČene pike in krogci? Oblikovalec bi moral upoštevati uveljavljene simbole NOB, ki bi jih prepoznali borci kot tudi drugi naročniki tega novči-ča. • JR Prijave za udeležbo na komemoracija!) v taboriščih Ker v radovljiški občini, vključno z novima občinama na Bledu in v Bohinju ni posebnega odbora nekdanjih taboriščnikov, ki naj bi pripravil vse potrebno za udeležbo na komemor-ativnih slovesnostih v počastitev 50-letnice osvoboditve iz nacifašistič-nih koncentracijskih taborišč v letu 1995, je dosedanji občinski izvršni odbor ZZ BU NOB Radovljica sklenil, da bo to skrb prevzel nase. Vsi nekdanji taboriščniki, njihovi svojci in drugi občani, ki se želijo udeležiti teh mednarodnih jubilejnih slovesnosti, lahko dobijo podrobne informacije, ali se osebn« prijavijo na sedežu bor Čevske organizacije v Radovljici, Gorenjska c. 25, ali po telefonu št. 714-906. Prijave bodo sprejemali vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. Mednarodne slovesnosti bodo v Auschvvitzu od 3. do 7. aprila, v Buchewaldu 9. aprila, istega dne tudi v Bergen - Belsnu. V nekdanjem KC Dora bo slovesnost 11. aprila. V Flossenburgu, Ravens-bruecku in Sachenhausnu 23. aprila, v Dachauu 30. aprila, v Neuengammeu 4. maja in v Mauthausnu 7. maja. Predvidoma septembra bo komemorativna slovesnost v Natzvveilcr-Struthofu. • JR ------ ... .. tnhoto so pri čiščenju dvorane in prostorov odpeljali kar osem traktorskih prikolic Ba l\ V^ega au urugacne- . učenju dvorane in prostorov oaj So čbesnTkin /one Zupa- U * DIJAŠKI DOM ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK 1 a, 64220 ŠKOFJA LOKA Po sklepu sveta dijaškega doma in na podlagi statuta razpisujemo delovno mesto RAVNATELJA za štiriletni mandat Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo visoko izobrazbo pedagoške smeri - da imajo opravljen strokovni izpit - da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja - da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na gornji naslov s pripisom: "za razpis". Kandidati bodo o izbiri obveščeni takoj, ko bomo dobili soglasje ustanovitelja. To« Druga seja jeseniškega občinskega sveta Jesenice, 31. januarja - Danes bo ob 17. uri v konferenčni sobi jeseniške občine druga seja občinskega sveta. Svetniki bodo poslušali poročilo župana o aktivnostih med sejama občinskega sveta in razpravljali o predlogu odloka o gospodarskih javnih službah v občini Jesenice, o osnutku odloka o ustanovitvi Direkcije javnih služb občine Jesenice, o predlogu sklepa o razpolaganju s prostimi likvidnimi sredstvi prejšnje občine Jesenice ter o investiciji v adaptacijo in v prizidavo prostorov vrtca osnovne Šole Žirovnica. ♦ D.S. Druga seja občinskega sveta 0 gradnji v Prešernovi ulici Radovljica - Svetniki občine Radovljica se bodo danes sestali na svoji drugi seji oz, na prvi v letošnjem letu. Zupan Vladimir Čeme bo poročal o delu med prvo in drugo sejo sveta, Blaž Hrastnik pa o nadaljevanju gradnje v Prešernovi ulici v Radovljici. Na seji naj bi imenovali tudi tajnika občine, komisijo za delitev premoženja nekdanje občine Radovljica in podpisnike žiro računa. Na dnevnem redu bodo tudi vprašanja in pobude svetnikov. • CZ. Solidarna pomoč po požaru pri Erženovih z Bukovščice Sosed je v nesreči najboljši prijatelj Ne ie sosedje, tudi drugi vaščani Bukovščice in prebivalci okoliških vasi so z denarnimi prispevki priskočili na pomoč, ko je pri Erženovih gorelo. Bukovščica, 28. januarja - Dobre tri tedne po požaru, ki je Erženovim razdejal kuhinjo, iz hiše še vedno ni izginil vonj po ožganem. Kuhinja je razkopana, okno, skozi katerega so gasilci dusili ogenj, je zabito z deskami, stene in stropi sosednjih prostorov pa so še vedno črni od dima. Tja do košnje bo trajalo, preden bodo sledovi požara popolnoma izginili, pravi gospodar Jane Eržen. Zima ni najbolj pravšnja za obnovo notranjosti hiše. Ko se otopli, bo družina zagrizla v delo in porabila denar, ki so jim ga v nesreči solidarno darovali sosedje, vaščani in drugi dobri ljudje iz okoliških krajev. Jane in Tinka Eržen z najmlajšim Janezom v kuhinji, ki jo je ogenj povsem razdejal. ljudje so hiteli na pomoč, in ko se je oče Jane vrnil iz službe, je v hiši mrgolelo ljudi. Sin mu je prišel naproti malce v strahu, da bo okre-gan, češ da je on kriv požara. Očetu pa je vidno odleglo, ko je sina videl nepoškodovanega, in ker ogenj ni zajel strehe. "Če bi se ogenj razširil na ostrešje, bi bili danes brezdomci. Če Janeza ne bi bilo doma, bi sosedje ogenj opazili šele, ko bi zajel streho," je menil gospodar, oče treh sinov, ki je pred šestimi leti ovdovel, pred kratkim pa se je vnovič poročil. Žena Tinka, sicer sestra Janetove pokojne žene, ki je družini zadnja leta pomagala gospodinjiti, pa je dodala: "Sreča v nesreči je tudi bila, da Janez ni mogel aktivirati gasilnega aparata. Gasilci so nam pozneje pove-. dali, da bi v tem primeru ostal . v hiši in se zadusd. Tako pa je z devetimi aparati gasil sosed Jelene, dokler niso ognja s peno zadušili gasilci." Erženova tudi pravita, da "9. januarja sem okoli druge ure kot ponavadi prišel iz šole in zakuril v štedilnik, kakor mi je naročil oče," je pripovedoval Erženov najmlajši, 13-letni Janez. "Potem sem sedel k televiziji. Ko sem šel ponovno naložit na ogenj, sem v kuhinji že opazil plamen. Stekel sem na stopnišče po gasilni aparat, vendar mi ga ni uspelo aktivirati, zato sem stekel iz hiše, da bi poklical sosede. Ravno tedaj se je z dela vračal sosed Janez Jelene in mi takoj priskočil na pomoč. Po vsej vasi je nabral gasilnih aparatov in z njimi zadrževal ogenj, dokler niso prišli gasilci/' Dogodki so se naglo vrstili, Med največjimi v Sloveniji PETROL Pa ne Domžalčan Florjan Grudnik, ampak njegova videoteka Video Sat, ki se nahaja v moderno opremljenih prostorih na Vegovi 5 v Domžalah, točneje, med največjimi v Sloveniji je pravzaprav ponudba omenjene videoteke, saj boste v njej lahko izbirali med več kot 3000 filmi, med katerimi je kar 500 tako imenovanih hit filmov, med njimi seveda vsi najnovejši, dobitniki takih in drugačnih filmskih nagrad. Jasno je, da je kakšen film človeku tako všeč, da bi ga rad gledal večkrat, zato vam po želji presnamejo katerikoli film iz kateregakoli videosistema v sistem, kot ga imate vi doma. Še več. Poskrbeli bodo tudi za sinhronizacijo, filme pa vam lahko tudi prevedejo iz kateregakoli jezika in jih seveda podnaslovijo v slovenščini. Ker se v podjetju Video Sat ukvarjajo tudi z lastno produkcijo, bodo profesionalno lahko posneli tudi vašo poroko, rojstni dan, krst, birmo vaših otrok..., povabite jih lahko na snemanje kulturnih in zabavnih prireditev, obletnic, jubilejev ter takih in drugačnih srečanj. Ce vašo firmo želite VIDEO SAT SLOVENIJA predstaviti na televiziji, sejmu, skratka vašim strankam..., bodo za vas posneli tudi reklamni videospot. Kadar pa bi vašo snemalno spretnost radi preizkusili sami, se boste seveda oglasili v videoteki Video Sat, kjer vam bodo posodili videokamero, po potrebi pa tudi ostalo video in audio opremo od TV sprejemnikov, videoprojek-torjev, diaprojektorjev... V videoteki Video Sat pa vas čaka tudi pestra izbira CD plošč, več kot 3000 jih imajo v zalogi, razumljivo, da tudi vse najnovejše hite, ki so vsak teden predstavljeni na svetovni hit lestvici. Ob cedejih različnih glasbenih zvrsti pa si lahko izposodite tudi CD player. Članstvo v videoteki je brezplačno in trajno, ob pestri in raznoliki ponudbi videokaset in cedejev, na več kot 60 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru, pa vas bodo pričakovali vsak dan od 12. do 21. ure, vašim željam pa bodo prisluhnili tudi na telefonski številki (061) 721 - 367. Devet prostovoljk krajevne organizacije Rdečega križa Bukovica Bukovščica je po pofaru od vaščana do vaščana zbiralo prostovoljne prispevke za Erženove. Ljudje so še vedno pripravljeni pomagati, kadar ljudi v njihovi bližini zadane nesrefa, pravijo. Solidarnost ni omejena le na najbližjo okolico, saj se ljudje zavedajo, da lahko nesreča doleti tudi njih in da tudi njih lahko reši solidarnost soljudi. "Hvala vsem, ki ste s svojimi denarnimi prispevki pripomogli k ureditvi stanovanja Erženovih, ki jih je 9. januarja prizadel požar," so zapisale prostovoljke. "S svojo solidarnostjo ste zdaj le tretjič pokazali sočutje do prizadetih ob požaru, lani v avgustu družini Tompa iz Spodnje Luše in družini Gartnar z Golice." žarišče požara ni bil štedilnik in torej Janez ni ničesar zakrivil. Menda je požar nastal pri hladilniku in se od tam razširil po kuhinji. To je ogenj popolnoma razdejal, tako da so ostali brez vseh gospodinjskih strojev. Pralni stroj, hladilnik in štedilnik so Kar nekaj družin je lani utrpelo škodo v požarih, soljudje pa so jim po svojih močeh solidarno pomagali, so nam povedali v območni organizaciji Rdečega križa v Škof ji Loki. Zelo obsežno akcijo so imeli lansko poletje, ko je družini Gartnar na Golici v Selški dolini ogenj razdejal gospodarskoposlopje in poškodoval hišo. Trije vaščani, Alojz Božič, Franc Mohorič in Viktor Potočnik so se skupaj z Gartnar j evimi ter s krajevnimi organizacijami Rdečega križa Selca, Bukovica Bukovščica in Lenart Luša lotili zahtevne naloge. Zbrali so za več kot štiri milijone tolarjev pomoči, večidel v denarju, pa tudi v materialu, in pogoreli družini pomagali obnoviti domačijo. Lani je gorelo tudi na Rudnem. Ciril Šmid je ostal brez strehe nad glavo in škofjeloški Rdeči križ mu je najhujše pomagal prebroditi tako, da mu je priskrbel bivalno prikolico. Tudi v tem primeru so pomembno vlogo odigrali prostovoljci Rdečega križa na terenu. najprej kupili, potem ko so ljudje solidarno darovali denar zanje. Dokler ni stekel nov pralni stroj, je Tinka nosila žehto prat k sosedom. Tudi drugi so ponudili pomoč. "Na sreči imam v hiši vse zavarovano," je dejal gospodar. "Zavarovalni agent je redno prihajal k hiši in malo za šalo malo zares sem vselej zabavljal, kadar je bilo treba odšteti zavarovalnino. No, zdaj nam je prav prišlo. Kljub temu je bila hitra pomoč, ki so jo ponudili vaščani, nadvse dobrodošla. Kakih 500 tisočakov so nabrali s prostovoljnimi prispevki. Ta denar na vezani bančni vlogi čaka, da začnemo z obnovo." Erženovi so nadvse hvaležni za pomoč. Že prej so se zavedali vrednosti dobroso-sedskih odnosov, ob njihovi nesreči pa so ljudje z dejanji to zavest še podkrepili. "Vsi sosedje so ponudili pomoč. V Centru slepih, kjer je zaposlen mož in v Domeli, kjer dela najstarejši fant, so se tudi odzvali naši nesreči. Hvaležni smo gasilcem, pa Karitas in župniku, takoj pa so šli v akcijo tudi prostovoljni sodelavci Rdečega križa, ki so za nas nabirali prostovoljne prispevke. Pomagali niso le ljudje, ki nas poznajo, poleg krajanov krajevne skupnosti Bukovica Bukovščica tudi prebivalci sosednjih krajevnih skupnosti," je naštevala Tinka. D.Z.Žlebir, foto: L. Jeras Druga seja sveta občine Mengeš Mengeš, 31. januarja - Predsednik občinskega sveta občine Mengeš Andrej Koželj je za jutri ob 18. uri sklical drugo sejo občinskega sveta. Na dnevnem redu so spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč občine Domžale, predlog odloka o prevzemu izdajateljstva javnega glasila in določitev programske zasnove javnega glasila Mengšan. Svet naj bi imenoval tudi uredniški odbor glasila. Prav tako naj bi občinski svet imenoval tudi tri odbore: za varnost v cestnem prometu, za usklajevanje kulturnih prireditev v Kulturnem domu in odbor za pokopališki red ter pogrebno dejavnost. Poleg obravnave kadrovske problematike občinske uprave in poročila komisije za pripravo statuta občine Mengeš ter poslovnika občinskega sveta je na dnem redu tudi imenovanje komisije za izvajanje aktivnosti glede delitvene bilance bivše občine Domžale. Člani sveta pa se bodo seznanili tudi s podpisom dogovora med župani novih občin o načinu začasnega financiranja novih občin. • A. Ž. 2 V Precejšen obseg vzdrževanja bi bil lahfo še večji DARSo opravljenem delu in načrtih Vzdrževanje avtocest še wi prej ostaja poglavitna dej a' nost družbe, hkrati pa ' letos predvidene tudi prf cejšnje investicije v no** gradnje Družba za avtoceste W publike Slovenije je na no)J L , narski konferenci predstav' svoje lansko delo in načrte? ] prihajajoče leto. DARS f JJa lani prevzel v upravljan)1 *ji slovensko avtocestno oif J&*» režje. Za izvajanje potrebi" *ivi vzdrževalnih del ter p0^^' anje cestnine je sklenila p^pre« godbo s Podjetjem 2 gosi vzdržrvanje avtocest, ki * ttašl vrsto let skrbi za slovenj polj avtoceste, sicer pa izvajal izbira z javnimi razpisi. , V Po besedah Gordane Vi Po s inski, direktorice za uprav '2(X janje in vzdrževanje, Fedi današnje stanje na cesta l/0( posledica pomanjkanja s*c "Ha stev za vzdrževanje v prete* Cev, losti. To so delno poskus oiVa rešiti že lani s precej velik11* ^di obsegom vzdrževalnih del rad, višini 920 milijonov SIT, P del predstavlja 22 odstotkov P° treh brane cestnine, del vzdr** mah vanja pa žal ni bil večji, ^ pod v času turistične sezone, kol na čas za vzdrževanje cest naj" ^ godnejši, zaradi povečane? Vg| prometa ni mogoče zapreti * y ^ tako preobremenjenih aV^ cest. Zato bodo z vzdržev* T nimi deli letos pohiteli, Sa tako del opravili že maja junija. Lani so v detajlno pregledali poško^j »bč vane objekte, ter za najb0, celc popravila potrebne že izbra 140 najugodnejše načine sanacij Vsa ter skušali ugotoviti razk>#8os za nastalo stanje. Za po^ods čanje varnosti na cestah so * triet lotili obnove dotrajanih el hi mentov za cestne zap°f.j, poleg tega pa so nabavl tudi nekaj novih, lani pa .. se prvič lotili rednega čišceiJJ opozorilne in obvestilne $1» nalizaciie. V prihajajo^ letu bodo skušali oživiti tjjg večino avtocestnih počival1 ter tam ponuditi celodne^1 gostinsko ponudbo, kar [>ovečalo varnost na po&^ iščih, poleg tega pa dalo tU možnost predstavitve tuf tične ponudbe okolice. ( Še boljše vzdrževanje^ 'i tudi dve novi specialni vo Prvo bo služilo za preglede sanacijo objektov na avtoc* tah. Vozilo ima posebno t^j skopsko nadgradnjo, « strokovnim ekipam omog^ preglede objektov, zaposl^j pa bo na vseh cestah s* celo leto. Drugo vosfAh namenjeno čiščenju drenfj, nih cevi in odvodne kanali* j cije pa sicer ni novost naših tleh, kljub temu F doslej še ni bilo v vozr»s parku vzdrževalnih vozil- \ žilo bo največ dela irne'0^ predoru Karavanke, kjer služilo čiščenju drenazri cevi, čiščenju sten, P0' tega pa se bo za vozilo do* dela našlo tudi na drug cestah. Sicer pa na DARSu P0,J vzdrževanja skrbijo tudi gradnjo novih avtocest. l> j gotekajo praktično p° , loveniji, dela pa v glavfl tečejo po načrtih. Ob koncu novinarske b°i Pos l>sti nad Ulc vin« ten *ap ielc tia več ne va *1 nih Ce: asf feremce so predstavil« nove uniforme pobira cestnine. Pobiralci še n6 . časa ne bodo brez dela, saTj bodo cestnine na naših ces t plačevala še naprej, eo~ sprememba bo brezgotov,{ ki način plačevanja, ki P zaenkrat še v fazi projekt Uroš ŠpeH»r ah«. Majhna občina po obsegu, a a raznolika v dejavnostih S ob^ini *ma sedež neKaJ gospodarsko trdnih podjetij, poleg razvite obrti in drobnega gospodarstva pa daje kruh prebivalstvu tudi kmetijstvo* K« i januarja • Eno mnogih vprašanj, na katero vodstva rteZto v °bčin še nimajo zanesljivega odgovora, so zlasti *S ! P ^znosti za preživetje. Občina Naklo, ki resda sodi med ^-flJIitalmanJ^e gorenjske občine po obsegu svojega ozemlja, Za objavo pripravila novinar Stojan Saje in komercialist Tomaž Gruden rete*j i ŽT -VS^ 8'ede *e8a dobre perspektive. Trgovski podjetji C*hii zaV,'aMerkur ter Pekarna Kranj z živilsko proizvodnjo P'0s}ujejo tudi mnoge domačine. Na tleh občine je 3 z ita^ ve^ s*° zaseDnm P°djetij, obrtnih delavnic in kj i \ !Unskih obratov, po treh krajevnih skupnostih pa enS|[ b*»!eJ?J° skupaj kar okrog 160 kmetij. Mleko, meso in ajal" Jski pridelki ne ostajajo samo doma. V občini s 4497 prebivalci je del objektov in kranjski Xfuističmh podatkih " ;W delovno aktivnih oseb; 2?rv» ^nm podatkih blizu Gradbinec gramoznico, se- paracijo in betonarno; tak obrat SGP Tržič je tudi v KS e'jffi° zaposlenih je več kot e, JiJ. JJudl- lastne dohodke pa Podbrezje. V naselju Naklo je le* (? d več kot 1000 Prebival-|e,a) hi ,Prevladuje delavsko pre-iSSt,alstV0' ki odhaja na delo HV I? v kranjsko, tržiško in .radovljiško občino. Manjši v tfi tri lma zaPoslitev zlasti v >At» mak VečJih gospodarskih fir-,ah- pri okrog 140 zasebnih etifl Ujetnikih in obrtnikih ter večjih kmetijah. ika podjetja "lalem kraju Trgovsko podjetje Živila iiSftr* v Naklem zaposluje ij3 1 fnjudi, v vsem podjetju pa v a« Jla 65 prebivalcev nakelske občine. Že podatek, da je podjetje lani imelo jonov mark prometa, o-r prepriča o njegovi zIOJ385sPodarski veljavi. Za 6 °dstotkov večji lanski profet, povečevanje tržnega de-v Sloveniji in f.°sodabljanje prodajaln so llsti kazalci, ki obetajo tudi Ijjdaljnji razvoj tega podjetja. J.udi kranjski Merkur s trgo-VlI»o na debelo in Trgovskim Jutrom DOM ie z 276 p°vf! so ?a -i lecflr1 ?ss a> ,tu<* !de,|t tel«: u i zny »vin?' ptt |^ ---- ^^KRWTOW8WB8g^ ^Ofooarne v Naklem vozijo kruh in druge izdelke daleč ŽIVILA - KRANJ, p.o. TRGOVINA IN GOSTINSTVO, Naklo, c. na Okroglo 3 telefon: (064)47-122, telex: 37-627, telefax: 47-238, pošta 64202 Naklo Cesta na Okroglo 5,64202 Naklo Tel.: 064/47-114,47-531, fax: 47-792 1ka6& jutin& tf nože frecl fut vtiča ntuf&l MB-TRGOVSKO PODJETJE NAKLO Toma Zupana 16,64202 Naklo, tel./fax: 064/47749, telefon 47-463,48-242 hrt n ..TOURAFIKA K Tiskarske in grafične storitve d.o.o. Naklo v TISKARNA KUHAR SLO - 64202 NAKLO NA KALU 13 TEL. 064 47 005 ASA NAKLO, D.O.O. 64202 NAKLO TOMA ZUPANA 27 SLOVENIJA TEL.&FAX: 386 64/48-178 KOTALKE, ROLERJI, DRSALKE BOUTIOUE ® 1U ŽENSKO, MOŠKO PERILO PODJETJE ZA PREVOZ BLAGA, TRGOVINO, IZVOZ IN UVOZ d.o.o. MEDNARODNI PREVOZI 64202 NAKLO, Ul. bratov Praprotnik 21 tel.: 064/48-038, 47-543 tel. fax: 064/47-521 KAŠPAR Na kalu 16 64202 Naklo @ 064 47 875 ORODJARSTVO IN KOVINOPLASTIKA ROMAN TOMAŽIČ TELEFAX: (064) 47-821 NA KALU 12. 64202 NAKLO — TELEFON: (064) 47-821 ^MERKUR zaupanjem do uspeha iiiiiiiHiiniiiiinaiiniii ■■■■■■■M■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ PAN ELEKTRONIK INŽENIRING ZA IZDELAVO ALARMNIH SISTEMOV 64202 NAKLO, NA KALU 19 TELEFON 064/47-700 • FAX 47-600 A* GANTAR 64202 NAKLO, Bratov Praprotnik 10 Telefon/fax 064/47-035 KONSIGNACIJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI GORENJSKI GLAS • 8. STRAN KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja slike in plastike akad. slikar Peter Abram. V galeriji Mestne hiše razstavlja slike, akvarele in objekte akad. slikar Klavdij Tutta. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikarka Klementina Golijo. V galeriji Bevisa je na ogled razstava olj in akvarelov Franceta Slane. JESENICE - V galeriji Kosove graščine so na ogled grafični listi Marije Starič Jenko iz Ljubljane. V bistroju Želva na Jesenicah razstavlja Akvarele Marko Rolc. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja črnobele fotografije Erich Kuss iz Arnoldsteina, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani pa so na ogled fotografije z odprav v Himalajo in Ande avtorja Janeza Dovžana. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je ponovno odprta in sicer vsak dan, razen ob ponedeljkih, od lO.do 17. ure, v soboto in nedeljo od 10. do 16. ure. RADOVLJICA- V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij "Frankfurtski utrinki" Benjamina Vrankarja, člana FD Radovljica. SLIKE, AKVARELI, OBJEKTI Kranj - V galeriji Mestne hiše te dni razstavlja svoja likovna dela akademski slikar Klavdij Tutta. V akvarelu, oljih in v objektih se umetnik svojevrstne svetlobe, čutnosti in hedonizma, kot o njem piše umetnostni kritik Aleksander Bassin, predstavlja s svojstvenim likovnim jezikom temelječim na simbolnih nosilcih kaligrafskega, že grotesknega značaja. Premiera Jančarjeve tragikomedije ZALEZUJOČ GODOTA Preddvor - Novo ustanovljeno gledališče z imenom Tateater, ki deluje v okviru zasebne agencije Tik-tak, se je preteklo nedeljo gorenjski publiki predstavilo s svojo prvo gledališko premiero. V dvorani penziona Zaplata v Tupalicah pri Preddvoru so trije igralci pod režijskim vodstvom Marjana Bevka zaigrali Jančarjevo tragikomedijo Zalezujoč Godota. V nenavadno oblikovani dvorani, ki s svojo nepravilno obliko in mrakobnostjo ustvarja ravno pravšnje razpoloženje za mračno policijsko grotesko, smo bili priča pravemu gledališkemu dogodku. Absurdnost besedila Draga Jančarja se ob Beckettove absurdnosti razlikuje po tem, da ne kaže splošnega svetovnega ali celo kozmičnega nesmisla, ne kaže situacije slehernika, ki biva v svetu brez bogov in brez vrednost, ampak kaže konkreten svet totalitarnega režima, v katerem vrednote sicer obstajajo, a so povsem sprevržene in iznakažene. Takšni so tudi posamezniki, ki nanje pristajajo in delujejo znotraj mehanizma, ki temelji na negativni selekciji in uničenju vsega, kar v tej selekciji ni izbrano kot edino pravo in veljavno. Pomembna značilnost Jančarjevega besedila je tudi v tem, da junaki niso absurdni do te mere, da bi bili povsem izvotleni in neoplastni, ampak nihajo v svojih nasprotjih. To velja predvsem za policijskega zalezovalca Franca (Kondi Pižorn), ki nevrotično niha med gospodovalnostjo, depresivnostjo in bojazljivostjo; niha med nepremagljivo željo po destrukciji sveta okoli sebe in potrebo, da bi ga ta isti svet spoštoval in cenil. Njegov policijski tovariš Jožef (Pavel Rakovec) je razpet med ostanke človečnosti, ki so v njem še prisotni, in pristajanjem na praivla igre, kot jih vsiljuje in uveljavlja Franc. Vidimo ga, kako dvomi o smiselnosti zalezovanja nekega Godota, o katerem nič ne ve in ga pravzaprav niti ne zanima o njem izvedeti kaj več kot to, da stanuje v hiši na drugi strani ceste, natanko nasproti njunemu opazovališču. Vidimo ga, kako plaho in skoraj nedolžno predlaga nekatere spremembe v delvoanju policijskega zalezovanja, a je potem vendo znova potisnjen na stare, utirjene poti, v slepo ulico slepe totalitarnosti, v kateri sta sprememba in napredke dve povsem pozabljeni stvari. In potem je tu še Felicita (Sabira Hajdarevič), lastnica stanovanja, iz katerega policaja oprezata za svojo žrtvijo. Felicita je najbolj zanimiv in enigmatičen lik, odlikujeta jo vitalnost in neustrašnost, a hkrati, podobno kot njena "podnajemnika", deluje groteskno, neurejeno, celo zanemarjeno. Uspe ji, da se izogne policijski brutalnosti, da vsa za silo obvaruje svoj hišni mir in svojo umetnost (operno petje), vseeno pa tudi sama postaja del groteskno popačenega in nesmiselnega sveta. Zaradi Jančarjevega črnega humorja, zaradi učinkovite igre in precizne režije je bila predstava kljub svoji mučnosti tudi zelo duhovita in kljub absurdni nedejavnosti likov tudi dinamična. Dinamiko so povzročali številni živčni premiki po odru, nesmiselno zaganjanje in beganje iz kota v kot, od stene do stene - skratka, gibanje nastopajočih (gib je oblikovala Alenka Hain) je povsem ustrezno vizualiziralo psihična stanja in valovanja Jančarjevih likov. Sceno in kostume, ki ustvarjajo vtis jetniške asketskosti, uniformiranosti in umazanije, si je zamislila Janja Korun. Za svetlobne učinke, ki podobno kot scena, poudarjajo rezko asketskost, je skrbel Drago Cerkovnik, lektor predstave, v kateri se, prav tako kot gib, tudi glas in govor nastopajočih zaletavata v različne smeri, višine in dolžine, pa je bil Ludvik Kaluža. • Mirjam Novak Muzejsko društvo Jesenice MUZEJSKI ČASOPIS, ZBORNIK, PREDAVANJA Jesenice - Ne samo zanimive sekcije, ki so nastale že ob ustanovitvi Muzejskega društva - tudi celotna dejavno* vsako leto bolj priteguje zanimanje ljudi, pa le samo z Jesenic, pač pa tudi z drugih koncev Gorenjske. To kaže» nazadnje tudi povečanje članstva, ki se je v poldrugem letu povečalo skoraj za še enkrat. Muzejsko društvo Jesenice sodi prav gotovo med mlajša društva te vrste pri nas, saj je lani decembra minilo šele pet let od njegove ustanovitve. Ob primerjavi s škofjeloškim in njegovo desetletja dolgo tradicijo so se seveda s svojo dejavnostjo še dokaj na začetku. Vendar pa jim kar dobro kaže. Če so na začetku ustanovitelji domnevali, da bo program, ki obsega predavanja na tako imenovanih muzejskih večerih, strokovne ekskurzije, izdajanje jeseniškega zbornika Jeklo in ljudje ter drugo, zanimalo samo starejše, pa so se dokaj ušteli. "Ne le, da prihajajo na naše društvene prireditve tudi mlajši, ki so se hoteli tudi včlaniti kot redni člani; predvsem lani smo presenečeni ugotavljali, da je društvo dobilo kar okoli petdeset novih članov. Zakaj tolikšno zanimanje za muzejsko društvo, ni ravno lahko razložiti," je povedal podpredsednik društva in kustos v Muzeju Jesenice Tone Konobelj. "Bo pa najbrž držalo, da so društvene prireditve, predvsem pa teme, ki jih pripravljamo v muzejskih večerih, - letos jih bo tako kot lani vsaj deset -prav tiste, ki pritegnejo ljudi vseh starosti in zanimanj. Ne vem, če je bil lani to ravno ciklus umetnostno zgodovinskih predavanj profesorja Fer-da Šerbelja iz Narodne galerije, ki je predstavil romantiko v slovenskem sli- Medtem ko je dvoranica v Kosovi graščini vsak tretji četrtek skoraj pretesna za vse, ki jih zanimajo muzejski večeri, pa v društvi že načrtujejo novo zanimivost. V aprilu bodo namreč prvikrat organizirali bolšji sejem. Že zdaj so določili pravila, po katerih na tem sejmu ne bo vsakršne krame, pač pa naj bi ljudje tu ogledovali in kupovali stvari z etnografskim poreklom. V Muzejskem društvu je namreč kaj nekaj strokovnjakov, ki bodo lahko takšno zamisel tudi izpeljali. Tone Konobelj karstvu 19. stoletja, slikarko Ivano Kobilico, slovenske impresioniste in uro umetnostne zgodovine. Drži pa prav gotovo, da so bila to lani najbolj obiskana predavanja." Brez dvoma pa si je jeseniško Muzejsko društvo v zelo kratkem času pridobilo tudi sloves več kot solidnega organizatorja strokovnih ekskurzij tako po Sloveniji kot po zamejstvu: predvsem zaradi odličnega vodstva - vedno povabijo enega do dva strokovnjaka, ki izletnikom lahko ponudita dosti več kot pa le turistično izkušnjo. Ljudi pač zanimajo tudi zgodovina, kultura, arheologija in podobno, še posebej v slovenskem kulturnem prostoru. S te vrste ekskurzijami bodo nadaljevali tudi v tem letu, najverjetneje bo eden od izbranih krajev Bled z vso svojo zanimivo zgodovino od prvih naselitev naprej, druge ekskurzija pa bo vodila v nič manj zanimivo Kanalsko dolino. Prav toliko kot je staro društvo, je star tudi Muzejski časopis, ki ga društvo izdaja, zanj pa skrbi Tone Konobelj. Lani so izšle štiri številke, letos naj bi dve več. Poleg društvenega življenja z raznimi obvestili, poročili o opravljenem delu, minulih dogodkih, se na časopisne strani v zadnjem času seli sicer v dokaj skromnem ob- "GORENJSKI" INSTRUMENTALNI DUO V minulem tednu sta na rednem 3. koncertu cikla Glasbene mladine ljubljanske Mladi mladim v Kosovelovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma nastopili v instrumentalnem duu mladi Škofjeločanki Vesna Jan (flavta) in Jasna Jan (klavir). Ne sami, pač pa sta na omenjenem komentiranem koncertu (Kajetan Zorn) igrali v drugem delu, po nastopu mladega violinista Žige Cerarja (pri klavirju prof. Alenka Šček-Lorenz). V duu smo v njuni izvedbi slišali SONATO v A-duru skladatelja Philippeja Gauberta in BALADO skladatelja Franka Martina; očitno sodobno koncipiran spored dua Jan je vmes "zmotila" edinole solistična točka pianistke Jasne Jan, ki je odigrala še PLEMENITI IN ČUSTVENI VALČEK francoskega modernista Mauricea Ravela. Kaj naj torej zapišemo ob igri obeh mladih Ločank - Janovih? Igrali sta v slabih pogojih dvorane, ki za resne koncerte tudi v Ljubljani ni najbolj primerna za vidnejše glasbene dogodke. Morda je bila njuna polovica omenjenga programa premalo za večje umetniške domete, pa čeprav sta ga pripravili mladi umetnici sami. Sicer pa je bila njuna igra dovolj samostojna, zanimiva v nekaterih odtenkih, spet druge pa so očitno "pobrali" že omenjeni zunajglasbeni pogoji koncertiranja. Škoda pa je, da se umetnici ne bi v bližnji prihodnosti ponovno in sami -samostojno pojavili spet na glasbenem odru, pa čeprav bi bil le-ta samo in zgolj gorenjski. • F. K. segu, časopis ima pač le štiri strani manjšega formata, tudi kaj zanimivega iz kulturne zgodovine. Urednik pa že načrtuje, da bi v časopisu našel prostor tudi za obvestila o dogajanjih v kulturnih ustanovah jeseniške občine. V okvir dejavnosti Muzejskega društva pa sodi zdaj tudi izdajanje jeseniškega zbornika Jeklo in ljudje, ki sicer izhaja vsake štiri do pet let. Z novo, sedmo številko, ki bo izšla konec leta ob takoime-novanih jeseniških Čufarjevih dnevih, bo jeseniški zbornik, obeležil pravzaprav zanimiv jubilej: pred tridesetimi leti je namreč izšla prva številka Jekla in ljudje. "V teh letih se je vsebinska zaslova sicer nekoliko spremenila, vendar pa je še vedno poudarjen del o krajevni zgodovini in to ne le jeseniški, pač pa tudi z vsega ztahodnega gorenjskega dela. To velja tako za starejšo kot novejšo zgodovino, ne manjka, prispevkov iz biologije, geologije, arhivistike pa vse do numizmatike in leposlovja," je programsko zasnovo zbornika orisal do# danji glavni in odgovof1 urednik Tone Konobelj. ^ gotovo pa še zdaleč ni izčrp1 na tema železarstva 11 Jesenicah, čeprav so jih. večini dosedanjih števtfj zbornika namenili kar vel'' prostora, prav tako pa tU1 drugi svetovni vojni. Prav zdaj se na njeg°! uredniški mizi že zbira) prispevki za letošnjo W vilko, saj je rok oddaje * konec marca. Osrednja teij1 nove številke bo petdeseti' tnica Gledališča Tone Čuf| orisom bogate gledali^ zgodvine na Jesenicah. ^ dosedanje avtorje, pa $ nove, ki doslej še niso objav jali, so s posebnim dopisi povabili k sodelovanju. Zb°' nik prinaša izključno avtors* prispevke, v navadi pa je, <> ima vsak prispevek tudi cenzenta. Tudi v letošnji ^ vilki bo veliko slikovni gradiva; če bodo finan^ možnosti, zbornik se fin*" cira iz občinskih sredstf bodo poskusili dodati^ kakšno barvno prilogi Lea Mencinger, foto: L.M' Ro Će: Kra Vali *adi Prei N Ka» veli san časi fot( Maja Pogačnik, slikarka DRUGAČNOST PODOBE Kranj - V kranjski Mali galeriji se je Maja Pogačnik slikarka prvikrat predstavila lani spomladi. Ta teden, v četrtek, pa odpirajo njeno samostojno slikarsko razstflV0 tudi v galeriji Ilirija v Ljubljani na temo Drugačnost podobe. Čeprav se s slikarstvo^ ukvarja razmeroma kratek čas - od leta 1989, pa ima za seboj že kar nekaj razstav tako v Avstriji, kjer stalfl" živi, in tudi na ČeškeH1 Sprva se je ukvarjala f uporabno grafiko, fotograf jo in ilustracijo. To je tud1 njen osnovni poklic, saj r po ljubljanski šoli za oblik"' vanje nadaljevala študij na dunajski Visoki šoli za upof' abno umetnost in tam opi"3,' vila tudi podiplomski študij- Ko ste stopili iz uporabne grafike v svet slikarstva, slf se slikarsko izražali zgolj v kaligrafskih znakih. Sedanj1 slike pa so že drugačne? "Res je. Še lani sem se v Kranju predstavila s serijo kal1' grafskih slik, imenujem jih kar figure v gibanju, moja najn"' vejša razstava pa govori o tem, da sem odkrila svet barv. Ima to kakšno povezavo s tem, da ste se vrsto $ ukvarjali z ekološkimi vprašanji? "Vsekakor. Kot samostojna grafičarka sem na Dunaj11 delovala predvsem na področju ekologije. Ko pa sern *6 spoznala še s kitajsko tehniko taijicman, sem odkrila sebi slikarko. No, k temu je morda pripomoglo tudi to,da sem se z Dunaja zdaj preselila na deželo." Že pred leti ste tudi odkrili, da imate zelo radi tu$ ustvarjanje za otroke. Vaše ilustracije je najti tudi" Cicibanu in Pilu. Ali ilustrirate tudi otroške knjige? "Z otroško ilustracijo sem se ukvarjala še me dunajskim študijem. V zadnjem času pa spet nekolik več delam prav za otroke. Za revije kot sta Ciciban in ™ sem dogovorjena za nekaj projektov, ilustriram pa tudi t ljubljansko založbo Mapet, ki izdaja otroške knjige • didaktična pomagala za otroke." Ste potem opustili grafično oblikovanje? "Trenutno me zanima le slikanje, ki se zdaj nagiba Že abstraktnemu - in pa otroška ilustracija. SkratK*' osredotočam se na to, kar rada delam. Veseli pa n?y tudi, da doma v Sloveniji vedno naletim na dober odz1' na zanimanje založb, niti ni problem pripraviti razstav V Avstriji je vse mnogo težje." • Besedilo in slika: Lea Mencinger GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Roman Prosen je zanemarjeno gostišče Kanu spremenil v sodoben poslovni hotel Eksplodirati" moraš pred tridesetim ez dober mesec bo v BTC Ljubljana odprl največjo diskoteko pri nas, snuje pa že nove načrte y*nj> 27. januarja - Nekdaj zelo znani penzion Kanu v alburgi pri Smledniku, na bregu Zbiljskega jezera, je bil adnja leta zanemarjen, zdaj pa je temeljito obnovljen in J J|reurejen v sodoben apart majski hotel z bogato ponudbo. O Ponovljenem Kanuju je bilo v zadnjih dneh že dosti /c 1 ^pisanega, malo pa o podjetniku Romanu Prosenu, ki je jJorna s Suhe pri Škofji Loki. Zanimalo nas je, kako je j*°rjeločanu uspelo ponovno oživiti nekdaj tako popularni !^*nu, saj je že na prvi pogled jasno, da je bila investicija b* * fotografirajte objekt, bazen, kuharja kar hočete, "*Ho mene ne, ljubše mi je, da me ljudje ne poznajo iz opisov, tudi v poslovnem svetu je bolje tako, se je izognil dos< ,vor* hI a i j*. ;evi i m jego? rim\ » št« ^toaparatu in ne moremo vam ga predstaviti s sliko, lahko pa »a * besedo. 'Ste se že prej ukvarjali z 8°«tinstvom?" . Pet let sem bil na Soriški Janini, potem sem imel v "ranju picerijo Romana." ''Kdaj ste kupiU Kanu?" "Po Zormanovi smrti je ta °bjekt prevzela Delikatesa Hubljana in ga dala v na-u'fa()Jern- Najemniki so Kanu ^jM spraviti na kant, kupil sem 8a leta 1988. Objekt je bil v ?elo slabem stanju, zapuščen ln zanemarjen, za silo smo jJsPosobili lokal, vendar je bl'a obnova nujna, izpeljal Sern jo s pomočjo štirih (jpsojilnic Zveze bank na K°roškem." VI tu' p4 torsKj je di jj I vrw an** fin*" dst«i tO- 'M. ko* h* tavo ist itek a za stav ilno err»' a i rafi; tud' jie ikona por-pra' idij ,s« nekatere sploh niso odgovorile, tiste, ki so, pa so rekle, aa projekt ni realen, da sodi na luno." , "Kakšna je bila finančna instrukcija?" "5,5 milijona mark." "Koroške posojilnice so y*ni zaupale, kaj so zahtevajo kako so preverili projekt, "toliko posojila so vam dali?" "Prišli so pogledat, predstavi sem jim projekt, pokazal Jačrte, takrat smo že imeli Jar.ejena teniška igrišča, po-*edal sem jim, kaj namera-ani še narediti. Nato so mi Jajprej dali 500 tisoč mark P°sojila in prišli pogledat, kaj j?10 s tem denarjem naredili. ^° so videli, da si nisem kupil je brmv-ja ne mobitela, se je s ustvarilo zau panje je s Ves bomo za prevoze poslovnežev z letališča Brnik. Če bodo želeli, jih bomo nato odpeljali na sestanek v Muro ali v Krko." "Kakšne možnosti rekreacije ponujate?" "Teniška igrišča in dva bazena, na teniških igriščih je umetna trava, na njej je moč igrati vse leto. Deset konj imamo, od črnobelega indijanskega konja pinto do ponijev in oslov, saj v Smledniku obstaja klub ljubiteljev oslov in poleti bomo pripravili oslovske dirke. Načrtujemo še šest lukenj igrišča za golf. S sodelovanjem podjetja Inter Gastro bomo sposojali avtodome, deset jih bomo kupili in se vključili v nemško verigo, gostje se bodo k nam lahko pripeljali z avtom. Ponudili jim bomo obisk Trente, saj nameravamo v Lepeni urediti kamp. Jeseni PreveriT'£}>± ^11°' bomo organzirali obisk špa ti« 'erJall> če res delamo kar smo objubili. Tudi sic ma ^e uvožena' ™ bila daer Pogojena s posojilom, p^SeJK-Je bila možno,st' vil h . smo cene in uSoto" Pin' ^e denimo P" uvoženi Petletna garancija, domaji3 je lahko zanič že po Po«i mesecm m P°l- Svojim s,°vnim oartneriem zdaj nije, družine naj bi na pot krenile z avtodomi, poskrbeli bomo za logistično podporo. Nekaj avtodomov bo namenjenih poslovnežem, saj bodo opremljeni z mobitelom, faksom, torej bodo nekakšne mobilne pisarne." "Kaj pa zabava, slišali smo, da nameravate odpreti igralnico?" "Dogovarjamo se s Hitom, diskoteke tu ne bo več, čez mesec in pol jo bomo odprli v BTC v Ljubljani." "Kakšna diskoteka bo to?" "Največja doslej in tudi v {mhodnjih desetih in več etih. Preuredili smo eno od hal, diskoteka bo urejena v obliki letala, razdeljena bo na Štiri ločene ravni, pritličje bo namenjeno predvsem mladim, drugi nivo srednjemu razredu, posebej bo poslovni razred." "Ste že kje videli takšno diskoteko?" "Avgusta lani sem si ogledal vse pomembne diskoteke v Italiji, nameraval sem si jih ogledati tudi v Ameriki, vendar se časovno ni izšlo. V okviru diskoteke bo namreč tudi restavracija hitre hrane, ki bo odprta 24 ur na dan, ponudba bo podobna McDo-naldsu, Nortziju." "V dogovori z njimi?" "Ne, McDonalds je hotel imeti 250 tisoč mark za ime, zato smo se odločili za svojo, podobno ponudbo, s sodelovanjem firme Rival Trade, ki bo tam odprla ribarnico." "Vrnimo se v Kanu, kakšne specialitete nudi hotelska restavracija?" "Poudarek je na ribah, februarja bomo pripravili mesec ribjih jedi, nastopala bo originalna dalmatinska klapa. Privlačni smo tudi za izletnike, nedeljska kosila imamo že po 800 tolarjev." "Kako vabljivo je za izletnike Zbiljsko jezero?" "Zelo dobro je, da so ga začeli čistiti. Sicer pa je turistično popolnoma neizkoriščeno, gradimo ladjo Queen Zbilje II, splavili jo bomo spomladi. Če bomo dobili dovoljenje, bo plula, če ne, bomo imeli restavracijo na vodi. Že pred pol leta smo namreč vložili prošnjo za (jv Pa je lahko zanič že po Po i mesecih in pol. Svojim {, .s,°vnim partnerjem zdaj tela «ročaJ° obisk našega ho" časa je gradnja ilr^ dni, gradili so zaseb-i. Ohranili ste ime Kanu?" )ri; Rrec* gradnjo sva bila s ^»Jateljem v Holandiji, zani-Un ? naJu je tamkajšnje gos-,stvo in turizem, v neki ruki dovoljenje, vendar odgovora še ni." "Je pogon ladje vprašljiv?" "Ne, poganjalo jo bo kolo, s popolnoma zaprtim diesels-kim motorjem." "Morda bo zdaj bolje, saj občina Šiška ni bila najbolj naklonjena gostinstvu?" "Ne samo, da ni bila naklonjena, občutek imam, da so ga načrtno zavirali. Ni bilo podpore, ni tako kot drugod ali v tujini, poglejte Koroško, tam povedo, kaj lahko narediš, saj vedo, da se bo denar povrnil. Veste, ta hiša meni praktično nič ne pomeni, saj je ne morem nikamor nesti. Veliko delamo, sin je star pet let, pa še ni videl morja." "Kako vse to zmorete?" "Spim malo, takrat intenzivno." "Od kod vam toliko idej?" "Berem časopise." "Berejo jih tudi drugi?" "Vprašanje je, kako jih berete, gledate televizijo zato, da jo gledate ali zato, ker vas zanima. Veliko gledam satelitske programe in vidim marsikaj novega. Preden sem obnovil Kanu, sem si ogledal podobne hotele v Avstriji, preden smo uredili teniška igrišča, sem si jih ogledal v Holandiji in ugotovil, da imajo tam umetno travo zato, ker je tam veliko dežja. Torej podobno kot pri nas, na umetni travi je namreč moč igrati takoj po dežju, pozimi pa zlahka odstraniš sneg. Preden smo zgradili bazene, sem si jih ogledal v Španiji." "Človek ima lahko tisoč idej, toda potreben je tudi pogum?" "Dobre sodelavce imam, svetovalci so moji prijatelji in znanci. Poglejte, diskoteko v Ljubljani bo vodil človek, ki to zna delati, ki sodi v diskoteko. Sicer pa v družinskem podjetju Kanu delava oba z ženo, direktor gostinstva je Dušan Belšak, direktorica podjetja pa je svakinja Julija Rozman, zelo sposobna, stara šele 25 let, brezmejno ji zaupam, prav tako drugim." "Vas kdaj razočarajo?" "Doslej me še niso." "Ker jih znate izbrati?" "Veste, kaj je pri nas narobe? Ne zaupamo mladim. Človek mora 'eksplodirati'pri sedemindvajsetih, osemind-vajstih, vsekakor pred tridesetim. V Ameriki so managerji stari trideset let, pri nas pa direktorji sedemdeset. Vsekakor pa nisem 'ziheraš', veliko tvegam, vedno hodim po robu." "Kako jih plačate?" "Dobro. Vsi so dobili v uporabo službene avtomobile." • M. Volčjak Šest novih čokolad na sejmu v Koelnu Dvojno lastninjenje Gorenjka je pred štirimi leti polovico kapitala prenesla na Žito, zato bo lastninjenje dvakrat zapleteno Lesce, 30. januarja - Gorenjka Lesce se na konditorskem sejmu v Koelnu predstavlja z novimi čokoladami pod blagovno znamko Alpina. V hrambo so začeli sprejemati certifikate, lastnjenje bo verjetno potekalo na dveh ravneh, v leski Gorenjki in v ljubljanskem Žitu. Opozorila državi, daje pozabila na živilsko industrijo, že dve leti ne zaležejo, zato bi se kobariško mleko v prahu splačalo prek Trsta prodajati v Lesce. Leska tovarna čokolade Gorenjka se ta teden predstavlja na konditorskem sejmu v Koelnu, največjem v svetu, za Gorenjko toliko bolj pomembnem, saj izvozi približno polovico čokolade, od tega kar 80 odstotkov v Nemčijo. Na sejmu se predstavlja s šestimi novimi čokoladami, s tremi pod blagovno znamko Alpina, namenjene so zahtevnejšim kupcem. Izboljšana pa je Gorenjkina lešnikova čokolada, po njej je nedvomno najbolj znana. V Gorenjki so te dni začeli v hrambo zbirati certifikate zaposlenih in družinskih članov. Program lastninjenja so decembra oddali na agencijo za privatizacijo. Dokler ni potrjen, obstaja še zadnja možnost dogovora s poslovnim sistemom Žito. Gorenjka je namreč leta 1990 polovico kapitala brezplačno prenesla na Žito, na referendumu se je tako odločilo 52 odstotkov zaposlenih, danes seveda pravijo, da so napravili neumnost, toda tedaj še nismo vedeli, da jih čaka lastninjenje. Čeprav se mi je ta stvar že tedaj zdela slaba, sem mislil, da bo vsaj za vodstvo lažje, vendar sem se zmotil, stalno pač doživljaš strese, če se ne moreš odločati samostojno, pravi direktor Matjaž Gmajnar. Z Žitom se niso mogli dogovoriti, zato so pripravili dvojni program lastninjenja, polovico družbenega premoženja bodo lastninili v Lescah, polovico v Ljubljani, pri obeh bo seveda lahko sodeloval Gorenjkin delavec. Če je lastninjenje podjetij zapleteno, je v primeru Gorenj ke dvakrat zapleteno. Pojasniti ga je moč s prispodobo, kako je sin mačehi (mati ne more biti, ker je mlajša od njega) pred štirimi leti poklonil polovico hiše, ki bi jo zdaj rad olastninil, vendar je mačeha noče vrniti. V programu lastninjenja so dopustili še zadnjo možnost, da se stvari urede, vprašanje pa je seveda, kakšnega bo agencija za privatizacijo potrdila. Certifikate so te dni začeli zbirati v hrambo, 10-odstotno interno razdelitev (polovička) bodo v Gorenjki verjetno presegh, z drugo polovičko naj bi sodelovali v javni prodaji delnic Žita, ki jo pričakujejo maja. V javni prodaji bo 12 odstotkov delnic, pri njej bodo seveda prišli v poštev tudi družinski člani zaposlenih, zato v hrambo zbirajo tudi njihove certifikate. Poleg klasičnih metod lastninjenja bodo uporabili tudi dokapitalizacijo zaposlenih. Revizija jim je privarčevana sredstva sicer krepko oklestila, saj je bil regres naknadno omejen, spremeniti so ga morali v plače in plačati prispevke z zamudnimi obrestmi vred. Če ni torej torej to izplačali kot plače, ne bi bilo nič narobe, ker so varčevali za lastninenje, to ni bilo družbeno koristno. Za denacionalizacijske zahtevke so rezervirali približno 4 odstotke premoženja, ki ga bodo olastninili, gre predvsem za manjše zahtevke. Gorenjka že dve leti državo opozarja, da je pozabila na živilsko industrijo, saj ščiti kmetijstvo, sorazmerno pa ne živilske industrije, kakor je to urejeno v EU in Efti, kjer je živilska industrija močno razvita. Domače mleko v prahu in sladkor je zato za Gorenjko dva do trikrat dražji kot za proizvajalce v tujini, zato je razumljivo, da je uvožena čokolada lahko cenejša. Za izvoženo čokolado zato seveda uporabljajo uvožene surovine, čeprav bi lahko domače, saj je zlasti mleka doma dovolj. Zelo dobro mleko v prahu ponuja mlekarna v Kobaridu, vendar bi se Gorenjki nakup splačal le, če bi ga kupovali prek Trsta. Poslovna logika je torej res izkrivljena, saj vodi k razmišljanju, da bi se splačalo uvažati bonbone in izdelovati sladkor. • M. Volčjak Pozitivno poslovanje Železnic Slovenske železnice so lansko poslovno leto prvič po letu 1988 sklenile pozitivno, na kar so vplivale že leto poprej skoraj v celoti realizirane načrtovane naloge. Ljubljana, 26. januarja - Čeprav bo popolni izid poslovanja znan sele meseca marca, pa vse bilance, narejene do sedaj, kažejo pozitivno podobo. Zmanjšali so tudi število zaposlenih. Letos pa bo za Železnice eno izmed najbolj kritičnih let v obdobju realizacije sanacijskega programa. Sanacijski načrt za globalno srednjeročno usmeritev je bil določen za obdobje od 1993 - 1996. Država je doslej svoje obveznosti do Slovenskih železnic izpolnjevala, kar naj bi se tudi nadaljevalo letošnje leto, ki bo finančno zelo obremenjeno. Gre za odplačevanje obveznosti iz kreditev, ki letos dosegajo zelo visoke vsote. Sredstva za pokrivanje obveznosti bodo morala biti zagotovljena, sicer lahko pride do izpada investicijskih naložb. Naslednje leto, do meseca junija, bo prenovljena tudi ljubljanska železniška postaja, ki je spomeniško zaščitena. Prenovitvena dela so se začela že pred leti, a so bila ustavljena. Začela so se tudi pripravljalna dela za gradnjo podaljšanega podhoda pod postajnimi tiri. Vse to je pomembno zaradi dejstva, da bo 2. junija naslednje leto minilo stoletje in pol od takrat, ko je na ozemlje sedanje Slovenije pripeljal prvi vlak. V samo Ljubljano je prisopihal sicer šele tri leta kasneje, a Železnice si prizadevajo visoki jubilej pričakati s prenovljeno in posodobljeno postajo. Plodno je tudi sodelovanje Slovenskih železnic s tržaškim muzejem. Slovenski muzejski vlaki se redno vozijo v Trst, redno se ustavljajo v Campu Marziu (nekdanja končna postaja Bohinjske proge), kjer vstopajo tržaški izletniki, ki jih odpeljejo na enodnevni izlet na Bled. • Š.Vidic POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4M NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: PEUGEOT 806 SV TURBO NOVI EN0PR0ST0RSKI ČASI Peugeot 806 je četverček, del skupnega projekta koncernov Fiat (skupaj z lancio) in PSA (citroen in peugeot), ki pomeni začetek novih časov avtomobilskem razredu enoprostorskih limuzin in novih navad evropskih kupcev, ki so jim takšni avtomobili vse bolj pri srcu. Peugeot 806 spada med tiste, ki so hodili v zelje predvsem Renaultovemu espaceu, tako kot vsi tovrstni avtomobili pa je seveda zanimiv mešanec med čisto običajnim osebnim avtomobilom, potniškim kombijem in na koncu koncev tudi manjšim dostavnim vozilom, tudi za ta avtomobilski razred pa je ob slabih štirih metrih in pol dolžine, 1,81 metra širine in s kompaktno obliko, zelo dinamičen avtomobil. Na nosu je značilna Peugeotova maska z levom, peugeotovsko so obli- kovane tudi zadnje luči in to je tudi skoraj vse kar ga loči od prej omenjene četverice. Pogled s strani razodeva precej klinasto oblikovan sprednji del z morda malce nerodno zalomljenim delom med vetro-branskim steklom in motornim pokrovom, rahlo neskladnim trikotnimk okencem pred sprednjimi vrati, nato pa po par bočnih vrat na vsaki strani, od katerih so zadnja drsna in zato zelo praktična. Najbolj kompakten je zadnji del tega avtomobila, ki se poleg širo-kosti postavlja tudi s širokimi kolesi in dvojno izpušno cevjo, ki pa spada že pod poglavje o motorju. HVALIMO: oblika - udobje - prostornost - zmogljivosti; GRAJAMO: dodatni sedeži za doplačilo - poraba pri poganjanju Notranjost: sodobna, prostorna, uporabna. Sedežev je v osnovni izvedbi žal samo pet, za dva dodatna je potreben dodaten poseg v žep. Prva dva sta vrtljiva in se brez večjih postopkov obrneta proti zadnjemu delu potniške kabine, zadnje tri je mogoče razporediti po želji, srednjega STOP- Naredite konec kraji avtomobilov KAKO? S pomočjo neizbrisne gravure v steklu Pooblaščeni Securmark servis: AVTOKLEPARSTVO AVTO VLEKA ORudolf j DRNOVŠEK Securmark INTERNATIONAL 64294 Krize, Sebenje 5/a Tel.: 064/58-174 SAVNE - SAVNE UGODNO IN POCENI ŽE ZA 3300 DEM DRUŽINSKA SAVNA VELIKOSTI 200x200x200 cm po sistemu sestavi sam (v ceni zajeta vsa oprema) Tel.: 062 303 104, 38 705, fax: 062 31 150 d.o.o. Ali imate težave s sluhom? Lahko jih odpravite, kajti firma ASIS, d.o.o., vam nudi naslednje storitve: - brezplačen preizkus sluha - brezplačen preizkus vrhunskih slušnih apartov - servis in čiščenje slušnih aparatov - čiščenje in izdelava novih ušesnih vložkov Naše storitve lahko izkoristite v KRANJU v MEDOBČINSKEM DRUŠTVU SLUŠNO PRIZADETIH, Glavni trg 20 v: - PETEK, dne 3. 2. 1995, od 10. do 13. ure - PETEK, dne 17. 2. 1995, od 11. do 13. ure V popoldanskem času od 14. do 16. ure pa lahko naše storitve izkoristite na Jesenicah v prostorih Društva invalidov, C. maršala Tita 66. Vse dodatne informacije lahko dobite vsak dan od 9. do 17. ure na sedežu firme ASIS, d.o.o., Drenikova 24, Ljubljana ali po telefonu: 061/558-046. MEŠETAR Peugeot 806: evropski enoprostorski četverček. spremeniti v mizo ali pa jih preprosto odstraniti in pridobiti velik tovorni prostor. Prostora je toliko, da se otroci med vožnjo mirne duše lahko igrajo z lego kockami, v prtljažni prostor, ki ga pred radovedneži skriva trojno zložljiva polica pa gre precejšnja količina prtljage. Poleg udobja potnike v tem avtomobilu razveseljuje tudi majhne malenkosti, kot so prostori za steklenice ali pločevinke z osvežilnimi pijačami, številni odlagalni prostori, veliko in električno vodljivo strešno okno in elektrika za odpiranje vseh stranskih stekel. Tudi vozniku se v tem avtomobilu godi dobro ali pa za tiste, ki so jim takšni avtomobili posebej pri srcu, celo najbolje. Vstop na vozniški sedež je sicer res nekoliko višji, kot je to običajno pri običajnih avtomobilih, vendar ne zahteva nobenega tovorn-jaškega plezanja. In konec koncev moram priznati, da mi je bilo vedno všeč sedeti sorazmerno visoko, saj to omogo-ča boljši pregled nad dogajanjem na cesti in tisti, ki imajo dar za dobro opazovanje bodo ujeli tudi marsikateri zavistni pogled. Voznikov delovni prostor je zasnovan zelo ergonomično, oblikovna svežina armaturne plošče je zelo očitna, priročnosti stikal in ročic pa tudi ni mogoče prezreti. Še preden sem prvič sedel za volan tega avtomobila, me je zanimalo, kako se obnese iz armaturne plošče štrleča kratka prestavna ročica, ki je nenavadna le na prvi pogled, sicer pa zelo praktična. Spisek serijske opreme je kar dolg, začenši na zunanjosti avtomobila to pomeni lita platišča s skoraj športnimi pnevmatikami 205/65 R 15 in dodatne luči za meglo. Odkupne cene lesa V gozdarskem obratu Mercatorja - KŽK Kmetijstvo Kra" odkupujejo prvi razred hlodovine iglavcev po 9.000 tolarjev i> kubični meter, drugi razred po 7.000 tolarjev in tretji razred Pj 5.000 tolarjev. Celulozni les je po 2.000 tolarjev, brusni les po 3.0" tolarjev, drobni tehnični les pa po 5.000 tolarjev. Za kubični me**1 lubadark plačajo najmanj 6.000 tolarjev. Cene veljajo za k* dostavljen do kamionske ceste. Prometni davek plača kupe' Plačilo za les je približno v dvajsetih dneh. Odkupujejo tudi les IJ| panju. Cene določijo po ogledu, plačilo za les pa je v petnajst' dneh po podpisu pogodbe. Cene krmil in dodatkov Mešalnica krmil na Trati pri Škofji Loki (cene so brez prometnega davka): CENA do registracije: 4.716.000 SIT (Avtohiša Claas, Ljubljana) Ko voznik z daljinsko vodeno osrednjo ključavnico odpre notranjost, ima na voljo še elektriko za odpiranje vseh stranskih stekel, električno nastavljiva zunanja ogledala, ki jih je s pritiskom na stikalo mogoče skupaj z ohišjem obrniti povsem h karoseriji, klimatsko napravo in kakovosten radio-kasetofon s šestimi zvočniki. V nosu je na novo zasnovani štirivaljnik s 1998 kubičnimi centimetri gibne prostornine in natanko 150 konjskimi močmi, ki jih motor razvije s pomočjo turbinskega polnilnika s hladilnikom polnilnega zraka. Motorne zmogljivosti so tudi za dobro poldrugo tono težko vozilo povsem zadovoljive, čeprav je ob skoraj popolnoma neslišnem delovanju turbine jasno, da ta avtomobil ni namenjen športni vožnji. Toda za peugeotom 806 ostaja prijeten vtis in tudi za nekatere nasprotnike je to dovolj prepričljiv avtomobil. • M. Gregorič, slike Lea Jeras * telštarter 1/50 36,90 * broštarter 1/50 45,60 * telštarter 1/25 38,00 * broštarter 1/25 46,60 * telštarter 1/10 39,50 * broštarter 1/10 48,20 * telpit 1 1/50 * telpit 2 1/50 * K - 12 1/50 30,70 * brofinišer 1/50 42,90 27,60 * brofinišer 1/25 43,90 28,60 * brofinišer 1/10 45,50 * K - 18 1/50 30,70 * NSK 1/50 34,80 * bek 1 1/50 32,30 * NSK 1/25 35,90 * bek 2 1/50 30,20 * NSK 1/10 37,40 * purštarter 1/50 * purštarter 1/25 * purštarter 1/10 47,80 * purgrover 1/50 46,10 48,90 * purgrover 1/25 47,10 50,50 * purgrover 1/10 48,70 Poslovalnica tržiške kmetijsko gozdarske zadruge v Križal1 (cene so brez prometnega davka): 33,00 * pšen. krmil, moka 16,20 38,00 * sončnične tropine 34,00 33,20 * oves 29,00 35,20 * vitaredin 2/1 427,00 33,30 * vitaredin 20/1 3.561,00 21,20 * bovisal 10/1 882,00 20,90 * mleko v prahu, 1 kg 178,00 36,20 NSK, razsuta NSK 1/50 K - 19 bek 1 bek 2 pesni rezanci koruza, razsuta soja Sadje in vrtnine "na debelo" Poglejmo, kakšne cene sadja in vrtnin veljajo pri prodaji na debel" hruške krompir česen por korenje zelje v glavah kisla repa zelena 100 - 120 40 - 50 170 - 180 150 - 200 75 - 85 60 - 70 80 - 90 150 - 180 * jabolka * solata endivija * čebula * peteršilj * cvetača * kislo zelje * hren * radič v glavah 70 - 90 95 - 130 70 - 90 200 150 70 - 80 333 140 TEHNIČNI PODATKI: vozilo: enoprostorska limuzina s petimi vrati in petimi sedeži. Motor: spredaj prečno, vrstni, 4 valjni, štiritaktni, 1998 ccm, 108 KW /150 KM, pogon na prednji kolesi. Mere: d. 4454 mm, š. 1812 mm, v. 1710 mm. Najvišja hitrost: 195 km/h, pospešek od Odo 100 km/h: 11 s. Poraba goriva po ECE: 7,6/ 9,8/ 12,8 I neosvinče-nega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 13,41. Izpušni sistemi za vse osebne avtomobil 1 Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541 Najnovejša tehnologij* Dvojna ALU pločevin* Proizvodnja, servis, montaža Zadek: kombijevski, lep in kompakten. ORGANIZIRAMO ZDRAVNIŠKE PREGLEDE Kranj-Jaka Puclja 9. Planina III, tel.: 064/324-471 Proizvodnja izdelkov iz poliuretana, gume in plastike "PGP" Tržič, d.o.o- razpisuje na podlagi sklepa skupščine PGP, d.o.o., delovno mesto delavca s posebni*** pooblastili in odgovornostmi POMOČNIKA DIREKTORJA PGP Pogoji za sprejem: - diplomirani ekonomist - aktivno znanje dveh svetovnih jezikov - poznavanje dela v zunanji trgovini Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v časopisu Gorenjski glas na naslov: PGP Tržič, d.o.o., Ste Mahe auX Mineš 5. O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka. Izbrani kandidat bo sprejet na delo za nedoločen čas za 4-letni mandat. STE ZE KUPILI NOVEGA FORDA? AVTOHIŠA KAPOSI, LJUBLJANA d.o.o. trgovina Kranj, Jezerska c. 121, tel. 064/241-358, fax 064/241-367 Kaposi VREME Za danes nam vremenoslovci napovedujejo postopno izboljšanje vremena. Jutri bo delno jasno z občasno oblačnostjo, v četrtek pa lahko pričakujemo ponovno poslabšanje vremena. LUNINE SPREMEMBE Ker je včeraj mlaj nastopil ob 23.48., bo po Herschlovem vremenskem ključu lepo. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnji torek smo tule objavili staro razglednico, na kateri je bil upodobljen Kamnik, v ospredju pa je bil na sliki njegov predel imenovan Šutna, danes je Kamnik gospodarsko kar lepo razvito mesto, z raznovrstno industrijo, npr. zelo znani tovarni sta Eta, Stol. Tokrat smo prejeli precej napačnih odgovorov, veliko vas je menilo, da je na sliki Tržič pa Jesenice, Železniki, no, v resnici gre za Kamnik. Žrebali smo in pet naslednjih odgovorov bo prineslo nagrade: 1. Helena Juvan, Hafnerjevo nas. 99, šk. Loka; 2. Franc Krivec, Visoko 91, Kranj; 3. Cvetka Košir, Zoisova 4. Kranj; 4. Franc Nograšek, Tunjiška Mlaka 24, Kamnik; 5. Vanda Sranc, Zg. plavž 4, Jesenice, čestitamo! Tokrat objavljamo razglednico, na kateri je upodobljena notranjost neke gorenjske cerkve, katere in kje stoji, nam napišite na dopisnice in jih pošljite do petka, 3. februarja, na nas naslov Gorenjski glas, Zoisova 1,64000 Kranj. Pet pravilnih in izžrebanih odgovorov bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Dobra skladba ostane "Pri glasbi gre za zabavo in seveda za razmišljanja o stvareh, ki se dogajajo okrog nas," pravi Cole Morerti, glasbenik, ki je vedno za sceno, tudi takrat, ko s svojo skupino l.x Band zmaga na slovenskem izboru za pesem Evrovizije in njihova pesem "Tih deževen dan" postane veliki hit Cole, precej nenavadno ime. "Cole je pravzaprav nadi-mek, ki sem ga dobil, ko sem bil star dve leti. Od takrat naprej so me vsi klicali Cole, čeprav mi je sicer ime Josip, kot mojemu očetu in dedu." Vesoljna Slovenija te je pravzaprav odkrila pred dvema letoma na slovenskem izboru za pesem Evrovizije? Ampak, z glasbo se ukvarjaš že dolgo...? "Igral sem v več bandih, tudi na Gorenjskem skupaj s Simono Vodopivec pri Ultimatu, pa z Vladom Kreslinom in Krpani, potem je bila skupina Hari Margot in sedaj lx Band." Od nastopa na finalu Pesmi Evrovizije na Irskem je minilo skoraj dve leti, skladba "Tih deževen dan" je bila uspešnica... "Tekmovanje za pesem Evrovizije je zadeva, ki pride in tudi mine, ampak skladba ostane. Posneli smo dve kaseti, "Novo Jutro" in lani poleti "Tak je ta svet". Na zdanji je tudi tako imenovana bandovska oziroma originalna verzija "Tih deževen dan", na laserski plošči, maxi singlu pa smo pesem zapeli tudi v angleščini. " Ali En lx Banda ni uvrstil v "levo sceno". Prikrajšani? "Ne, fino se mi zdi, da nas ni omenil, sicer pa tudi on ne zanima nas. Verjetno pa je vedel, zakaj omenja ostale. Mogoče bi bilo boljše, če bi raje razmislil, kako bi on sam lahko oplemenitil slovensko glasbeno sceno. S škandalom je lahko uspeti." In kaj sicer meniš o slovenski sceni? "V Sloveniji se je v zadnjem času začelo premikati na bolje. Na radijskih postajah je slišati več slovenske glasbe, tu so tudi lokalne kablske televizije. Mislim, da velja pravilo, da če nisi sposoben zaščititi svojega lastnega glasbenega tržišča, da tudi tujega nisi vreden. Tudi Laibach ne bi nikdar uspeli v tujini, če ne bi pred tem uspeli doma. Zdi pa se mi, da smo na sceni v glavnem starejši glasbeniki, kot da mladim manjka volje, da bi sploh začeli." Kakšno glasbo sicer poslušaš? "Za poslušanje glasbe imam zelo malo časa, sicer pa v zadnjem času veliko poslušam klasiko in vedno bolj ugotavljam, da je III. prigram Radia Slovenija kar v redu zadeva. Rad imam tudi jazz pevke, Aretha Franklin naprimer, odlično je tisto, kar trenutno dela Alenka Godec." Da imaš zelo malo časa praviš, s čim se sicer ukvarjaš? "Še vedno kot tonski tehnik delam v studiu 26 Radia Slovenija. Pomagam drugim bandom in producentom pri snemanjih, na marsikateri plošči pa sodelujem tudi kot studijski glasbenik bodisi kot vokalist ali kitarist. Sodeloval sem z Lačnimi Franzi, Zoranom Predinom, Avtomobili, Faraoni, Sokoli, Miladojko Youneed... " In lx Band? "Kar dosti nastopamo, v pripravi pa je tudi tretja kaseta." • Tekst in foto: Igor K. "Za posvetni materinski dom so prostovoljci prispevali 31 milijonov tolarjev, država pa Se 18 milijonov tolarjev. Gospa direktorica si je na račun teh zbranih sredstev kupila mobitel, avto, s svojim možem sklenila pogodbo za hišniška dela v višini 300 mark mesečno in si poleg plače dala izplačati več kot 5 tisoč ur stalne pripravljenosti. Kar je štiriindvajseturna dnevna pripravljenost. " Tako pravi žalostna časopisna vest. Zgodilo se je seveda v naši Ljubljani. Poleg vsega kriminala in mafije, ki se plazi naokoli, zdaj čujemo, da neki slovenski gospej še humanitarni ali prostovoljni prispevki niso bili sveti! Saj ste za materinski dom tudi vi zanesljivo kdaj kaj dali! Ne takole neposredno, v klobuk in s položnico, ampak tudi tedaj, ko ste sedeli prev TV sprejemniki in spremljali kakšne oddaje, v katerih so bile raznorazne igrice, katerih izkupiček se je namenjal za materinski dom. Ali pa prireditve. Joj, s kakšnim zanosom, s kakšnim žarom in toplino v °čeh se je dogajala skrb za materinski dom! Le kdo ne bi dal - vas prosim? Vsak! Za materinski dom vedno in povsod. To je prvovrstna solidarnostna akcija - naj bo Človečnost še tako nedeljiva in edina - s katero enostavno ne moreš propasti. Pod prvič gre za konkretno zadevo, pod drugič za brez-dome matere in dojenčke, pod tretjič pa si ja prepričan, da gredo v akcijo poštene ženske z najbolj nesebično in pošteno direktorico na svetu. Se v snu si to šefinjo materinskega doma in odborček, ki jo spremlja, predstavljaš nekako takole: šefica da klobuček na glavo pa vsak dan šiba in šiba po tistih mestnih ljubljanskih uličicah do materinskega dek, ki smo ga kot čakajoči potniki doživeli pred davnimi leti na kranjski avtobusni postaji. Bilo je mraz, čakali smo na avtobus, bil je kakšen dan pred novim letom. Med nami je premražena stala tudi mlada mamica z dojenčkom v naročju, zavitim v toplo odejo. Očitno je prišla naravnost iz porodnišnice. Razpoloženje Tema tedna Beraču vzemi in bahaču daj! Zdaj že humanitarna pomoč ni več tisto, kar je nekdaj bila: nespodobno prilaščanje solidarnostnega denarja je zamikalo tudi direktorico materinskega doma. doma, v mislih pri trenutnih varovankah pa pri hišnem redu! Toplo ji je pri srciL ko vidi, da je vse v redu! Ce je treba, gre tudi sama v kuhinjo in lupi krompir..Kadar skliče svoje podporno društvo, so vse kot eden oziroma ene: pristna skrb, da gre varovankam in domu vse tako, kot je treba... Kadarkoli že so govorili o materinskem domu, je meni osebno prišel v spomin dogo- notri, v bifeju postaje, je bilo prešerno, mi pa smo stali tam zunaj in čakali. Nenadoma so se vrata bifeja odprla, ven je prikorakala razposajena skupina mladih fantov. Eden izmed njih se je zaustavil, pogledal proti štruci, ki jo je držala mlada mamica v naročju, segel je v žep in še danes vidim, kako je iz žepa privlekel tistih rdečih sto ali koliko je že tedaj bil tisti rdeči bankovec. Narahlo je privihal odejico in vanjo ročno zataknil bankovec, rekoč: "Za malu! Za Novu godinu!" In odvihral za skupino! Tako lepo, tako spontano! In tako lepo in tako spontano so tudi Slovenci dajali za materinski dom, dokler ni akcije sesula pogoltnost same gospe direktorice! Izkušnja je grenka, smerokazi pa naslednji: Ce je le mogoče, naj take zadeve vodijo ljudje, ki imajo avto pa mobitel ali pa po možnosti cvenka, da se ven ne vidijo od prišparanih in investiranih lastnih nemških mark! Kaj pa drugega! Take zadeve naj izključno vodijo premožni, bogati, ki jim na kraj pameti ne bo padlo, da bi kaj sunili! V vodstvo takih domov le tiste gospe, ki bodo kot v kakšnih ameriških filmih delale te zadeve iz lastnega dolgčasa in družbenega prestiža! Saj to je isto kot z župani! Vsi so se pred volitvami hvalili, kako da bodo svojim občinam zastonj na razpolago vso delovno župansko dobo, zdaj pa se že kaže, kako bo prenekateri snedel svojo zaobljubo. Izjeme bodo, ampak zastonj bodo delali v glavnem tisti, ki imajo do svoje smrti že dovolj denarja zase in za svoje otroke. Ob vseh teh žalostnih izkušnjah s solidarnostno pomočjo bomo v prihodnje presneto pomislili, komu kaj dati. Če se bo to tako nadaljevalo, bomo še pri humanosti čisto sprevrženi in se začeli držati tistega ljudskega rekla: "Beraču vzemi in bahaču daj!" • D. Sedej KOLOVRAT DOMAČIH VIŽ Poslušate ga lahko vsako nedeljo ob 14.25 na valovih Radia Tržič - 95.0-FM-1584AM - 88.9 FM. Pokrovitelj nedeljske oddaje, 29. januarja, Štefane & Marija Klinar -"Gostiln Kot", Maistrov trg 4, Kranj, tel. 064/211-527, vam postavlja naslednje nagradno vprašanje: Kaj vsebuje "Štefanov zrezek?" Odgovore vpišite v kupon, s pripisom, kateri ansambel Želite slišati naslednjo nedeljo. KUPON Odgovor Ime ansambla: Moj naslov: Odgovore pošljite do petka, 3. februarja, na naslov: Radio Tržič, Baslos 4, 64290, s pripisom: "za Kolovrat domačih viž". Čaka bogata nagrada. Veliko sreče pri Žrebanju in nasvidenje prihodnjo nedeljo. Voditelj oddaje Marjan Murko TELE-TV Televizija Kranj TV INVENTURA 1994 Letno inventuro Televizije Kranj obdajajo zanimivi mejniki. Potem ko je 27. decembra 1993 stekla prva oddaja v živo iz novega studia, so nastale v programskem in tehničnem smislu nove možnosti, ki smo jih po danih močeh tudi izkoristili. Izoblikovana je bila tedenska programska shema z rednimi časovnimi termini rednih rubrik, posamezni dnevi so bili tudi tematske opredelitve. Dnevno smo začeli oddajati od štiri do šest ur programa, kot zanimivost naj navedem, da je 2. decembra v času lokalnih volitev bil program predvajan kar 12 ur, na silves-trovo pa bomo oddajali program kar 15 ur. Povprečno imamo več kot 30 ur tedensko avtorskega programa, oz. 120 ur mesečnega programa. Program Televizije Kranj je bil predvajan 357 dni; v času poletne televizijske sheme nismo imeli programa 8 nedelj. Poldrugi poletni mesec pa je bil program zaradi dopustov okrnjen in omejen na izbor najzanimivejših oddaj. V prvi polovici leta je bilo 30 oddaj tedensko in nekaj izmenjave z RTV Slovenija. Ob rednih oddajah Rafka Bečišča Utrip Kranja, Branke Jurhar Športni konec tedna, Paplerjevega Petkovega tedenskega pregleda in različnih reportaž, smo imeli 5 nosilnih oddaj v živo: Skriti gost ob ponedeljkih Branke Jurhar, Zupan z vami oz. druge sredine oddaje Beti Valič, otroška oddaja Miha Pavlina ob četrtkih Branke Jurhar in mladih voditeljev, 3 2 1 gremo ob četrtkih voditeljice Maje Dacar in kontaktna tema ob petkih ali torkih avtorja Draga Paplerja. Med poletjem smo objavili razpis za nove sodelavce in oddaje. Projekt Slovenski šopek je po poletnih posnetih reportažah, dobil izziv z direktnimi prenosi s Šmarjetne gore v podtemah Dobra misel, prvi je bil 17. septembra, avtorica Maja Kos pa ja začela pripravljati tudi studijske oddaje Sopotja. V začetku oktobra je dobil program mladostno poživitev z uvedbo torkove redne kontaktne oddaje Odštek: Dihamo skozi Kranj Mateja Kej zarja in Katarine Žgajnar, konec oktobra pa še s sredino rendo oddajo Strel Filipa Kocjančiča. Novembra so v štirih izdajah ob sobotnih dopoldnevih zaživele oddaje Dobro jutro, Gorenjska v organizaciji Igorja Završnika. Žal, je edina oddaja od naštetih, ki je trenutno na "počitku", vendar optimistično upamo na njen povratek. Z glasbenimi viaeospoti v oddaji Halo, Maja je gledalcem uresničevala želje Maja Dacar, ki je organizirala tudi zadnji veliki projekt - oddajo Silvestrov večer na Televiziji Kranj, ki je bila posneta 27. decembra v diskoteki Skala v Preddvoru. Produkcijsko so nastale serije glasbenih projektov Kolovrat domačih viž, Zvoki citer in Iz sveta zabavne glasbe, kjer smo snemali oddaje po vsej Sloveniji, letna zaokrožitev narodnozabavne inventure pa je bila v praznični oddaji Kolovrat domačih viž - po Sloveniji z voditeljs-kim parom Mateje Nadižar in Draga Paplerja, ki je tudi odgovorni urednik programa TELE-TV Televizije Kranj. Kamermani so posneli vrhunska mednarodna in državna športna tekmovanja, ki jih je Branka Jurhar strnila v posebno oddajo Kronika športa v letu 1994. Oddaje Več veš, več veljaš avtorice Beti Valič so z zanimivimi sogovorniki odkrivale nova mišljenja, poglede in izobraževalni duh. V studiu smo imeli vrsto zanimivih gostov, pokrili smo celo serijo zanimivih, aktualnih dogodkov, najvidnejši so zabeleženi v Kroniki dogodkov v letu 1994. Veliko anekdot se je zgodili, žalostnih in veselih, tehničnih in vsebinskih, namernih in naključnih. Šaljive napake je budno oko Rafka Bešiča in seveda kamera zabeležila za novoletno oddajo Nasmejmo se skupaj. Več kot 1000 projektov in večjih oddaj je nastalo v iztekajočem se letu, kljub volji brez tehnike ne bi zmogli ničesar. Zato velja zahvala vsemu tehničnemu osebju, kamermanom, grafikom, tehnikom linkovskih in audio zvez ter ostalim. Odgovorni urednik: Drago Papler BRDO PRI KRANJU SAVNA SOI« ARU 064/22-11-331 FITNES AEROBIKA Ta mesec na vrtu Naredimo načrt za zelenjavni vrt Kot smo že zapisali, je prav ta čas primeren za pripravljalna dela v zelenjavnem vrtu. Ko se zunaj otopli, zemlja odmrzne, se takoj začne delo, zdaj pa je čas, da kaj zapišemo, narišemo. Najprej je treba narediti načrt za setev in saditev, pri katerem se ravnamo po izboru vrst in sort zelenjave, po količinah zelenjave in posameznikovih željah, upoštevamo velikost vrta, predvsem pa ne pozabimo na razpoložljivi čas za oskrbovanje. Pri intenzivni obdelavi lahko računamo na leto na kvadratni meter povprečno 2,5 kg zelenjave. Na osebo potrebujemo 50 do 80 kvadratnih metrov zelenjavnega vrta, na katerem pridelamo 125 do 200 kg zelenjave. Ta količina zelenjave zadostuje za eno osebo. No, tolikšnega vrta nima vsaka družina, zato pač načrtujemo v mejah zmožnosti. V načrtu, po katerem sejemo in sadimo, je treba upoštevati potrebo rastlin po hranilih. Na iste grede sadimo rastline zmeraj po določenem zaporedju; pravimo, da kolobarimo. Kjer imamo prvo leto zelje, solato, špinačo, zeleno, paradižnik, kumare, buče in druge rastline, ki zemljo najbolj izčrpavajo in potrebujejo največ gnoja, sadimo in sejemo drugo leto kor- Takole skupaj rastejo vsaka zelenjava v svoji vrsti: špinačo, redkev, vrtna kresa, vmes pa v ravnih vrstah posejemo nizki fižol. enček, korenje, mesečno redkvico, čebulo, redkev, por, motovileč, rdečo peso in drugo. Tretje leto pa pridejo na te grede razne sorte fižola in graha. Ko fižol in grah pospravimo, gredice spet dobro pognojimo s hlevskim gnojem (5 do 10 kg na 1 m2) in s tem kolobar po treh letih zaključimo oziroma začnemo znova. Lahko pa imamo zelenjavni vrt urejen tudi po načrtu tako imenovanih mešanih kultur. Kakor hitro tla ne zmrzujejo več, posadimo nizki grah na 120 cm široke gredice. Marca posejemo vmes tri vrste solate in kolerabe. Ko maja ali junija ta, prvi pridelek z gredice pospravimo, posadimo na gredico tri vrste poznega zelja. Med zelje lahko posadimo še solato in nizki fižol, ki ju pospravimo, še preden je zelje veliko. Drugi primer: Prvi pridelek je šest vrst špinače. Maja posadimo na isto gredico eno vrsto kumar in jo obrobimo z dvema vrstama cvetače in solate. Končno pa lahko kombiniramo tudi paradižnik s solato in pa zgodnje zelje in por. Za zgodnjim korenčkom in čebulčkom so svoj-čas sadili cvetačo in ohrovt. Zgodaj jeseni spraznjene gredice obsejemo s špinačo in motovilcem. Na isti gredi imamo lahko tri pridelke: solato -stročji fižol - listni ohrovt. Osnovni pogoj za tako mešano kulturo pa je izdatno gnojenje z zrelim (ne svežim) hlevskim gnojem in dobrim kompostom. Domači zdravnik Jabolka pomagajo Za boljšo prebavo Redno jemo pečena ali kuhana jabolka ali jabolčni kompot. Posebej je to priporočljivo pozimi. Če imamo hujšo zapeko, pojejmo po zajtrku ali večerji po dve sveži jabolki. To počnimo 10 dni zaporedoma. Proti črevesnemu in želodčnemu katarju pri otrocih Otrokom dajemo čim pogosteje narezana jabolka, pomešana z medom. Radi imajo, če jim narežemo "krheljčke". Bolj zdrava so seveda neškropljena in neolupljena jabolka. Proti driski Jemo nastrgana jabolka ali jabolčni kompot. Priporočljivo je zlasti, da jemo kisla, trpka jabolka. Nastrganih jabolk ne osladimo, preden jih pojemo, jih pustimo nekaj časa na zraku, da potemnijo. Proti driski in za rednejše odvajanje pomagajo tudi jabolčni olupki. Posušene jabolčne olupke zmeljemo v prah, potem pa žličko tega prahu kuhamo 15 minut v 2 dl vode ali mleka; tako pripravljeno tekočino pijemo namesto vode. Proti napenjanju, lenivosti črevesa in obolelemu želodcu Nekaj tednov zapored pojemo trikrat na dan po eno kislo jabolko srednje velikosti uro ali dve pred jedjo ali po njej. Proti zaprtju Vsak dan pojemo po eno pečeno jabolko s kruhom ali kašo iz kuhane pšenice. To počnemo vse do tedaj, dokler zaprtja ne odpravimo. (Nasvete smo vzeli iz knjige Zdravljenje s sadjem in zelenjavo, ki je izšla pri Kmečkem glasu.) Poskusimo še mi Zeljna juha s krompirjem Za 6 oseb: 30 do 35 dag svežega zelja, 1/2 čebule, 3 žlice olja, 2 srednja krompirja, sol, 1,5 l vode, 1 jušna kocka. Zelje očistimo in zrežemo na rezance. V kozici segreje-mo olje in prepražimo drobno zrezano čebulo, da svetlo porumeni, nato dodamo še narezano zelje in pražimo, da še zelje malo porumeni, dodamo opran in olupljen ter na listke zrezan krompir, premešamo, osolimo, zalijemo z vročo vodo in kuhamo pokrito 40 do 45 minut. Dodamo še jušno kocko, dobro prevremo, z mečkalni-kom zelje in krompir nekoliko zmečkamo in postrežemo. Zeljna juha Za 6 oseb: 1/4 kg kislega zelja, 4 dag prekajene slanine, 1 žlica paradižnikove mezge, 1 hrenovka, 1 jušna kocka, 1,3 l vode. Kislo zelje drobno zrežemo, slanino drobno sesekljamo in s paradižnikovo mezgo stre-semo v vročo vodo. Pustimo zavreti in kuhamo 15 minut. Dodamo še jušno kocko in na koleščke narezano hrenovko in pustimo vreti še 5 minut. Takoj postrežemo. Pita z orehi Testo: 10 dag sladkorja, 10 dag skute, 3 žlice olja, 4 žlice mleka, 1 vaniljin sladkor, limonina lupina, 30 dag moke, 1/2 pecilnega praška. Nadev: 2 dl mleka, 2 žlici zdroba, 1 žlička pecilnega praška, 10 dag orehov, 2 jajci, 10 dag sladkorja. Iz navedenih sestavin naredimo testo, ki ga razdelimo na dva dela, vmes pa posujemo z nadevom. Nadev: V mleko zakuhamo zdrob ter zamešamo orehe in sladkor. Odstavimo od ognja in dodamo še druge sestavine, na- zadnje pa primešamo še sneg beljakov. Skutna pita Testo: 1/2 kg moke, 1 pecilni prašek, 1/8 l mleka, 10 dag sladkorja, 10 dag margarine ali masla, 2 jajci, sol, limonina lupina. Nadev: 1/2 l mleka, 2 dl pšeničnega zdroba, 12 dag sladkorja, 2 vanilijeva sladkorja, 2 jajci, 10 dag rozin, limonina lupina, 1/2 kg skute, mleko. Iz navedenih sestavin naredimo testo, ki ga razvaljamo v velikosti pekača, ga potre-semo z nadevom in spečemo. Nadev: v mleko zakuhamo zdrob, v še vročega zamešamo skuto in druge sestavine, nazadnje pa še sneg beljakov. Pet minut za lepši videz Maska za obraz in vrat Na drobno nastrgamo 1 do 2 jabolki in dodamo dobro stepen beljak. S to zmesjo si namažemo obraz in vrat ter pustimo, da učinkuje 20 minut Potem si obraz umijemo z mlačno vodo. To masko uporabljamo pri mastni koži. Pri suhi koži si pa pomagamo tako, da jabolko drobno nastrgamo ter zmešamo z žličko olja ali smetane. S to mešanico si namažemo obraz trx vrat. Po 20 minutah si masko speremo z mlačno vodo. SREDA, 1. FEBRUARJA TVS 1 9.55 Zimska tekmovanja, francoska risana serija 10.20 VVindsorski, angleška dokumentarna nadaljevanka 11.15 Iz življenja za življenje 11.40 Ščepec širnega sveta: Lari po svetu, angleška dokumentarna 12.05 Na štirih kolesih, angleška dokumentarna nadaljevanka 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 15.50 Žena vaškega župnika, ponovitev angleške nadaljevanke 16.45 Podarim - dobim 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 Film tedna: Konec dolgega dne, angleški film 21.45 Glasbeni utrinek 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.45 Sova; Eno leto v Provansi, angleška nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka TVS 2 Oče filma, ponovitev ameriškega dokumentarnega filma 15.10 Zgodbe iz školjke 15.30 Videoš-pon 16.20 Sova, ponovitev 16.50 Severna obzorja, ameriška nanizanka 17.40 Rogati krokarji na lovi v centralni Afriki, nemška poljudnoznanstvena oddaja 19.10 Podarim-dobim 19.20 V vrtincu 20.05 Športna sreda 22.40 Omizje HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Deklica iz prihodnosti, nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Uročeni medeni mesec, film 14.30 Glasbena vzgoja 14.45 Uvod v ikonografijo 14.55 Zagrebška šola grafije 15.25 Otroški program 16.05 Prvič, nanizanka 16.30 Poroči-Ia16.40 Učimo se o Hrvaški 17.10 Pozor, steklo 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Ameriški Cezar, dokumentarna serija 21.45 Znanstveni forum 22.30 Slika na sliko 23.10 Triler, oddaja resne glasbe 0.00 Poročila HTV 2 16.00 Po sledovih dogodivščin, dokumentarna oddaja 16.50 Steze slave, ponovitev 17.40 Cetrtfinale košarkarskega pokala Lilijana Ronchettti (ž), 1. polčas 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Cheers, ameriška humoristična nanizanka 20.50 Steze slave, nanizanka 22.40 Viza za 48 ur KANALA 12.00 Spot tedna 12.05 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.15 Podeo 14.05 Spot tedna 14.10 CMT 16.20 Spot tedna 16.25 Na velikem platnu 16.45 Male živali 17.05 Upravljanje 17.35 Zadeto, ponovitev 18.05 Divje palme, ponovitev ameriške nanizanke 18.45 Dogodivščine male koale 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Bennv Hill 20.30 Dance session, oddaja o plesu 21.10 Poročila 21.10 Dan-nvjeve zgodbe 22.00 Album Show 22.50 Krik, ponovitev 23.20 Ekipurjeve zgodbe, ponovitev 23.55 Na velikem platnu 23.45 CMT AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Živalski vrt 10.15 Zadeva Lucona, ponovitev filma 12.15 Zunanjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Palec Nilsa Karlssona 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Ordinacija Bulovvbogen 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Naš učitelj dr. Specht 18.30 Naš hrupni dom 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.15 S samomorilskih policajem so samo težave, ameriška komedija 21.55 Jenkiji, angleški film 0.10 Moja draga Klementina, ameriški vestem AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 13.05 1000 mojstrovin 13.30 NLP 14.15 Trojica s štirimi pestmi 15.00 Lipova ulica 15.30 Leteči zdravniki 16.15 Moč strasti 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Mi 18.25 Tista stvar je, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Dvojčici, nemški TV film 21.50 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.40 EP v umetnostnem drsanju, športni pari, iz Dortmunda 0.15 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 0.40 Vetrnjaki, ameriški film 2.35 Videostrani/Ex libris TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 STREL 5, oddaja za mlade in mlade po srcu (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Rentno zavarovanje (v živo) 21.15 EPP blok - 3 21.20 Naši ljubljenčki: dr. vet. med. Zlata Čop (v živo) 22.05 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica), 23. oddaja 23.10 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 18.15 Utrip občine Železniki 20.00 Moda in mi - T. Prezelj 20.40 Aktualno 20.50 Brez komentarja LOKA TV ... Videostrani (non stop) M MTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 M MTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 M MTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 16.00 M MTV SHOP, televizijska prodaja 17.15 ŽIVA SCENA, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja, ponovitev 19.25 Risanke 19.30 M MTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 AKTUALNO, ZANIMIVO, dogodki okoli nas 20.40 THE INSIDE MAN, film 22.15 KARTE PRIPOVEDUJEJO, vedeževanje iz kart 23.00 M MTV SHOP, televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 -21.50 NA JURIŠ, glasbena oddaja, glasbene novice in norice, koncerti, nagradne igre, lestvice in lojtrice, gosti v studiu 21.50 -21.55 Reklamni blok 21.55 -24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 12..00 -15.00 Moda 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Nagradni kviz 17.00 Lestvica discoteke Gauloises 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas R TRŽIČ KINO Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 Mhz z oddajnika Grad, v stereo tehniki, in iz oddajnika Kovor na srednjem valu 1584 KHz. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 informacijam. Sledi beseda o knjigi in filmu, nato pa še zanimivosti iz sveta glasbe. Gost ob 18.30 bo Bojan Rakovec. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za nar-odnozabavno glasbo 8.30 Kuhajte z nami 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paber-ki 13.30 Morda še niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Za-kajčkovi starši 16.50 Športni utrinki 17.00 Glasbeno popoldne: zab. gl. lestvica 5 + 5 in klepte ob glasbi 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program z Edito Žugelj - Trček 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre... HIT iz Nove gorice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Radosti življenja 24.00 New age glasba -Uroš Novak 2.00 Satelit IVI IftA MILK 20.05 TVS 1 KONEC DOLGEGA DNE Ameriški barvni film; igrajo: Marjorie Yates, Leight McCormack, Antonv Wat~ son in drugi; Leta 1955 v Liverpolu. Enajstletni Bud preživlja dneve skupaj z ljubečo materjo, starejšo sestro in bratoma. To ja čas dolgih poletnih popoldne-vov, obiskov kinopredstav, opazovanja najbližnjih, ob vsem tem pa še glasba..-Nasprotje domači ubranosti je šola s strogimi profesorji; telesnimi kaznimi in zafrkljivimt sošolci. Budd združuje v sebi oba pola - tako kot sprejema materino nesebično ljubezen, tako sprejema tudi nesmiselne šolske kazni. CENTER amer. film INTERVJU Z VAMPIRJEM ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ slov. film HALGATO ob 16., 18. in 20. uri ZELEZAR prem. amer. kom. JUNIOR ob 18. in 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. film LJUBEZEN V TROJE ob 20. NA MEJI Priloga Gorenjskega glasa o gorenjskem delu občin Domžale, Kamnik, Medvode, Mengeš in Vodice (11) Vračanje (nekdanjega) Zbiljskega jezera Jezero je dočakalo odrešilno sanacijo e bilo ob nastanku pred dobrimi štirimi desetlet e začela. Jjbfl/e, januarja - Turistično društvo Zbilje je bilo ob Koncu minulega leta med turističnimi društvi takrat še !fa območju občine Ljubljana Šiška spet najboljše. Njihov program za uresničitev in razvoj mirnega turizma •£ končno dokačal kar sedem let trajajoči start. Pred *°ncem leta so se namreč začela pripravljalna dela za s<*nacijo zablatenega Zbiljskega jezera. Ko smo pred dobrim letom Prav v prilogi Na meji razglabljali skupaj s predsednikom TD Zbilje Karlom mernikom in tajnikom TD 'ttokom Pipanom o turizmu v. Zbiljah, je ugotovitev o njegovem začetku segla do-štiri desetletja naza'j. takrat je namreč nastalo za ?fektrarno Medvode Zbiljsko J.ezero, takrat je bilo ustanovljeno tudi Turistično društvo. P°lga leta so bile potem Zbilje priljubljena izletniška !n turisitčna točka za čolnarjenje, jadranje, prireditve. Med razlogi, da je začetna zbiljska priljubljenost začela i cžz ičas bledeti pa je bilo iyo4. leta Čiščenje jezerskega Qna hidroelektrarne Moste Pri Žirovnici. Takrat je nam-reČ blato prvič pristalo v Zbiljah. Drugič, spet zaradi Most, se je to zgodilo deset let kasneje. Očitek turističnih delavcev in domačinov: odgnali ste nam turizem in izletniško priljubljenost, je bil yedno bolj upravičen. Zahteve po očiščenju jezerskega nna so namreč kmalu trčile °b ugotovitev, da je dno Jezera zamuljeno, mulj pa je °nesnažen s težkimi kovinami, ki so priplavale v jezero iz Most. Največ blata bodo odstranit z dna pod vasjo nasproti čolnarne. Nasip 'n odlaganje za njim je Predlagal inž. Zupan, ki J* projektiral tudi HE Mavčiče. Sicer pa so v tkanju možnosti za odlašanje blata 100 kubikov odpeljali tudi v Jablje, w je Kmetijski inštitut ^a njem posadil koruzo in druge kulture, vendar ta raziskava ni bila opravljena do konca. kih kovin, ki pa jih ni moč odložiti kjer koli. "Sedem let so trajale priprave. Začelo pa se je z analizo blata, ki jo je 22. oktobra 1984. leta opravil Inštitut Jožef Štefan in je potrdila prisotnost težkih kovin in nevarnih strupov v njem. Potem so se začela iskanja lokacije za takšno blato (Smlednik, Jeprca, na polju v Zbiljah, Gameljne). Do lanskega 18. julija pa so Savske elektrarne Ljubljana imele kar 65 različnih aktivnosti v zvezi s sanacijo. Ob tem, da je bil pomemben enote HE Medvode in Mavčiče v Savskih elektrarnah Ljubljana Janez Rebolj. Za pripravljalna dela za izgradnjo 500 metrov dolgega nasipa, za katerim bodo po programu letos iz jezerskega dna prečrpali okrog 88.000 kubičnih metrov za kmetovanje ali podobno neprimernega mulja, je ministrstvo za gospodarsko dejavnost namenilo v proračunu 58 milijonov tolarjev. Še toliko naj bi letos veljalo prečrpavanje in s tem bo končana tudi prva faza sanacije, ko bo teren za Janez Rebolj, vodja enote HE Medvode in elektrarne Mavčiče: "Pripravljalna dela so bila uspešna. Elektrarna zaradi sanacije ne bo dajala več električne energije. Največ bodo s sanacijo pridobili krajani in turistični delavci Zbilj ter občina Medvode.'4 Jezersko dno nasproti čolnarne bodo z odstranitvijo blata poglobili za dva metra. Zimska pomlad Na meji, januarja - Na območju treh nekdanjih občin v spodnjem delu Gorenjske Na meji smo z novim letom dobili pet občin: pomlad lokalne samouprave.Tako kot pričakovanja je bil tudi njihov začetek delovanja (in je še vedno) nekako begajoče brezpodoben. Takšen bo marsikje, čeprav si Na meji Gorenjske prizadevajo, da praznina med nekdanjo in novo lokalno samoupravo ne bila predolga, še nekaj časa. Ponekod so ta trenutek predvsem izvoljeni župani in občinski sveti tisti več ali manj edini predstavniki oblike, ki naj bi pravo podobo dobila skozi poslovnike in občinske statute in od države podeljene pristojnosti. Volje in ustvarjalne pripravljenosti pa bi lahko rekli, da jim ne manjka nikjer, le lotevanja so od občine do občine različna in mnenja ter pogledi posameznikov in sestavov so na trenutke še bolj podobna spotikanjem. Trdnost in enotnost prepričanja z različnih zornih kotov za doseganje skupnih cUjev v tej zimsko pomladanski obliki pa se bo slej ko prej potrdila kot najboljša pot do jasnega cilja. • A. Žalar V Zbiljah so tako še veliko Prej kot drugod doživeli uso-?° usihanja akumulacijskega Jezera zaradi zaporjevanja, Jar je značilnost pretočnih nidroelektrarn, kakršna je elektrarna Medvode. Dve Veliki čiščenji v Mostah pa f* turizmu v Zbiljah prilepili še nepriljubljenost zaradi tež- S skalami iz Kamne Gorice sta Gradiš ^bljana in Podjetje za urejanje voda Celje že zgradila 500 metroi dolg nasip. Po njem bo vodila trt metre široka pot, kotanjo za njim pa bo napolnilo 88.000 kubičnih metrov blata, ki ga bodo potem prekrili z zemljo in zatravili. _ nasipom urejen in zatravljen. S tem bo turizem v Zbiljah pridobil nove površine za športne in razvedrilne aktivnosti ob obali jezera. STUDIO Jezersko dno bodo čistili s pomočjo plavajočega bagra in prečrpavanjem v bazene za nasipom. Ribiči bodo takrat s kletkami obvarovali ribe nad in pod gradbiščem. Pri sanaciji pa so se z ornitologi sporazumeli za izgradnjo plavajočih otokov za ptice, ki so se naselile, ko je postajalo jezero vse bolj zamuljeno. ZBILJE PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K NAM SALON POHIŠTVA u iNANuru runi:? PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure Kranj, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241-031 ........i razlog seveda vedno denar, so bile potrebne še številne druge analize, soglasja, zasnove ipd., dokler nismo prišlo do idejne rešitve, da blato odložimo na bregu za ceno manjšega "zmanjšanja" dosedanjega jezera. Lani pred koncem leta so se na ta način začela pripravljalna dela, zdaj pa v kratkem pričakujemo tudi gradbeno dovoljenje," je pred dnevi pojasnil vodja Po lanskih aktivnostih in predvolilnih obljubah v pripravah na lokalne volitve zdaj tako odgovorni za sanacijo kot krajani in turistični delavci Zbilj ter nenazadnje občani občine Medvode upajo, hkrati pa so tudi trdno odločeni, da se ne sme zaplesti pri denarju, da bodo letos pričakali "očiščenje" jezerskega dna na najbolj kritičnem območju nasproti naselja oziroma sedanje čolnarne. Potem ko se bo Zbiljsko jezero po desetletju prizadevanj znebilo "blatnega otoka", pa se bodo, tako kot znajo in kar so v zadnjih letih uspešno dokazovali, lotili uresničevanja programa pod naslovom Mirni turizem. Od njega pa si obetajo izletniško in turistično privlačnost, ki se je pred časom iz Zbilj umaknila. • A. Žalar Med bogato izbiro vedno tudi POLNO PRESENEČENJ Februarja Vas čakajo v Studiu Šik v Zbiljah: bogata in raznovrstna ponudba in PRESENEČENJA Če se boste februarja v Studiu Šik v Zbiljah odločili za nakup, Vam bodo omogočili plačilo z odlogom, kar pomeni: NAKUP FEBRUARJA, PLAČILO MARCA NA VALENTINOVO 14. februarja bodo VSI KUPCI obdarjeni VSAK PARČEK pa bo dobil DARILO. STUDIO ZBILJE VAS PRIČAKUJE VSAK DAN OD 14. DO 20. URE, OB SOBOTAH PA OD 9. DO 14. URE. KS Preska Gasilci se ne dajo Preska pri Medvodah - Nihče v tem trenutku ne želi napovedovati, kako se bo razrešil dolgoletni zaplet med krajevno skupnostjo Preska in gasilci v Preski. Gasilski dom, ki se ga je prijel tudi vzdevek Hiša Sedanji prostor KS Preska je še najbolj podoben vratarnici. strahov, ima že lep čas prazne prostore, ki so bili ob gradnji namenjeni krajevni skupnosti. Vendar pa gasilci oziroma njihov predsednik menda trdijo drugače. Prepričani so, da je gasilski dom njihov m da mora krajevna skupnost, če želi v njem imeti prostore, plačati najemnino. V vodstvu kra- V gasilskem domu v Preski so prazni prostori za KS; Ni čudno, da v Preski (KS ima 2.800 krajanov) pravijo domu kar Hiša strahov. jevne skupnosti pa so seveda drugačnega mnenja. Trenutno ima KS majhen kotiček v prostorih Mizarstva Iskra, ki pa bi ga zaradi načrtovane investicije že do konca leta morala izprazniti. Trenutno se dogovarjajo, da bi prostorsko stisko razrešili z gostovanjem v stavbi KS v Medvodah. • A. Ž. Lovska družina Komenda Jelen je padel, prašiči pa nočejo v hlev Križ, januarja - 3. avgust 1993 bo v kroniki Lovske družine Komenda, ki obstoja že 73 let, zapisan kot pomemben datum. Takrat, ob enih zjutraj, je član in gospodar družine Viktor Grintal, ki ima 33 članov, v lovišču "položil" kronskega jelena. Danes 3,5 kilograma težko rogovje krasi lovski hram, ki ga vodi Viktorjeva žena Helena, sicer doma z Luž v krajevni skupnosti Visoko v sedanji občini Šenčur. Na Križu, kot smo že večkrat omenili, ni družine, da ne bi imela gasilca. Tako je bil tudi Viktor Grintal, poklicni voznik, svoj čas podpredsednik Gasilskega društva Križ. Srečanju z njim je tudi tokrat pripomogel predsednik KS Ivan Hlade, da pa razlaga o delu v družini ne bi bila preveč stereotipna, jo je od časa do Rogovje kronskega jelena zdaj krasi Lovski hram na Križu. Viktor Grintal je lovec že 16 let, gospodar družine pa eno leto. časa začinil z dovtipi Ukan-cev Milan z Most, ki z lovci sicer nima nič skupnega, ker pač nima vseh bolezni. Da pa jim divji prašiči v lovišču delajo težave, je vzrok, ker nočejo v hlev. Sicer pa je po Milanovo jagrska draga. "Slab jager eno kravo zapravi na leto, dober pa dve. In včasih so bile kave drage." Viktor in žena Helena sta seveda drugačnega mnenja. &VWKp I'HJM.OS'KP TRJZ'LKS'TVO Klavdij a Kovače c Cesta ob Sort 7, 612IS Medvode tel.: 061/611-512 Delovni čas: Fon.- JPet.: 7h - 19h. Sobota: 7h - 12h Gostilna MIHOVEC * Mihaela & Jernej Petad Zg. Krnice 54 Tel.: 061/621 -180 Tel./Fax: 061/621-897 Odprto: 12.00 pet., sob.: 12.00 - 1.00 ŽIVA GLASBA, nedelja: 11.00 - 20.00, sreda: zaprto ODPRTO OD 7h - 23h SOBOTA, * HTITftV • NEDELJA 12h - 23h .Hslovin7!. — Z O R M A N Gorenjska c. 18 61215 MEDVODE TEL.: 061/614 - 787 o t * KUŽMUC Trgovina in posvetovalnica za Hvali MEDVODE. C. KOM. STANETA 22 TEL.: 0611611/318 &MO ENA NAJBOLJE ZALOŽENIH TDGOVIN ZA MALE ŽIVALI. PPJ NA& DOBITE HUANO IN OPPEMO (SVETOVNO ZNANIH PROIZVAJALCEV: EUKANUBA. PEDIGDE-PAL. DOYAL CANIN. TECHN1-CAL, PUPINA. HILLte - TUDI DIETNA PPEHD.ANA. ZA BOLNO ŽIVAL. lek veterina OB NAKUPU VAM SVCTUJt STROKOVNJAK. VABU€NI ! V petek zvečer so imeli v Lovskem domu na Križu tradicionalno vsakoletno ocenjevanje trofej, kjer je bil seveda tudi predsednik družine Nande Vode iz Komende. Lovstvo ni drag šport. Sitf| pa v LD Komenda niso n'c drugačni, kot v drugih dflj žinah. Skrbijo za divjad uresničujejo letni plan in # nekaj časa so tudi na njih0' vem območju poseben p*0" blem stekle lisice. "Od visoke divjadi imaflj1 v lovišču srnjake in divj' prašiče, od nizke pa fazan* race in zajce. Vendar ma'* divjad nenehno številen1 upada. Ni več grobelj, pr? malo je grmičevja in kefl" kalije so naredile svoj* Jelen pred dobrim letom P je bil v našem 2000 hektar"' velikem lovišču pravo pre< Lovski dom so si lovci na Križu postavili že 1971. leta. Poleti je vsak vikefd ob njem prijetno. Ukancev Milan iz Most: "Slab jager eno kravo zapravi na leto, dober pa dve. Viktor in žena Milena sta seveda drugačnega mnenja. senečenje. Ocenjevali da je prišel s Štefanje gofC' Lovci v družini, ki so si ^ pred dobrimi dvajsetimi ^ zgradili svoj dom in imaj tudi strelišče na glina*: golobe, med letom skrb^ za preže, steze in ^ krmljenje dvijadi. Letos t se nameravajo skupaj z rip! lotiti tudi očiščevalne akdL Pa tudi kasen lovski pi^A bodo pripravili. Takrat pa" Viktorjeva žena Helena-se včasih tudi poda na ja|, (za spremstvo seveda), n pravila ta pravi lovski ^ Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile Na|nove|ša tehnologi!« Dvojna ALU plotevina kil AMBROZ Podgorje pri Kamniku Tel. (0611 812-541 Proizvodnja, servis, montaža Smučarsko društvo Strahovica Iz skokov so nastali Pred leti je dolina v Selu pri Vodicah živela s skoki. Potem pa je "zmanjkalo" snega, mladi pa so se odločili za motorizacijo.] Selo pri Vodicah, januarja - Dobrih štirideset let je že staro Smučarsko društvo Strahovica v Selu pri Vodicah. Čeprav predsednik društva Dušan Špenko in sekretar Dare Borčnik ocenjujeta, da je dejavnost smučarskih skokov in smučarskega športa tako rekoč nasploh že nekaj časa v nekakšnem mirovanju, pa vendar prav to društvo še vedno združuje okrog 170 članov iz Sela oziroma okolice ali po novem iz občine Vodice in tudi izven nje. Društvo ima od 1960. leta dom, kije odprt vedno ob koncu tedna. Dare Borčnik čine Vodice) na uspelem tekmovanju. "Društvo ima osem vaditeljev, 2 učitelja in 3 pripravnike za tovrstne tečaje. Imamo tudi vso opremo za tovrstne prireditve in vsako leto pripravimo tekmovanje v veleslalomu na Krvavcu. Le- ognju. Zdaj imajo takšne krese za pusta. 15 let delujeta tudi že kolesarska in balinarska sekcija. Kolesarji, kjer ne manjka tudi žensk, so bolj rekreativci, balinarji pa redno tekmujejo v II. Ljubljanski balinarski zvezi, kjer dosegajo žer kar tradicionalno drugo spet razvili, pa je Alpska sekcija, ki jo vodi Jure Mar-enče, zelo delavna. Tudi lani pred koncem leta je pripravila tečaj za učenje smučanja za najmlajše, udeležili pa so se ga tudi starejši. Kar 147 otrok se je zbralo pred novim letom Kar 30 let so bili osnova delovanju društva smučarski skoki. Imajo namreč 40- in 15-metrsko naravno skakalnico, ki so ju zgradili po načrtih >nž. Stanka Bloudka. Pa tudi društveni dom so si zgradili pred dobrimi tridesetimi leti m balinišče ob njem z dvema stezama, pa priložnostno igrišče za nogomet, odbojko, i "Morda bi se stvari dogajale lahko tudi drugače. Ven- aJ" so nas znani portoroški sklepi postavili v prostor ljubiteljske dejavnosti, ob pa društvo niti m lastnik zeml- jišča, na katerem je koča s športnimi napravami," ugotavljata predsednik in sekretar. Ob tem tudi poudarita, da je skakalni šport, iz katerega je društvo nastalo, postavil v mirovanje še sneg, ki ga ni več, kot nekdaj, razen tega pa so se mladi začeli zanimati za motorizacijo in druge dejavnosti. Pa vendar v društvu volje, pripravljenosti in zagnanosti za delo še vedno ne manjka. Če smučarski skoki niso več popularni in tudi pravih pogojev nimajo, da bi ta šport Med aktivnejšimi v društvu so zadnje čase tudi kolesarji in kolesarke. na tečaju in nazadnje so se predstavili staršem s celotnega območja (tudi izven ob - tošnje bo v nedeljo, 5. februarja, za memorial Janeza Sršena - pionirja našega društva. Še nedavno tepa smo imeli na Krvavcu tečaje, vendar je zanimanje zanje upadlo; najbrž tudi zaradi cene in stroškov." Med aktivnimi so v društvu tudi tekaška, kolesarska, balinarska sekcija in sekcija za igre z žogo. Tekaška organizira teke, poleti v naravi, pozimi pa na smučeh. Nekdaj so imeli 13. junija za pokal Gorenjskega odreda pravi praznik in poznani so bili daleč naokrog po tabornem mesto. "Igre z žogo pa spadajo v tako imenovano splošno rekreacijo, ki jo imamo od novembra do marca v telovadnici osnovne šole v Vodicah. O načrtih za naprej pa je ta trenutek težko govoriti. Uspeh bo že, da to, kar imamo, obdržimo. Trenutne razmere takšnim amaterskim društvom, kot je naše, niso naklonjene. Vendar pa bo društvo te suhe čase preživelo in živelo še naprej," sta prepričana predsednik Dušan Spenko in tajnik Dare Borčnik. * A. Žalar Kabel namesto žic Križ, januarja - Na zahodnem delu krajevne skupnosti Križ v smeri priti Komendi je Elektro Ljubljana letos začelo z gradnjo nove transformatorske postaje. Napetos v tem delu krajevne skupnosti je bila že nekaj Časa zelo slaba, hkrati pa bodo električne žice zamenjali z zemeljskim kablom. "V krajevni skupnosti smo pridobili vsa potrebna soglasja. Trenutno so dela zaradi vremena sicer malce zastala, vendar imamo obljubo od Elektro Ljubljana, ki skrbi za vzdrževanje električnega omrežja v naši krajevni skupnosti, da bodo položili glavni kabel in končali dela takoj, ko bo vreme za to primerno," je med nedavnim obiskom na Križu povedal predsednik krajevne skupnosti Ivan Hlade. • A. Z. Ko bodo postavili novo trafopostajo, bo tudi spodnji del Križa v smeri proti Komendi imel ustrezno električno napetost. Dekorativna, d.o.o., Ljubljana Lepota oblazinjenega pohištva dekorativna dekorativna Dekorativna Ljubljana je danes priznana izdelovalka tkanin za oblazinjeno pohištvo. Z izdelki in certifikatom ISO 9001 pa ni poznana le doma, marveč tudi v tujih galerijah. Dnevne sobe, predsobe, restavracije, galerije si je težko pati, brezrokavniki, sedežne Predstavljati brez oblazinjenega pohištva. V blago različnih blazine. Že nekaj časa pa vzorcev in barv oblečeno pohištvo je največkrat tisto, kar izdelujejo tudi kvalitetne daje prostoru prijetno počutje, svečanost trenutka, namena, odeje za posteljev različnih oblike, udobja. sodobnih vzorcih in barvah. Prav zdaj imajo na zlalogi nekaj kvalitetnih tovrstnih vzorčastih in enobarvnih odej, ki so jim ostali od izvoza. Če razmišljate o prenovi pohištva ali se odločate za izdelavo po noračilu, vam svetujemo, da obiščete prodajalno Dekorativne d.o.o. Ljubljana na Celovški 280. Odprta vsak dan od 7.30 do 19.30, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. V prodajalni imajo redno na programu tudi akcijske prodaje po posebno ugodnih cenah. Trenutno imajo po 20 odstotkov znižani ceni tapetniško blago. Sicer pa vam pri nakupu omogočijo tudi plačilo z odlogom. Nakup nad 15.000 tolarjev lahko poravnate s tremi čeki, od 5. do 15.000 tolarjev pa z dvema čekoma. Nasproti prodajalne Dekorativne pa je firma TAPO, kjer vam bodo pohištvo tudi kvalitetno, hitro in po ugodni ceni "preoblekli". Vse kar vas zanima, pa vam bodo prijazne prodajalke še pred obiskom razložile tudi po telefonu. Pokličite lahko na številko 061/574-757, naročilo ali sporočilu po faksu pa lahko pošljete na številko 061/ 573-141. Za dosego.tega cilja pa ima Pogosto pomembno vlogo uekorativna Ljubljana, i. • . eJ priznani tovrani izde-gjeio več vrst tkanin: od Kvalitetnih žakardov v modnih designih, do gladkih tka-",ln ali v modernih J^andinavskih vzorcih. V ekorativni boste našli en- oarvne in vzorčaste pliše. casih si zaželimo hitrih Prememb, včasih pa bi radi Podaljšali trajnost. Pri slednji ^ani bodo prav tako ustregli Oekorativni, saj njihove ^amne kljub nadpovpreč-™P vsakodnevnim obreme-dv • atn dosegajo tudi ^ajsetletno trajnost in več. maJo tudi ognjevarna blaga na primer za avtomobilske prevleke. Blaga Dekorativne so danes poznana restavrator-jem stilskega pohištva (stoli, zofe) z gubelini ali iz bider-majerskega časa. V posebni enoti Art Dekorativna pa izdelujejo tkanine iz naravnih materialov (volna, bombaž) na ročnih statvah. To so izdelki po naročilu (prti in pregrinjala za mize, preproge, tapiserije). Prav po teh izdelkih Dekortivne danes najbolj povprašujejo in posegajo kupci iz tujine. Številnim kupcem iz Slovenije pa je poznan tudi njihov dopolnilni program gotovih izdelkov, kot so co- S kvaliteto v kuhinjo.. FACKELMANN Ei LES - EX d.o.o. Križ 23 a 61218 KOMENDA. ... in kvaliteto iz nje, bi lahko potrdili kuharji, kuharice, gospodinje, skratka vsi, ki pri svojem delu v kuhinji uporabljajo kuhinjske pripomočke znamke Fackelmann, katerih uradni uvoznik je podjetje Les - ex iz Komende. Podjetje je bilo ustanovljeno pred petimi leti in trenutno zaposljuje 6 ljudi, njegova temeljna dejavnost pa je uvoz in distribucija artiklov te nemške firme, največje proizvajalke gospodinjske galanterije in kopalniškega pohištva v Evropi. Več kot 600 artiklov blagovne znamke Fackelmann lahko dobite v prodajalnah in blagovnicah trgovskih podjetij Kočna Kamnik, Merkur Kranj, Globus Kranj, Murka Lesce, Preskrba Tržič, Napredek Domžale... Z evropskim načinom prodaje, ki se odlikuje predvsem po odlični preglednosti razstavljenih izdelkov vam nudijo Slaščičarski program, Techno program, Party program dekorativnih artiklov, program Sven, katerega posebnost je, da so omenjeni izdelki obogateni z lesom, Sky Line, v katerega sodijo cedila, zajemalke..., kuhinjski kompleti v treh kvalitetnih razredih. Tu je tudi Rdeči program z drobnimi gospodinjskimi pripomočki, kot so lupila, raznovrstne klešče, ribežni... Nirosta se imenuje program kvalitetnih jedilnih priborov, odlična pa je predvsem ponudba njihovih nerjavečih nožev. Izdelki Fackelmann nastopajo v treh cenovnih razredih od najcenejšega tako imenovanega "nikljanega razreda", do PVC različice gospodinjskih artiklov in Rostfrei razreda, ki je seveda najbolj kvaliteten. Poleg pripomočkov za vašo kuhinjo in namizno postrežbo, pa so tu tudi programi kopalniškega pohištva, ki ga predstavljajo v več kot 30 različicah. Odlika podjetja Les - ex so zelo kratki dobavni roki in seveda ugodni plačilni pogoji, kar je dandanes največja prednost pred konkurenco. Vse podrobnejše informacije boste dobili na telefonski številki (061) 816 -291 in telefaxu (061) 841 - 158. Zavedajte se, da gospodinja, ki v roke dobi izdelek blagovne znamke Fackelmann, nikoli ne bo uporabljala katerega od drugih. Zato boste skupaj z grosističnim podjetjem Les -ex poskrbeli prav vi, kajne. Prof. Franc Gornik, dirigent Mengeške godbe Lani so dosegli rekord "Kot upokojenec policijskega orkestra sem b sit tega dela. V Mengeš pa sem prišel pred dvem; etoma, ker sem samo lepe stvari slišal o njih." Mengeš, januarja - Mengeški godbeniki so lani ob praznovanju 110-letnice delovanja dosegli svojevrsten rekord. Imeli so namreč toliko nastopov, kot jih imajo orkestri čez leto, da potrdijo svojo profesionalno delovanje. Veliko zaslug za to ima vsekakor kapelnik prof. Franc Gornik, ki po dveh letih sodelovanja s 25 do 27 let starimi godbeniki, mnenja o njihovih lepih stvareh ni spremenil "Le vaje bi morda lahko, tudi kadar nimamo nastopov, še bolj pridno obiskovali." Prof. Franc Gornik Da je Mariborčan po rodu, ne bi mogli ugotoviti niti po naglasu. Še manj pa, da je pri 55 letih Še vedno vnet planinec, da se pozimi večkrat povzpne na Triglav (tam je bil že 76-krat), da je bil v Himalaji in na vseh evropskih vrhovih, da je čebelar, ribič, lovec. Manj presenečena, da je ustanovitelj prvega lovskega pevskega zbora (danes je takšnih zborov že 25 in 10 skupin rogistov), da je član Zasavskih rogistov in da je izdal prvo lovsko kaseto z lovskim zborom iz Medvod. "Mengeška godba je amaterska, ima najslabše inštrumente med godbeniki v Sloveniji in najlepšo godbeno sobo hkrati. Sicer pa: v glasbi ni amaterske ali profesionalne interpretacije. Interpretacija je samo ena. In to moji mladi godbeniki vedo, čeprav pravijo, da sem morda premalo strog na vajah. Sem pa potem bolj delovno strožji pri posameznih vajah. Teh pa je vendarle precej, saj igramo vse, kar je dosegljivo in se napiše pri Tesno povezavo imata tako prof. Gornik kot orkester s skladateljem in aranžerjem Vinkom Štruclom. Prav zato bodo imeli Še v prvi polovici tega leta poseben koncert posvečen njegovemu delu. Sicer pa Mengeška godba dobro sodeluje tudi z Glasbeno šolo, čeprav si Želijo; da bi iz nje prišlo več poznavalcev pihal in trobil. "Srečo imam, da je prejšnji župan krajevne skupnosti Janez-Per zdaj tudi župan občine Mengeš, da tudi sam igra v orkestru in da so v njem še njegovi trije sinovi in brat. Denarja do zdaj pod Domžalami ni bilo toliko. Če ga bo za naprej enako, ga bo to zagotovo veliko premalo. Skoda, da je bilo do zdaj v občini razumevanje za takšno igranje zadnja luknjica na piščalki. Pa vendar je to edina muzika, ki sama igra, ki lahko igra še tako pomembne koncerte. Mislim, da je pihalni orkester "uporaben" za vse mogoče prireditve bi igra ob vsakem vremenu. Morda bo ta spoznanje vendarle postalo kvaliteta tudi v občini Mengeš." Pod Mengeško marelo V sodelovanju z Razvedrilnim programom Radia Slovenija, med številnimi sopokrovitelji pa je tudi tokrat Gorenjski glas, pa bo Mengeška godba v soboto, 4. februarja, pripravila spet tradicionalno prireditev Pod Mengeško marelo. Prireditve v Kulturnem domu v Mengšu bodo ob 14., 17. in 20. uri Nastopili bodo Mengeška godba, ansambli Krim, Borisa Razpotnika, Stoparji, Nagelj, Slovenski kvintet, Mengeški zvon in gostje Zoran Zorko & multi harmo show, Slovenski muzikantje in Fraganter musikanten iz Avstrije. Smeh in dobro razpoloženje bo imel na skrbi Boutique moped show. Program bo povezovala Simona Vodopivec, scenarist je Ivan Sivec, radijski urednik pa Alenka Skale. Če boste pohiteli, boste morda dobili še kakšno vstopnico v naši malooglasni službi na Zoisovi 1 v Kranju ali pa v predporodaji v Hram Rožice v Mengšu. Predsednik Mengeške godbe Lado Kosec pa nam je med pogovorom o prireditvi in s prof. Francem Gornikom zaupal, da so že našli ključ, ki daje možnost, da bi že letos dobili nove inštrumente, ki stanejo okrog 140.000 mark. Seveda pa bodo veseli tudi vsakega donatorskega prispevka. • A. Žalar TD Smlednik: Ohranjanje naravne in kulturne dediščine Konji so bili tu vedno doma ttrel Čl Novembra lani se je na območju Turističnega društva Smlednik pri Zormanu Valburgi zbralo 30 ustanovnih članov Konjeniškega društva Hraše." Smlednik, januarja - V Turističnem društvu Smlednik so si zadnja leta prizadevali, da bi turistično ponudbo obogatili tudi z narodnimi nošami in paradnimi konji. Nekaj domačinov je v okviru društva že sodelovalo s konjskimi vpregami in narodnimi nošami v Kamniku, Preddvoru Želja predsednika društva Mirka Gantarja, da bi imeli svoje Konjeniško društvo, pa se je uresničila 13. novembra lani Na območju od Komende do Dragočajne, od Pirnič do Trboj in tja do Voklega in Vogelj je bila že nekdaj doma konjereja. Čeprav je le-ta pred leti domala že zamrla, se je novembra lani pri Zormanu v Valburgu vseeno zbralo okrog 30 povabljenih, ki so se odločili, da ustanovijo Konjeniško društvo s sedežem v Hrašah. Veliko podporo in razumevanje smo dobili v Turističnem društvu Smlednik in predvsem pri njegovem pre- dsedniku Mirku Gantarju," je med predstavljanjem društva povedal njegov podpredsednik Zoran Kos. "Začeli smo iz nič in zdaj imamo statut, nekatere že opredeljene cilje in pripravljamo tudi ze program za letos. Imeli pa smo tudi že dve prireditvi. Prva je bila na dan ustanovitve društva, ko smo v Hrašah pripravili poskusno domače steh vanje. Druga pa je bila 26. decembra, ko smo v sprevodu skozi Smlednik odšli do cerkve na blagoslo- nik TD Smledni 3 •30 >ntra fcna .15 1-00 programa in dogovora je tudi 10 brejih kobil. Prevladujejo kasaški konji, postopoma p3 bodo prešli tudi na jahalne konje. Društvo bo v pri hodnje povezovalo in poma galo vzrejevalcem p° strokovni, organizacijski I1 gravni plati. Prirejali odo tudi tekmovalne i" druge prireditve. Tako naČr tujejo vztrajnostno jahanje p° gozdnih poteh. Na Štefanovo ob koncu minulega leta se je blagoslovitve v Smledniku udeležilo okrog 20 konj iz raznih krajev. Organizatorji prireditve so bili takrat Avgust Zaje, Zoran Kos in Mirko Gantar, za vse pa je potem pripravila pogostitev Gostilna Zorman v Valburgi. vitev konj. Sicer pa nam je na samem začetku pomagal tudi konjeniški klub Brdo." Mirko Gantar, predsednik društva je z začetkom te organizirane dejavnosti, ki jo skupaj z Zoranom Kosom vodi Avgust Zaje, ki je tudi predsednik društva, izredno zadovoljen. "Delo v društvu so tako zastavili, da bomo na tem območju že letos obogatili dosedanjo turistično ponudbo. Najpomembneje pa je, da bo to uresničitev enega dela tiste '■20 m 145 V ;.oo 10 •00 1.40 1.00 40 Zoran Kos, podpredsednik Konjeniškega druŠ' iva Hraše.___jbno\ odar akcija, djelaj "Zdaj poteka _.. ga cilja v društvu, ki smo si ga pridemo do svojega avtom0/ ^er zastavili na področju ohranjan- bila za prevoz konj na razlik ev < ja oziroma oživljanja naravne na tekmovanja in prireditve* ,|(.^ ki se jih bomo udeleževal'' 0tj. Sicer pa bo osnovna dejaf nost društva jahanje in v/goJ/ in kulturne dediščine." V društvu ne nameravajo razvijati velikega konjeniškega centra. Namen je, da se na celotnem območju, kjer so pogoji in pripravljenost ter volja, oživijo opuščeni hlevi, da oživi vzreja konj. Trenutno je na ožjem območju že 30 konj in rezultat uresničevanja na tem področju. Zanimanj*L je precejšnje, posebno mladimi. Zavedamo pa se, °j. " Y%*\ nntrnknn CArlAlnvoniP I O" L» mladimi. Zavedamo pa se bo potrebno sodelovanje tU1 z občinskimi upravami in *° na območju občin Medvode Kranj in Vodice. • A. Žala* H) te % •35 Že štiri leta Medvode - Telefonska centrala v Medvodah je zasedena in številni interesenti lahko le upajo, da se bodo zadeve glede razširitve centrale ali zamenjave z novo razrešile. V Medvodah poudarjajo, da so pred desetletjem zgradili telefonsko omrežje, ki ima tolikšne zmogljivosti, da ga ne bi bilo potrebno razširjati. Po štiriletnem dogovarjanju in obljubljanju bi bil zdaj le skrajni čas, da bi končno razširili problem telefonske centrale. Zadnji razgovori in napovedi so, da bodo letos vendarle dobili novo centralo. • A. Ž. Težave krajevne samouprave Medvode - Država je ob uveljavitvi nove lokalne samouprave poudarila, da občani zaradi sprememb ne bi smeli biti prikrajšani pri vsakodnevnih pravicah in dolžnostih. Vendar pa je vsakdanja realnost, poudarjajo v občini Medvode, drugačna. Na krajevno skupnost Medvode na primer prihajajo upravičenci do socialne pomoči s pojasnilom, da jih soicalna delavka v Ljubljani zavrača, ker pač spadajo zdaj pod občino Medvode. Nič manjše težave pa nimajo v krajevnih skupnostih v občini Medvode. Lokalna samouprava, čeprav se je iztekel že prvi mesec v letu, je še vedno brez denarja. "Včasih" poudarjajo v krajevni skupnosti Medvode, smo dobivali do sprejetja proračuna za redno delo akontacije po dvanaj-stinah. * A. Ž. tod MINI POST OB LUNINIH MENAH ČETRTEK, 2. FEBRUARJA tudi ijejo i pa alne pri-ima- P.°L i Hk •20 Ela Peroci: Ankine risbe •30 Čevlji, otroška oddaja ■*5 Rogati krokarji na lovu v Jfralni Afriki, nemška poljud-^anstvena oddaja fjj po domače P Poročila Sj Afera Stonehouse, ponovi-: gotske drame Slovenski utrinki, oddaja E*arske TV J1* Podarim - dobim, ponovili' : in lačr e -^1 < m Jif dnevnik 6 P^ški program: Živ žav 1:r Regionalni studio Maribor 3? Štiri v vrsto, TV igrica hljgsanka ^'S1^ dnevnik 2, Vreme * Sport k"'? Gozdarska hiša Falkenau, "^ka nadaljevanka "ft Tednik "S ]y dnevnik uS £arišče »S Poslovna borza 5? Sova en sanjač, ameriška nanizan- !iiflna obzorja, ameriška nani- ■vi- liti* Jf Euronews 14.10 Kinoteka: 7' mesto, ameriški film (čb) 2fiV vrtincu 16.25 Sova, *£rfr 1 d* dobim 19.20 Tok, tok, ■*ifi!a- 2a mladostnike 20.05 * i£ fc* 9°st: Prof- Sergej Bub-iz»c ^21.05 Umetniški večer: Ifi- .)a Zagoričnik 22.00 Oči >vaHnr6 23.05 Stoletnici filma na->ia*' ilV' D-w- Griffith: Rojstvo nar-go]11! arT1eriški nemi film (čb) m«0 4 O t^bn J^. kolQdar 7.55 Poročila >ade>vL -° ro 'utro 10.00 Poročila '.lafbSl- em|jepis 10.45 V vrtincu J** '|wa 11.20 Fevdalna lastnina /35 Deklica iz prihodnosti W Poročila 12.05 Emparatriz, P«vanka 12.50 Ženska v JS«m, ameriški film 14.30 J'iepis 15.10 Zapis neke zgo-22)e ali vzhod na zahodu 15.30 ^ba o klarinetu 15.40 Mala ffika, risanka 16.30 Poročila Ej* 2 jadri okoli sveta, doku-ll^arna serija 17.10 Prometni ■S 17-45 Hrvaška danes 18.00 J.sreče 18.35 Santa Barbara, ' ,f'ska nadaljevanka 19.30 Čas "Vreme 20.10 Kviskoteka g* Kulturna krajina 22.30 TV fj?\a 22.35 Slika na sliko Moč denarja 22.50 Slika Osf lko 23.30 Karabinjerji, fran-^' barvni film 0.50 Poročila '•2«? ,.ave JV. koledar 17.35 Steze faar ^nizanka 18.25 Ameriški Ms'd:aokumentarna oddaja 0.ioH'sanka 19.30 TV dnevnik hani,, ^Psko prvenstvo v Vs in Lm)' Prenos 21 50 *K\zL\) w°oster, humoristična uganka 22.45 Steze slave, ['OO \y iS ife strani 12.00 Spot r*0 i, * Na velikem platnu rari*L^c svetlobe, ponovitev N nadaljevanke 14.15 n?"8 16-3° Spo't tedna WNa velikem pletnu 16.55 17.45 Video igralni-I'vše'j'^^ennv Hill 18.45 Dogo- dila iŠk«'„ Do.novitev avstralsko-V0vSaJ,lmaJ2-15 Kompas, 8 1aS1Ž-°°Casvsliki 13.10 |J'5° Orrti„ravica do ljubezni 10.25 zadnje ;-«0 n ' -«vica ao ljubezni J-So ^'nacija Bulovvbogen rograrr'^orog 15.OO r-' arn 17.00 Mini čas Otroški v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Naš učitelj dr. Specht 18.30 Naš hrupni dom 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Komisar Rex, serija 21.10 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.20 Harlen action, ameriška akcijska komedija23.00 čas v sliki 23.05 Rio Grande, ameriški vestem 0.45 Nepremagljivi junaki, italijanski film 2.15 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 S.00 Vremenska panorama 13.00 as v sliki 13.10 EP v umetnostnem drsanju, športni pari, posnetek iz Dortmunda 14.15 NLP 15.00 Lipova ulica 15.30 Leteči zdravniki 16.15 Moč strasti 17.00 Centovalli 17.10 Svilena cesta v notranji Aziji 18.00 Mi 18.25 Milijonsko kolo 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Notranjepolitično poročilo 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Kasteluruther spat-zen 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 EP v umetnostnem drsanju 23.35 Jour fixe 0.35 Britannia Hospital, angleški film 2.15 Videostrani/Tisoč mojstrovin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVU HA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 3. smučarski tek politikov, diplomatov in gospodarstvenikov - Pokljuka '95 (reportaža) 20.50 Literarni večer s pisateljem Ivanom Malavašičem na sečnico (pred letom dni 2. 2. 1994 na Vrhniki) 21.30 EPP blok - 3 21.35 Halo, Maja (v živo)... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Video boom 40 -glasbena oddaja (19. del) 20.50 Brez komentarja LOKA TV ... Videostrani 20.00 EPP blok 20.05 Video boom 40, 23. del 21.00 EPP blok 21.05 Škofjeloški kulturni utrip (ponovitev) 21.35 Izmenjava programa LTV ... Videostrani M MTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 M MTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.20 AKTUALNO, ZANIMIVO, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 ŠPORT MMTV 20.30 EASY VVHEELS, film 22.00 Catholics, ameriška drama; igrajo: Martin Sheen, Trevor Howard; režija. Jack Gold; Film prikazuje svojevoljnega predstojnika odmaknje-nega samostana proti misionarjem sprememb, poslanih iz Vatikana. Težko se je znebiti tradicionalnih poti in ver-ovnaj. Izredno globok in izzivalen film, z izvrstno odigranimi vlogami. 23.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 -21.00 NOVICE MED VODAMI, informativna odaja; Odlagališče smeti v Dragi, Lastninjenje Donita; Kako naj bi ureidli Medvode; Utrip knjižnice na sotočju; Po seji občinskega sveta; Sanacija KINO Zbiljskega jezera; Prometna ureditev skozi Verje; Pokopališče v Pirničah 21.00 - 21.05 Reklamni blok 21.05 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor) ter na srednjem valu 1584 KHz. Poleg informacij pripravljamo še nekatere druge zanimivosti. Sledila bo oddaja Pod kozolcem, katere pokrovitelj je Petrol. TOE Kranj. Ža konec pa še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna' kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 5.50 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 17.00 Oddaja iz kult. verske zgodovine 18.00 Iz zgodovine naših krajev 18.30 Predstavljamo narodnozabavnean-samble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Aktualna tema 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 17.00 Dr. Drnovšek na RŠ-prenos 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik aj show 1.00 Gromka glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit CENTER amer. film INTERVJU Z VAMPIRJEM ob 16., 18.15 in 20 30 uri STORŽIC slov. film HALGATO ob 16.. 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. JUNIOR ob 18. in 20. uri BLED amer. trill. DIVJA REKA ob 20. uri TVS 1 10.35 Snoopv, ameriška risana nanizanka 11.00 Roka ročka 11.50 Iskanje pustolovščin, ameriška dokumentarna serija 12.40 Že veste 13.00 Poročila 14.20 Film tedna: Konec dolgega dne, ponovitev angleškega filma 15.50 Kam vodijo naše stezice 16.45 Podarim-dobim, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti: 4. oddaja 17.25 Pasje mesto, kanadska risana nanizanka 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.20 Žarišče 22.45 Sova: Davov svet, ameriška nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka; Rakov povratnik, ameriški film TVS 2 13.10 EP v umetnostnem drsanju, moški, posnetek iz Dortmunda 14.40 Gospod Kohn: Samo da smo zdravi, češpka humoristična oddaja 15.10 Zadnje novice, ameriška humoristična oddaja 15.35 Osmi dan 16.30 Sova, ponovitev 17.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 Podarim dobim 19.20 Poglej me! 20.05 Queen, ameriška nadaljevanka 20.50 VVindsorski, angleška dokumentarna nadaljevanke 21.50 Obiski 22.50 Portret slovenskega glasbenika: Akademik prof. Dragotin Cvetko 23.30 EP v umetnostnem drsanju, plesni pari, posnetek iz Dortmunda HTV 1 10.00 Dubrovnik 12.00 Poročila 12.05 Cesarica, serijski film 12.50 Ček pride s pošto, ameriški film 14.30 Šolski program 15.25 Otroški program 16.30 Poročila 16.40 Angleščina 17.10 Hrvaška kulturna dediščina 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 Dobri ljudje 22.30 S sliko na sliko 23.10 Še ena skrivnost, britanski film 0.40 Poročila HTV 2 17.35 Iskalci, serija 18.25 Triler, resna glasba 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Me je kdo iskal? 20.50 Sto let filma: General, ameriški film KANALA 12.00 Spot leta 12.05 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe 13.15 Magnetoskop, ponovitev kontaktne glasbene oddaje 13.55 Spot tedna 16.35 Na velikem platnu 16.55 Pred poroto, ponovitev ameriške nanizanke 17.30 Koledar, ponovitev filma 18.45 Dogodivščine male koale, risanka 19.00 Poročila 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.40 Zločini stoletja, 4. del ameriške nanizanke 21.05 Poročila 21.10 Teden na borzi 21.20 Kako zelena je bila moja dolina, ameriška drama 23.20 Album show, glasbena oddaja 0.10 CMT 1.00 Erotični film AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Naš glasni dom 9.25 Kastelruški vrabci 10.15 Dobrodošli v Avstriji 10.35 Kratek čas 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Pobeg z Luciferjem 13.35 Pravica ljubiti 14.00 Ordinacija Bullovvbogen 14.50 Pogledi vstran 15.00 Mojster Eder in njegova in njegov pumuckl 15.30 Am, dam, des 15.45 Smrkci 16.00 Vroča sled 16.30 Kre-menčkovi 16.55 Zadnja priložnost 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Naš učitelj dr. Specht 19.00 Naš glasni dom 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Derrick 21.20 Pogledi vstran 21.30 Naslovnica, ameriški film 23.10 Čas v sliki 23.15 Tat, ameriški film 1.15 Simon Templar 2.05 1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 11.15Šport 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulurni dnevnik 20.15 Živalski vrt - med ječo in Noetovo barko 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.35 Večerni šport 0.00 X -large nightime 0.30 Grozljivke Stephena Kinga 0.55 Party Zone 1.30 1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Petkov tedenski pregled, 49. tedenska informativna oddaja 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok -2 20.10 Film: Škandalozno odkritje (2. predvajanje) 21.40 EPP blok - 3 21.45 Dobra misel: Obsmrtna doživetja in kako je tam (gost: dr. France Susman -v živo) 22.45 Razstava Lov v Namibiji (Afrika) v Galeriji Avse-nik v Begunjah na Gorenjskem 23.10 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TLEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Gost šolskega radia GAGA na TV - pripravili Polona, Špela, Janez in Peter 20.00 NIKO na podelitvi certifikata kakovosti ISO 9001 20.50 Brez komentarja LOKA TV ... Videostrani 20.00 EPP blok 20.05 Božično-novoletni koncert pevskega zbora Lubnik (koncert je bil posnet v cerkvi Sv. Jurija, v Stari Loki) 21.35 Videostrani MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strari - panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.25 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 VRTNARJENJE ZA VSAKOGAR, nasveti 20.15 POPOTNIK, oddaja o popotovanjih in nasveti popotnikom 20.55 SPONTANEOUS COMBUSTION, film 22.45 TOP SECRET, film 23.15 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 -21.20 Videoboom 40, 23. oddaja, lestvica slovenskih videospo-tov 21.20 - 21.25 Reklamni blok 21.25 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz ter srednjem valu 1584 Khz. Ob 13.30 bo stekel program Radia tržiški študent, ob 15.30 bomo posredovali informacije. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 pa oddaji Kulturni Babilon. Nenazadnje: glasovali bomo tudi za Gorenjca meseca, tokrat smo se odločili, da bomo študentski in redni program tesneje povezali. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Countrv glasba 8.30 Od tu in tam 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 13.30 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Od svečke do volana 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.00 Odprta dlan -Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 Camera obscura - Zlato Kreč 2.00 Star sat radio Mm mM IGU 064/223*111 21.20 KANALA KAKO ZELENA JE BILA MOJA DOLINA Igrajo: Walt*r Pidgeon, Maureon O'Hara, Roddy McDowall, Donald Crips Oče in bratje so bili rudarji. Tudi Sew $e je, čeprav bi bil lahko študiral, odločil za rudarski poklic. Ljubezen med sestro Angharad in duhovnikom je dala zlobnim jezikom dosti dela. Tako kot je črni prah premogovnika prekril nekdaj zeleno dolino, se je v srca ljudi naselila zloba. radio GLAS ljubljane V 99,5 MHz, 100,2 MHz, 104,8 MHz KINO BLED amer. trill. DIVJA REKA ob 18. uri RADOVLJICA amer trill DIVJA REKA ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer film KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO ob 20 uri O petkovem zbirateljskem izletu, ki smo ga pripravili skupaj Gorenjski glas in Radio Kranj, točneje voditeljica torkovega Vrtiljaka Romana Krajnčan, ne bomo govorili prav na dolgo in široko. "Besedo" prepuščamo predvsem fotografiji, ki Je, upamo, zgovornejši dokaz, :ako super smo se imeli, kot ploha leporečnih besed. Pa vendar. Nekaj pa že moramo napisati - že zato, da se bodo tistim, ki niso bili z nami, cedile sline. Smo zlobni, kajne? Nagrade so prispevali' Zasebno podjetje Hribar in otroci iz Kranja, Gorenjka Lesce, Kolinska Ljubljana ter Radio Kranj in Gorenjski glas Kranj, ki sta izlet organizirala. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi avtobusnemu prevozniku Janezu Rozmanu, direktorju hotela Kanu Romanu P rosen u in Še posebej pevcu Coletu Mor-ettiju, kinom je brezplačno pel in igral Cole Moretti: lih deževen dan... Kdo je potoval z nami? Šolarji -z različnih koncev Gorenjske, ki berejo Gorenjski glas in poslušajo radijski Vrtiljak. Pa ne samo to; pogoj za sedež v avtobusu, s katerim nas je varno popeljal simpatični šofer Janez Rozman, je bil, da so to zbiratelji. Dovolj je bilo, da so nam pisali, povedali kaj zbirajo in kako obsežne so že njihove zbirke. Preprosto. Ko smo se zjutraj pred odhodom popisovali, smo ugotovili, da od 38 povabljenih zbirateljic in zbirateljev manjka samo ena: Tatjana Blažun iz Velesovega, ki jo je bolezen zadržala v postelji. Kakšna smola! Med potjo proti Bistri smo se spoznali. Vsak je povedal, kdo je in kaj zbira. Zvedeli smo, da naši izletniki zbirajo največ znamke, prtičke, značke, igračke iz Kinder jajčk, plišaste igračke in podobne zadeve, medtem ko se je Blažka pohvalila s prav posebno zbirko medalj in pokalov. Komaj smo se nasmejali prvim hudomušnim šalam, že smo bili v Bistri. V Tehniškem muzeju so nalašč za nas odprli vrata številnih zanimivih zbirk, ki smo si jih kot pravi zbiratelji seveda radovedno ogledovali. Večini sta bila najbolj všeč oddelek s starimi avtomobili in oddelek lovstva, v katerem smo obču- Če zbiratelji na rajžo grejo... Je bil res mega, super žur V Tehniškem muzeju v Bistri, ki so ga odprli nalašč za nas, so nas najbolj zanimali stari avtomobili, v grajski kapeli pa smo bili priče skoraj čisto pravi poroki. Nazaj grede smo izpolnjevali tombolskc lističe, se najedli v restavraciji hotela Kanu v Dragočajni, nato pa v disku še zapeli in zaplesali. In ko je bilo najlepše, smo si rekli na svidenje. dovali živali, ki jih v naravi redko, ali pa sploh ne, vidimo. V grajski kapeli, kjer prek poletja prirejajo poročne obrede, smo tudi mi uprizorili skoraj čisto pravo poroko. Korajžni ženin je bil Jure, že dijak, sramežljiva nevesta pa osnovnošolska Sandra. "Da" sta ob obilni spremljavi smeha dahnila duhovniku v podobi novinarja Igorja K., ki je poskrbel, da sta pritrdilno odgovorila na vsa vprašanja, Eomembna za zakon: da se osta imela rada, si bosta zvesta do groba, da bo Sandra pustila Jureta voziti se z motorjem in da bo Jare pustil Sandro kdajpakdaj s prijateljicami ven. Skratka, vse je Z nami so bili: Andreja in Ana Bulat, Mateja Peternelj. Špela Fa-jon, Jana in Spela Fric, Urška Gregorčič, Maja Jagodic, Tina Gostan, Zala Krelj, Maja Grošelj, Gregor Eržen, Sandra Bizovi-čar, Luka Rener, Marianca Čadei, Maja in Marko Koželj, Martina Sodja, Helena in Janez Hribar, Tea Tajčman, Aleš in Anja Gosar, Polona Braniselj, Martina Zaletel, Nataša Pezdir, Jasmina Krničar, Sandra Rien, Ksenija Vla-šič, Urška Glasiovec, Maruša Bajt, Mihaela Remic, Blala Klemenčič, Jure in Rok Kristan, Sara in Asja Jamakovič ter štirje mladinski porotniki: Miha, Ser-geja, Marjeta in Klemen. bilo O. K., samo pri poročnem "pečatu" se je nekoliko zataknilo. Sramežljiva nevesta ženinu ni hotela pokloniti poljubčka na lička. Pa sta si ga izmenjala na papirju... Med vožnjo proti hotelu Kanu, kjer nas je čakalo okusno kosilo, smo priredili tombolo. Vodila sta jo Klemen in Marjeta (z nami so bili namreč tudi vsi štirje mladinski porotniki), številke pa smo žrebali odrasli spremljevalci: Romana, direktor Marko, novinar Igor in moja malenkost. Bilo je napeto kot na pravi tomboli, prve polne vrstice pa zlepa od nikoder. Končno se je oglasila Andreja in prišla po nagrado. Napetost je naraščala. Kdo bo srečnež z dvema polnima vrsticama? Bila je Urška. In prva, najbogatejša nagrada, kdo jo bo odnesel s seboj? Martina in Rok sta se hkrati oglasila. Kaj zdaj? Romana je predlagala, naj za nagrado tekmujeta. Kdor bolje zapoje, jo dobi. Pela sta ubrano kot slavčka, poslušalstvo je ploskalo in piskalo, žirija (Marko in Igor) presodila, da razlike ni. Kaj pa zdaj? Seveda, žrebala sta. Martina je imela več sreče, dobila prvo nagrado, Rok, ki nam je mimogrede še pokazal svoje polne mišice, pa je dobil modelček avtomobila. Torej, komaj smo razdelili nagrade in potolažili tiste, ki so zaman črtali številke - za tiste, ki so imeli najmanj precrtanih, smo pripravili tudi nekaj tolažilnih nagrad -že smo se ustavili pred hote- "Košček" izletnikov na velikem stolu kralja Matjaža v Tehniškem muzeju. lom Kanu v Dragočajni. Tu so nas odlično postregli s kosilom, potem pa povabili v klet, v disKo. Mega, super žur, ki smo ga obljubili, je v disku dosegel vrhunec. Tu se nam je pridružil pevec Cole Moretti s kitaro in Tihim deževnim dnem, par prikupnih pesmic s svoje zadnje kasete je zapela Romana, peli smo, plesali, za konec je D. J. zavrtel še nekaj techno glasbe in ko je bilo najlepše, smo - odšli domov. Za slovo še kup iskrenih pohval, želja, da se še kdaj takole snidemo in spominska "gasilska" fotografija za vsakega. In srečno, bili ste res super! • H. Jelovčan Z ROMANI Vsak torek ob petih na kranjskem radi Skrivnostna fotografija seveda kaže blejsko osnovno šolo, ki nosi ime po prof. j Josipu Plemlju. Uganka, kot kaže nekoliko skromno štev« pravilnih odgovorov, je bila tudi tokrat zahtevna. Ali pa je W& drugje; da blejski šolarji niste tako navdušeni reševa* zagonetk kot drugi, očitno ne "potegnejo" niti majice Gorenjskega glasa, s katerimi so nagrajene vse pravilne rešitve. Kdo dobi majico (pravkar so nove spet prišle iz tiska), boste slišali v nocojšnjem Vrtiljaku od Romane. Za piko na i pa še tretja fotografija blejske šole. Jo poznate, kajne? Vrtiljakova uganka Zadnjič ste pravilno dopolnili uganko. Pevec, ki je bil* torek Vrtiljakov gost in obožuje špagete, je kajpak 0$ Moretti. Zdaj pa k novi zagonetki. Naslednji torek b° skrivnostna Romanina gostja v studiu kranjskega radia... Je mojstrica peresa Muckova.... Izpolnite, izrežite, nalepite na dopisnico, pripišite najt svoj naslov in jo do torka pošljite na Radio Kranj, 640$ Kranj, Slovenski trg 1. Naša družina V naši družini smo mami Biserka, ati Silvo, sestra Nina in jaz. Moja mami Biserka Je zelo otročja, rada pospravlja in je zelo živahna. Moj ati Silvo je potepuški človek. Rad se z menoj šali in se ukvarja z ribicami. Sestrica Nina se z menoj krega, ker ji nagajam, včasih pa je prijazna do mene. Vsi se imamo radi. Doma je lepo takrat, ko je zelo mirno in ko je poletje in zima. • Nuša Ivančič, 2. a r. OŠ Orehek FILMSKA NAGRADNA UGANKA Varuh časa Intervju z vampirjem je posvečen umrlemu mlademu ig^| Riveriu Phoenixu, ki naj bi v tem filmu odigral novinar)^ pravilne odgovore na nagradno vprašanje prejmejo brezp'* f kino vstopnice: Boštjan Zbogar iz Kranja, Ul. Janeza P^1^ Klavdija Roblek iz Kranja, Mlaška c. 79, Simona Seli§^ Bistrice, Deteljica 5, in Vera Gubane iz Kranja, Šorlijeva 3- , V petek prihaja na kranjsko filmsko platno nenava znanstveno fantastični film Petra Hvamsa Varuh časa, ki se ga bodo razveselili oboževalci oziroma oboževalke miš-ičastega lepotca Jeana Clauda Van Damma. Kratka zgodba: leto 2004. Potovanje skozi čas je nekaj vsakdanjega, žal pa s seboj prinaša novo generacijo prestopnikov. Nenadoma je mogoče vplivati na zgodovino, jo prirejati po lastni volji, nadzirati finančni trg, z enim zamahom uničiti ves narod... Skupina za nadzor potovanja skozi čas ima eno samo nalogo: nihče ne sme potovati v preteklost. V glavnih vlogah nastopata Jean Claude Van Damme in Ron Silver. Nagradno vprašanje: katere narodnosti je Jean Claude Van ,7 Damme in v kateri borilni " veščini blesti? Odgovore pošljite do konca tedna na Got glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka 4^78 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Zaščita potrošnikov OBVEZNOSTI LASTNIKA STANOVANJA DO NAJEMNIKA Na našo pravno pisarno se je °brnil razočaran najemnik stanovanja M. K. iz Ljubljane, lastnik stanovanja namreč od nIega zahteva, da mu poleg najemnine poravnava še vse stroške, ki jih ima z vzdrževanem in izboljšavami stanovanja ln skupnih prostorov v večsta-novanjski hiši. , Lastnik je dolžan najemniku lZročiti stanovanje, ki omogoča normalno uporabo, dolžan ga je Primerno vzdrževati, prav tako tudi skupne prostore. Ker so vsi stroški upravljanja, torej tudi že Upoštevani v višini najemnine, je Po našem mnenju lastnik dolžan Zagotoviti vsa vzdrževalna dela. lasntik bo tako moral na poziv najemnika zagotoviti popravilo a'' zamenjavo električnega ali Plinskega bojlerja, radiatorja, Peči, sanitarne in vodovodne opreme, oken, vrat itd., pa tudi Zagotoviti barvanje oken, vrat, Zidov. Vendar pa bo moral vsa ta dela opraviti najemnik na lastne stroške, v kolikor so dela Potrebna zaradi njegove nepravilne ali malomarne uporabe stanovanja ali posameznih naprav. Najemnik je tudi dolžan dopustiti (največ dvakrat na leto) vstop v stanovanje lastniku ali njegovemu pooblaščencu za preveritev pravilne uporabe stanovanja. Če lastnik ni vzdrževal stanovanja, skupne prostore, dele, objekte ali naprave v stanovanjski hiši v stanju, ki bi zagotavljal najemniku normalno uporabo ves čas najema, in je najemniku zaradi tega nastala škoda, lahko najemnik zahteva povrnitev škode v enkratnem znesku ali pa zahteva znižanje najemnine. Po prenehanju najemnega razmerja mora najemnik izročiti stanovanje lastniku v stanju, v kakršnem ga je prevzel z upoštevanjem normalne obrabe zaradi uporabe stanovanja. Najemnik pa ima pravico do povrnitve neamortiziranega dela koristnih vlaganj v stanovanju, ki jih je opravil s soglasjem lasntika. Pravna pisarna ZPS Jure Markič BORZNI GRAFIKONI Pričakovanja o takojšnjem vplivu v sredo sprejetega parlamentarnega sklepa, s katerim je državni zbor za dve leti podaljšal moratorij na davek na kapitalski dobiček fizičnih oseb, se niso uresničila. Sklep na borzna dogajanja v tem tednu še ni bistveno vplival. Slovenski borzni indeks je padel za približno 2 odstotka. Ob visokem prometu hitro raste le cena blagajniškega zapisa Banke Slovenije z nakupnimi boni. Na ceno nakupnega bona je zlasti vplivala novica o spremenjenih posegih Banke Slovenije na trgu denarja. Tako Banka Slovenije svojih posojil ne bo več vezala na zahtevo, da morajo banke, ki se pri njej zadolžujejo, kupovati dveize izvoznikov po predpisanih tečajih. Blagajniški zapisi z nakupnim bonom so najbolj obetavne vrednostni papir, medtem ko tečaji ostalih vrednostnih papirjev, delnic in obveznic, padajo, kar je razvidno iz prvega grafikona, ki predstavlja gibanje tečajev prednostnih delnic Primofina, KB Triglav in SKB banke v letošnjem januarju. Na krožnem grafikonu predstavljamo opravljen promet z dolgoročnimi vrednostnimi papirji - prednostnimi delnicami - v letu 1994. Med prednostnimi delnicami je bila na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev daleč najbolj prometna prednostna delnica SKB banke, s kateor je bilo opravljenih za dobrih 74 milijonov mark poslov, sledita ji dokaj enakovrendo prednostna delnica KB Triglav, dobrih 21 milijonov mark, in UBK banka z natančno 21.270.800 mark sklenjenih poslov. Člani Ljubljanske borze so v letu 1994 opravili skupni promet s prednostnimi delnicami v višini 135 milijonov nemških mark. • R. S. GIBANJE TEČAJEV PREDNOSTNIH DELNIC PRIMOFIN, KB TRIGLAV IN SKB BANKE V JANUARJU 1995 Skrb za varstvo potrošnikov j^ato je poskrbela Zveza potrošnikov, ki je izdala šest brošuric. Predstavila jih je Breda Kutin, predsednica Zveze. Ljubljana, 26. januarja - Kratke brošure so namenjene porabnikom, da bi se lažje znašli v svetu potrošništva. So brezplačne, na voljo so vsem članom Zveze potrošnikov, posredovana bodo prek Aktiva gospodinjskih učiteljev na ?o|ah, knjižnicam, študentom Pedagoške fakultete, dobili pa J'h bodo tudi poslanci, kajti pred nami je sprejetje Zakona o v&rstvu potrošnikov in še nekaterih drugih. V brošurah je snov podana kratko in jedrnato, usmerjene na eQo temo, te pa so: Primerjalno ocenjevanje kakovosti izdelkov in jttoritev ter Varstvo potrošnikov. Ti dve temi sta predlagani od Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Pri primerjalnem ocenjevanju med seboj primerjamo izdelke, ki imajo enake nacilnosti. Ko so opredeljene skupne značilnosti izdelka, se nre"^6 nJe8ova uporabna vrednost, trajnost in funkcionalnost, P verja se varnost, vpliv okolja med uporabo in po izteku v^.J£nJske dobe. Vrednotijo se stroški nakupa, uporabe in Zarževanja. Vsi ti elementi skupaj dajo končno oceno izdelka. . Uveljavljanje garancije za izdelke in Označevanje prehrambe-{J'h, tekstilnih in tehničnih predmetov je naslov drugih dveh brošur. Pomembni so sedanji predpisi, potrošnik pa bo lahko razlikoval, kdaj neko podjetje samo sebi predpiše določene f 2ahteve ali merila, kdaj pa blagovne znamke podelijo institucije ina primer SQ). Zeleni potrošnik in Ekologija doma pa sta brošuri, namenjeni varstvu okolja in domače hiše, kje vse se lahko Pnhrani ali pri energiji, pri odpadkih, v gospodinjstvu. , Breda Kutin je poudarila, da bo Zveza potrošnikov redno Klicevala tiskovne konference, kajti novosti si bliskoviti sledijo, ovedala je tudi, da Zveza sodeluje s Potrošniško organizacijo v raciji, ki ima že 30-letno tradicijo delovanja. S tem bodo možne udi določene konkretne primerjave nekaterih izdelkov. • Š.Vidic 44000 42000 T- -- b os.ot. oe.oi. oi.oi 10.01. 11.01. 12.01.13.01.1101.17.01. IMI. 19.01. 20.01. 23.01. 24.01 25.01. 20.01. 27.01. • KB Triglav PROMET Z DOLGOROČNIMI VREDNOSTNIMI PAPIRJI -prednostne delnice - V LETU 1994 HB Brežice (0.05%) Banka Vipa (3.16%) Rogaška (3.84%) Primofin (6.19%) UBK (15.74%) KB Triglav (15.98%) SKB (55.03%) SEMENARNA Ljubljana IZVOZ - UVOZ P.O. LJUBLJANA, DOLENJSKA C. 242, SLOVENIJA SEMENARNA Ljubljana, d.d., vam v prodajalnah na Primskovem, Sučeva 23 v Kranju in v Skorji Loki nudi blago iz svojih petih programov: Program VRTNIN: seme vrtnin in cvetlic, sadike okrasnega in sadnega drevja, okrasne čebulice in gomolji. Program POLJŠČIN: semena žit, koruze, krompirja, trave, detelj, ostalih poljščin in merkantil. Program AGROKEMIJE: sredstva za varstvo rastlin, mineralna in organska gnojila, zemlja, substrati, šota. ZOO program: hrana in oprema za male živali. Tehnično blago: cvetlični program, ročna vrtnarska orodja, vodni program, drobna motorna mehanizacija, sadjarski in kletarski program in še veliko ostalih proizvodov za vaš vrt, dom in družino. KOLIKO JE VREDEN TOLAR N/KlTNI/HtODMNl j NAKUPNl/reODAINI I NAKUPNI/mODAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kranj, Tržič) 79.90 81,65 11,20 11,58 7.51 7,87 AVAL Bled, Kranjska gora 80,75 80,90 11,43 11,50 7,60 7,80 BANKA CBf DfTANSTALT d.d. Lj 80,80 81,50 11,40 11,70 7.60 8,00 COPIAKranl 80,50 81.10 11,42 11,52 7.70 7.88 EROS (Start Mayr),Kran| 80,50 80.70 11,43 11,50 7,70 7.80 GE0SS Medvode 80,60 81,00 11,42 11.51 7.65 7.82 GORENJSKA BANKA (vse enote) 79,65 81.70 11.10 11,61 7,48 7.98 HRANILNICA L0N, d.d.Kranj 80,50 81.25 11.30 11.59 7,60 7,85 HDA-trinlca Ljubljana 80,60 80.95 11,42 11.52 7,65 7,77 IURIKA Jesenice 80,20 81.30 11,25 11,55 7.55 7,85 INVEST Škofje Loka 80,71 80,98 11,41 11.48 7,51 7.79 LEMA Kranj 80,50 81,00 11,40 11,50 7.70 7,85 MtKEL Stražlsce 80,60 81,10 11,42 11,52 7,65 7,88 PBS d.d. (na vseh poštah) 79,10 81,00 10,90 11.51 7.22 7.77 SHP-Slov. hran. bi pos. Kranj 80,60 80,90 11,47 11,53 7,70 7.83 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 79,99 80,99 10,90 11,65 7,50 7,90 SLOGA Kranj 80,60 81.50 11,30 11.60 7.50 7,85 SIOVENIJATURIST Boh. Bistrica 79,65 11,10 • 7.48 SLOVENIJATURIST Jesenice 80,20 81,30 11,25 11.52 7.55 7,85 ŠUM Kranj 80,60 81,00 11,42 11.51 7,65 7,82 TAL0N Žel. postaja Trata, Šk. Loka 80,70 81,05 11,45 11,54 7.70 7,85 TAL0N Zg. Bitnje 80,70 81,05 11.45 11,54 7.70 7,85 TENT0URS Domžal« 80,50 81,10 11,40 11,60 7.60 7,90 UBK d.d. Škofja Loka 80,55 81.55 11,40 11,60 7,55 7,85 WILFAN Kranj 80,40 80,80 11,43 11,50 7,65 7,85 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 80,60 80.85 11,42 11,50 7,60 7,79 ZORI Kamnik 001. 4. ZAPRTO POVPREČNI TEČAJ 80,38 81,13 11,33 11,55 7,59 7.85 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. Sprejeta dva nova zakona Že decembra je državni zbor sprejel zakona o standardizaciji in meroslovju. Ljubljana, 27. januarju - V veljavo sta oba zakona stopila pred dnevi, točneje 25. januarja. V primerjavi s starimi zakoni je prišlo na tem področju do nekaterih sprememb. Pomembnejše novitete glede na prejšnjo ureditev pri standardih so, da so standardi neobvezni dokumenti, njihova uporaba in ne sam standard pa postane obvezna le v primeru, da se nanje sklicujejo tehnični predpisi. Izdelava tehničnih predpisov se vrača resornim ministrstvom, kakor je to urejeno v državah EU. Vzpostavlja se sistem akreditiranja (dokaz za usposobljenost opravljanja neke dejavnosti), preskušanja in certificiranja. Urad za standardizacijo in meroslovje, ki je odgovoren za vzpostavitev in delovanje nacionalnih služb standardizacije, meroslovja, akreditiranja in homologacije, deluje v sestavi Ministrstva za znanost in tehnologijo. Z aktivnim delom je začel leta 1992. Na področju meroslovja so novosti predvsem uporaba merskih enot, opredelitev zakonskih meril, nadzor predpakiranih proizvodov, akreditacija meroslovnih laboratorijev, ureditev na področju nacionalnih etalonov. Minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc je bil mnenja, da oba predpisa zahtevata aktivno delovanje v letošnjem letu -nadomestiti je treba JUS-standarde, tehnične predpise do konca tega leta. • S.Vidic ISKRA TEL Telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Ljublajanska 24 a, 64000 Kranj /SKRATEL Kranj vabi k poslovnemu sodelovanju mlajše INŽENIRJE IN ELEKTROTEHNIKE * Delo obsega integracijo telekomunikacijskih sistemov in poteka na terenu pretežno v tujini, predvsem v državah vzhodne Evrope. * Za uspešno delo pričakujemo nove sodelavce s končano šolo elektro usmeritve V. ali VI. stopnje in znanje angleškega jezika. * Zaposlitev bo sklenjena za določen čas 9 mesecev z možnostjo podaljšanja ali zaposlitve za nedoločen čas glede na uspeh v poskusnem obdobju. Prijave sprejemamo na naslov: ISKRAJEL Kranj, Kadrovski sektor, Ljubljanska 24/a, 64000 Kranj. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 064/273-185 pri g. Kovačiču. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Tudi kmetje se preštevajo Če kdo meni, da se preštevajo samo poslanci državnega zbora, občinski svetniki in "strankarji", živi v zmoti. Preštevajo se tudi kmetje. Preštevajo in delijo se na prave in neprave kmete, na poštene in nepoštene, na zadružnike in nezadružnike, na Podobnikove in Omanove, na trdne, neomajne bojevnike za ohranitev kmetij in kmetijske zemlje in na one, ki se obračajo po vetru... In nenazadnje: kmetje se preštevajo in delijo tudi na tiste, ki so že iz moralnih razlogov upravičeni, da dobijo nazaj z arondacijami vzeta zemljišča, in na one, ki si prav iz moralnih razlogov to ne zaslužijo... Čeprav zakon o denacionalizaciji vse meče v en in isti koš, tako tiste, ki so ob arondacijah ponujali kombinatom kmetijsko zemljo in za to navduševali tudi ostale, ter druge, ki so se arondacijam do zadnjega z vsemi močmi upirali, "zgodovinski spomin" na vasi še ni opešal. Predvsem starejši ljudje, očetje in mame sedanjih gospodarjev kmetij, se namreč še dobro spominjajo, kdo se je na vasi najbolj navduševal za "našo stvar" (kot so rekli v socializmu), kdo je podpiral arondacije in nastajanje kmetijskih posestev in kdo je bil pripravljen za to dati tudi svojo zemljo. Čeprav takšnih kmetov resda ni bilo veliko, so vendarle bili. In prav za takšne je danes slišati, da že iz moralnih razlogov v denacionalizacijskih postopkih ne bi smeli zahtevati nazaj, kar so (prostovoljno, z navdušenjem?) dali. Zako o denacionalaciji se, na srečo, ne opira na "zgodovinski spomin", ampak le na odločbe o arondaciji, kupne pogodbe, zapisnike in druge dokumente, iz katerih, na srečo, tudi ni razvidno, kdo je bil za "našo stvar", kdo pa je ob podpisu pogodbe potihem bentil in preklinjal socializem, komunizem in vse njegove voditelje. • C. Zaplotnik Predavanji Vpliv prehrane na kakovost mesa Bukovica, Cerklje - Kmetijska svetovalna služba vabi govedorejce na predavanji o pitanju goved in novem EUROP pravilniku oz. o vplivu prehrane goveda na kakovost mesa. V četrtek ob devetih dopoldne bo predavanje v zadružnem domu na Bukovici, v petek ob desetih pa v zadružnem domu v Cerkljah. Predaval bo dipl. ing. Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. • CZ. Mladi in kmetijstvo 0 vrtu, gozdu, krompirju... Ljubljana - Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva in Zveza podeželske mladine Slovenije tudi letos razpisujeta tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Do 20. marca se bodo zvrstila regijska tekmovanja, najboljši pa se bodo potlej pomerili še na državnem tekmovanju, ki bo predvidoma 1. aprila v Radljah. Mladi bodo odgovarjali na vprašanja o ureditvi okolja kmečke domačije, higieni, gospodarjenju z gozdom, konjereji in krompirju. • CZ. Kmetijska svetovalna služba Tečaj o obdelavi lesa Kranj - Kmetijska svetovalna služba bo v drugi polovici februarja pripravila na srednji lesarski šoli v Skofji Loki tečaj za vse, ki se želijo na kmetijah ukvarjati z obdelavo lastnega lesa. Tečaj bo potekal dvakrat na teden po štiri ure v popoldanskem času. Trajal bo 40 ur, od tega bo 15 ur teorije in 25 ur praktičnega dela. V teoretičnem delu se bodo seznanili z zgradbo, vlažnostjo in napakami lesa, s standardi, lesnoobdelovalnimi stroji, obdelovanjem lesa, vzdrževanjem strojev in še z marsičim drugim. Praktični del tečaja bo v bližnjem lesnopredelovalnem obratu. Prijave sprejemajo v kmetijski svetovalni službi (Metoda Karničar in Majda Luznar) do 7. februarja. • C. Z. LASTNIKI GOZDOV IN GOZDARSKA PODJETJA! Prodaja in servis motornih žag JONSERED in HUSOVARNA Orodje in oprema za posek in spravilo lesa Zaščitna oprema za gozdne delavce Kvalitetne avstrijske jeklene vrvi za traktorske vitle in gozdarske žičnice! ▲ INTER GOZD KRANJ, Staneta Žagarja 53 Tel./fax: 064/241-670 V Kranju odprli tovarno čipsa Slovenija končno dobiva predelavo (nadaljevanje s prve strani) Kranj - V kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga so o predelavi krompirja začeli razmišljati, ko so z osamosvojitvijo Slovenije in razpadom Jugoslavije izgubili pomemben trg za prodajo krompirja v Istro, Dalmacijo in v del Bosne. Zamisel so začeli uresničevati, ko so na javni dražbi za 1,7 milijona mark kupili večino nekdanjih KOP-ovih proizvodnih in upravnih prostorov v industrijski coni na Primskovem in ko sta partner iz Italije in podjetje iz Kopra ponudila sodelovanje. Skupaj so lani ustanovili podjetje Sločips, v katerem ima Sloga večinski, 70-odstotni delež, Pasticcer-ia Italiana iz Mantove 20-odstotnega in zasebno podjetje Ecomar iz Kopra 10-odstotnega. Ob podpisu pogodbe je bil ustanovitveni kapital nove družbe 108 milijonov tolarjev. Sloga je v podjetje prispevala obnovljeno proizvodno dvorano (v to je vložila še približno 40 milijonov tolarjev), skladišče za krompir in čips ter ostale prostore, Pasticceria rabljeno, a obnovljeno, opremo, Ecomar pa denar in znanje na področju trženja čipsa. Družba Sločips zaposluje sedaj devet ljudi, od tega sedem v neposredni proizvodnji. Glavnega direktorja je imenovala Sloga, tehničnega Pasticceria, komercialnega pa Eco- Kdo sta Slogina partnerja? Pasticceria Italiana iz Mantove izdeluje naravno vzhajane slaščice, rolade, razna peciva, čips, teste- Predelava je ekološko čista V Sločipsu zagotavljajo, da predelava ustreza strogim ekološkim merilom, saj deluje kot zaprt sistem. Vse olje se zbira v skladiščih olja, olupki in odpadki se kopičijo v zbiralnikih, kjer se filtrirajo in prečistijo. Čisto vodo spustijo v odtok, medtem ko je usedlina primerna za krmljenje živine. Popotnica z blagoslovom, angelčki in ministri Za usodo tovarne čipsa v Kranju se ni treba bati. Blagoslovil jo je primskovški župnik, na slovesnost v hotelu Kokra na Brdu je vabil dobrikavi "angel", navzoči so bili trije krščanskodemokratski ministri (dr. Jože Osterc, Igor Umek in novopečeni Janko Deželak), dva državna sekretarja, en poslanec državnega zbora... nine, proizvode iz koruzne moke in še vrsto drugih izdelkov (skupno okoli sto), ki jih predvsem pod blagovnima znamkama Barzetti in Papa Barzetti prodaja v Italiji pa tudi v Franciji, ZDA, Avstraliji, na Malti in v Švici. Ker sta za italijanski trg značilni visoka cena delovne sile in nekaterih surovin, se želi razširiti tudi na vzhod. Za začetek je izbrala Slovenijo, kjer je poceni krompir in so delavci navajeni zahodnoevropskega načina dela. Ecomar je zasebno podjetje iz Kopra. Ukvarja se z uvozom in izvozom zlasti kmetijskih in živilskih izdelkov in je zastopnik Pas-ticcerie Italiana v Sloveniji. Prehrambene izdelke ponuja skoraj vsem najpomemb-nejšim slovenskim trgovcem, ima pa tudi lastno distribucijsko mrežo in skladišče ter svoje predstavnike na Slovaškem, Češkem, Madžarskem in v Avstriji. V Sloveniji pojemo 1.500 ton čipsa V Sloveniji so do 1990. leta prodajali predvsem Franckov čips, v manjših količinah so ga "pekli" tudi v nekaterih slovenskih oljarnah. Poraba čipsa in podobnih izdelkov (snacks, pokovke) se je izrazito povečala šele potlej, ko so se na slovenskem trgu pojavili nekateri tuji proizvajalci. Zdaj so prek trgovskih podjetij in predstavnikov pri nas zastopani že vsi, ki v Evropi kaj pomenijo: Chio Chips, Bahlsen, Pata, Zvveifel, nizozemski čipsi, Franck, Papa Barzetti...V to konkurenco je ta mesec "padel" tudi čips iz Sločipsa, ki ga za zdaj še tržijo pod blagovno znamko Papa Barzetti, uvajajo pa Že novo, oblikovano za mednarodni trg - Papa Chips. Če bi vsega prodali na slovenskem trgu, bi pokrili približno tretjino domačih potreb, ki znašajo približno 1.500 ton; sicer pa računajo, da bodo presežke prodali na tuje. Krompir s kmetij, olje iz Oljarice V tovarni bodo v eni delovni izmeni predelali n# leto okoli 2.000 ton krom; pirja, pridelanega v okolic* Kranja. V predelavi uporabljajo kakovostno sončnično olje Oljarice Britof, sol xi Droge Portorož, propan butan iz koprskega Istragasa, embalažo pa zaradi ugodnej; ših cen uvažajo. V eni uD predelajo 1.150 do 1.250 kilogramov krompirja, naredijo 350 do 380 kilogramov čipsa in pri tem porabijo okoli 140 kilogramov olja. devet do deset kilogramov soli, 80 kubičnih metrov zemeljskega plina in sedem kubičnih metrov vode. • C* Zaplotnik Po nakupih brez gotovine Kmetje bodo dobili svojo kartico "Kmečka kartica" bo v zadružnih in v nekaterih drugih trgovinah omogočala plačilo blaga * povprečno enomesečnim zamikom. Kranj - Slovenska zadružna kmetijska dvsem v zadružnih trgovinah, sicer pa bodo tudi nakupi prek limita, ven^ banka in Zveza hranilno kreditnih tudi v vseh trgovskih hišah, s katerimi bodo trgovci v teh primerih vprašali ^ služb Slovenije bosta februarja uvedli bosta Slovenska zadružna kmetijska privoljenje še izdajatelja kartice, brezgotovinsko kupovanje blaga s banka in Zveza hranilno kreditnih imenu zadružne banke oz. Zv p plačilno kartico, ki se jo je že prijelo služb sklenili pogodbo. V banki in v HKS bo te informacije neprekinjc1? ime "kmečka kartica". zvezi poskušajo, da bi takšen dogovor dajala dežurna služba podjetja Pla sklenili tudi s Petrolom. S kartico bo ki sicer opravlja tehnične posle tjf. Kot je povedal Miha Demšar, dir- mogoče nabavljati le do določenega nekaterim drugim izdajateljem pla sj ektor Zveze hranilno kreditnih služb zneska, ki ga bodo določili vsakemu nih kartic. Pomembno je še to, da .j Slovenije, bo kartica kmetom in tudi ostalim omogočila, da bodo lahko v zadružnih in v nekaterih drugih trgovinah nabavljali blago, ki ga bodo Eotlej plačali enkrat na mesec. Kmetje odo odvisno od tega, kdaj prejemajo plačilo za mleko ali za druge kmetijske pridelke, sami predlagali "plačilni dan", ki bo potlej tudi del pogodbe med izdajateljem kartice in imetnikom. Za kupovanje s kartico jim ne bo treba odpreti nobenega računa pri banki ali hranilno kreditni službi, ampak bodo enkrat na mesec dobili položnico, ki jo bodo morali plačati do roka. Za pridobitev kartice ni pogoj sodelovanje z zadružno kmetijsko banko ali z eno izmed HKS (to je le ena od referenc), temveč le redni vsaj minimalni dohodki. Prošnje za pridobitev kartice bodo sprejemali v hranilno kreditnih službah. S kmečko kartico (poskusne so že v obtoku) bo mogoče kupovati pre- posebej (glede na njegove denarne in premoženjske možnosti), možni pa kmečko kartico" lahko pridobijo tu nekmetje. • CZ. Odgovor kmetijskega ministrstva Nabiranje kostanja lahko prepove občina Poslanec državnega zbora, socialde- nabiranja kostanja. 25. člen zakofl* mokrat Ivo Hvalica meni, da je novi namreč določa, da v primerih, *° zakon o gozdovih kostanj nacionali- lastnik goji drevje tudi zaradi nabif' ziral, zato sprašuje ministrstvo za anja plodov, lahko organ lokali kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, skupnosti na predlog lastnika pr?' kako bo zaščitilo lastnike ali najem- pove nabiranje kostanja. Nabiraj nike gozdov pred priložnostnimi, še pa lahko omeji ali prepove tuj zlasti pa pred organiziranimi nabiralci minister, če ugotovi, da je zara°l kostanja. nabiranja kostanja ogroženo pom1^ Ministrstvo je poslancu Hvalici jevanje kostanja. Za posamezne w. odgovorilo, da ni mogoče govoriti o biralce, ki bi kršili takšno prepove j tem, da je nabiranje kostanja z je po zakonu zagrožena kazen 1 zakonom o gozdovih nacionalizira- tisoč tolarjev, za podjetja pa je ^ no, saj zakon daje možnost prepovedi precej višja. • C Z. SCOTT "to je to - dob'r kolo" največja izbira koles na Gorenjskem modeli '95, ostali so cenejši drsalke, palice, brušenje drsalk Srečno kolesarjenje v letu 95 vam želi VALY ŽAGAR, Betonova 16 a, Kokrica, tel. 215-750 UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S ™ podjetja za razvoj In proizvodnjo Jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025. 46 211 Velik uspeh kriškega namiznega tenisa KRIŠKI PIONIRJI DRŽAVNI PRVAKI državni naslov so pod vodstvom trenerja Aleša Smrekarja priigrali Tjuš Aljančič, Anže £epič, Aleš Jazbec in Luka Peternelj, pionirke, ki so tekmovale na Ptuju, pa so bile šeste. Križe, 29. januarja - Veliko veselje v dvorani kriške osnovne šole, kjer ie pionirska ekipa domačega kluba osvojila Naslov državnega prvaka in s>oves namiznoteniške vasi do- končno vrnila v Križe. Namizni tenis v Križah dejansko ni nikoli zamrl, vendar so pred štirimi leti začeli delati organizirano in sodelovali s kranjskim klubom Merkur, leta 1992 TRIGLAV PRVAK, URBANC rekorder Kegljavci Triglava so tudi po U krogu še edino neporaženo moštvo v letošnji sezoni. Tudi na najbolj "vročem" gostovnaju v ktošnjem prvenstvu so osvojili dragoceni 2 točki. Ekipa Liv Proteusa iz Postojne je pod taktirko trenerja Darka Bizjaka prikazala odlično igro na domačih stezah, vendar je bilo to Premalo za zmago proti ekipi res vrhunskih igralcev Triglava. Rezultat se glasi 3:5 (5588:5612) *■ Kranjčane, posamezno pa: Upajna : Urbane 0:1 1966:2023 " rekord kegljišča), SuSmelj : Oman V. 1:0 (935:909), Založnik : Beber 1:0 (990:891), De-°eljak + Gregorc : Oman M.+šimnovec 0:1 (423+429:899+17), Dujc : Štrukelj 0:1 (917:953), Terzič : Ju-vančič 1:0 (928:920). Trener Franc Belcijan je dolgo pred tekmo že tuhtal taktiko Za gotovo najtežje srečanje letošnjega prvenstva in seveda tudi našel zmagovito kombina-ClJo. Najprej je v ogenj poslal trenutno najboljšega Triglavana, hkratnega svetovnega prvaka, reprezentanta in velikega borca »orisa Urbanca ter Vaneta °mana, ki še lovi pravo formo, jzkazalo se je, kako prav je imel. »oris je odigral vseh 200 lučajev v visokem ritmu. Prikazal je 'Kro, ki je naredila močan vtis Celo na tako izkušenega in Prekaljenega kegljavca, kot je trener Liv Proteusa in državne-lareprerzentanta D. Bizjaka. °oris preprosto ni zgrešil ali Zavrgel lučaja in gledalci so ?on°reli od navdušenja, ko je v ^9-tem lučaju podrl vseh devet. ~ zadnjim metom je potem Pomaknil najboljšo znamko Kegljišča s 1019 kegljev (ki jo je oržal" prav trener gostiteljev PlzJak) na fenomenalnih 1023 kegljev. Vane Oman je, čeprav ne z najboljšo igro na dveh Aeha, odigral odlično, podrl ^ kegljev in izpolnil trenerje-^a Pričakovanja v celoti. Vendar jecanje še zdaleč ni bilo odločno. Rezultat je bil namreč 1:1 p le 31 kegljev prednosti za JJOrenjce, saj sta bila prva dva £0|a gostiteljev Lapajna (966) " aušmelj (935) tudi zelo razpozna za igro. igralci v "drugi tretjini" so poskrbeli, da se je srečanje prevrglo v pravo dramo. An-'°n Založnik je bil najboljši J°mačin z 990 keglji in premami1 Milana Bebra, ki je po daljši "Osotnosti spet zaigral v 1. Postavi. Milan sprva ni našel Pravega lučaja. Nadaljeval je »ol,0 bolJe in podrl solidnih J»t kegljev, vendar je bil proti *zP°loženemu Založniku brez ^oč>- Najbolj tragična oseba imanja pa je bil gotovo Marko u,nan. Začel je odlično, podrl Boris Urbane je fantastično igral v Postojni. po polovici nastopa 475 kegljev, nato pa začutil bolečine v levem kolenu. Stiskal je zobe in še vedno premagoval nasprotnika, toda koleno 6 lučajev pred koncem ni več zdržalo. V najbolj odločilnem trenutku je moral vstopiti kot rezervni igralec Vinko Simnovec. Vinko Se ni ustrašil odgovornosti, vrgel je teh 6 lučajev, kot je najboljše mogel in znal ter rešil dramatičen zaključek. Srečanje se je prevesilo v zadnjo tretjino. Rezultat 2:2 je bil ugodnejši za domače, saj so vodili za 4 keglje. O zmagovalcu so torej odločale krogle Terziča in Dujca za gostitelje in reprezentanta Štruklja in Juvančica za Trigla-vane. Albin in Zdravko sta stvar vzela zelo resno in takoj prevzela kontrolo igre v svoje roke. Že po prvih 50 lučajih sta priigrala okoli 30 kegljev prednosti, nato pa z mimo, zbrano igro, brez nepotrebnih napak popeljala svoj Triglav k velikemu triumfu v Postojni. Trener Franc Belcijan je ves nasmejan po tekmi sprejemal čestitke za odlično vodenje ekipe na tako težki tekmi. Zadovoljen je pohvalil prav vse svoje varovance. Tuid novi rekorder postojnskih stez Boris Urbane je bil zelo vesel zmage in dejal, da je tako državno prvenstvo praktično odločeno. S takimi igralci Triglav lahko računa na osvojitev državnega naslova celo brez poraza, kar bi bilo zelo prestižnega pomena. Pb 11. krogih Triglav z 22 točkami trdno drži 1. mesto, mariborski Konstruktor zaostaja za 5 točk, sledijo Tekstina 14 in Liv Proteus 13, Fužinar in Gradis-Norid 10, Dadas Rudar in Celje 8, Žalec 6, Brest 2 točki. Naslednji krog lige bo že v soboto, 4. februarja, ko bo v Kranju gostovala ekipa Fužinar j a z Raven na Koroškem. Tekma bo ob 16. uri, ljubitelji vrhunskih kegljaških rezultatov - Vabljeni! • V. Oman Državni prvaki iz Križev. Od leve proti desni Luka Peternelj, Anže Žepič, Tjuš Aljančič in Ante Jazbec ter trener Aleš Smrekar. - Foto: L. Jeras pa so tudi formalno ustanovili klub. Trenerja Aleš Smrekar in Vinko Marušič imata v starejši in mlajši skupini okrog 30 igralk in igralcev, Janez Muzik pa ima šolo namiznega tenisa po osnovnih šolah, v katere je vključeno okrog 30 najmlajših. V Zadružnem domu so uredili dvorano s šestimi mizami in si tako ustvarili osnovne pogoje za delo, za glavnega sponzorja so dobili Gorenjsko banko, ob njej pa še TT Šport Golnik in Petrol ter nekatere manjše, imajo svoj kombi in dobro organizirano delo. Moška in ženska ekipa sta v drugi državni ligi, na vrhu so v gorenjski ligi, z vsemi selekcijami pa so se letos uvrstili v državna finala (mladinke, mladinci, pionirke in pionirji), njihovi igralci pa so redni udeleženci turnirjev najboljših. Sobotni in nedeljski pionirski finale, kot pokrovitelj ga je odprl tržiški župan Pavel Ru-par, je bil za Križe prazničen. Sodelovalo je sedem najboljših slovenskih pionirskih moštev: Olimpija Ljubljana I in II, Mavrica Ilirija Ljubljana, Pre-serje, Era Velenje, Moravske Toplice in Križe. Križani so se v soboto uvrstili med Štiri najboljše, v nedeljskem finalu pa so prekosili samega sebe in zmagali pred favorizirano prvo ekipo Olimpije, Moravskimi Toplicami in Mavrico Ilirijo. Pohvaliti je treba Četverico igralcev, njihovega trenerja Aleša Smrekarja, klubske delavce za dobro organizacijo ter navijače, ki so bodrili nastopajoče. Konec tedna je bil na Ptuju tudi ekipni finale pionirk. Križanke so bile šeste. Igrale so Mateja Muzik, Maja Rozman, Maja Teran in Anja Grum. Mladinski finale je že bil. Križani so bili sedmi, mladinke pa finale še čaka. • J.Košnjek, M. Snedic, foto L. Jeras RPOLO C ZMAGA BOLJŠEGA mu KRANJ 90 : TRIGLAV 5:18 (1:5, 2:6, 2:2, 0:5) Kranj, 28. januarja - Pokriti olimpijski bazen v Športnem centru Kranja, gledalcev 400, sodnika Tomo in Bor Balderman iz Kranja, delegat Chvatal iz Kranja. KRANJ 90: Dejak, Vončina, Košir 1, Zupanič, Cvitkovič, Grabeč 2, Radonjič, Pičulin 2, Jerman, Celar, Čadež, M.argeta, Rauter TRIGLAV: Homovec, Hajdinjak 1, Čimžar, Balderman 2, Nastrna, Rebolj 1, Stražnik, Galič 1, Bukovac 2, Klančar 2. Peranovič 3, Štromajer 2, Troppan 4 Izključitve: Kranj 90 8, Triglav 11; Četverci: Kranj 90 2-2, Triglav 0-0 Mestni derbi, če ga po rezultatu lahko tako imenujemo, je na tribune novega pokritega olimpijskega bazena v športnem centru Kranja privabil rekordnih 400 gledalcev, kar je ta to obdobje res veliko na bazenih v Sloveniji. Srečanje so Triglavani začeli, kot pravi favoriti ter povedli s 0:3. Gostitelji so preko najstrožje kazni izid sicer znižali, vendar so mladi vaterpolisti Triglava ponovno zaigrali tako, kot znajo in odšli na prvi odmor s prednostjo štirih zadetkov. Tudi drugi del je minil kot prvi, "gosti" so razliko povečevali, gostitelji pa so poskušali to vodstvo le zniževati in razlika na drugem odmoru je bila že osem zadetkov. Tretji del so Triglavani zaigrali najslabše in dovolili gostiteljem, da so to četrtino odigrali neodločeno 2:2. Ponovno se je pri Triglavu pokazala slabost, da, ko imajo že veliko prednost, te ne povečajo, ampak zaigrajo dokaj neodgovorno. Tudi v zadnjem delu so igrali podobno kot v tretjem, sami prihajali pred vrata razpoloženega Dejaka, a gola niso dali. Šele Troppan je s tremi zaporednimi zadetki v sami minuti in dvajset sekund pred koncem trikrat zadel in postavil končni izid. • Jože Marinček OSTALI REZULTATI P. L. Maribor : Okolje 14:7 (5:1, 4:4, 3:1, 2:1) Neptun : Micom Koper 4:27 (0:10, 0:4, 2:5, 2:8) Vrstni red po četrtem krogu: 1. Triglav, 2. Micom Koper, 3. P. L. Maribor, 4. Kranj 90, 5. Okolje, 6. Neptun. Med strelci vodi Primož Troppan (TK) s 14 zadetki, pred Drnasinom (MK), Baldermanom in Bukovacem (oba TK) s 11 zadetki. • Jože Marinček Odlični nastopi biatlonke Andreje Grašič STRAH PRED STRELJANJEM Za teboj je serija odličnih nastopov, vendar bi bile uvrstitve boljše, če bi bilo manj zgrešenih strelov. Si vseeno zadovoljna? "Po novem letu so bile štiri tekme za svetovni pokal. Bila sem 38., 17., 9. in 10. Posebno zadnji uvrstitvi sta bili odlični. Streljanje je še vedno problem. Na tekmi so pogoji drugačni kot na tekmi, kjer dobivam strah pred streljanjem. Vendar mi prijatelji iz reprezentance pravijo, da z leti strah mine in se dobi potrebna rutina. Če bi na zadnjih tekmah zgrešila en strel manj, na primer dva namesto treh, bi bila na stopničkah. Sedaj sem 14. v skupnem seštevku svetovnega pokala. Sem zadovoljna, še bolj pa bom, če bom med petnajstimi na koncu tekmovanja." Sedaj si doma oziroma na Pokljuki. Katere tekme te čakajo sedaj? "V torek (danes) gremo na desetdnevne priprave na svetovno prvenstvo. Prvenstvo bo v Italiji in sicer 1700 metrov visoko, zato se se bomo tudi v Italiji pripravljali, prav tako visoko. Z razliko od prizorišča svetovnega prvenstva v alpskem smučanju so v Italiji razmere normalne in prvenstvo ne bo odpovedano." • J. Košnjek aoflRD mmssmmsusn Polona Zupan iz Naklega v svetovnem vrhu NAJVEČJI SLOVENSKI USPEH Polona Zupan iz Nakla se je že uvrščala med najboljše snowboardistke na svetu, tokrat pa je osvojila drugo mesto na tekmi svetovnega pokala v Lienzu v Avstriji. Osemnajstletno Polono smo poklicali v nedeljo zvečer domov, ko se je vrnila iz kina, njene priljubljene sprostitve po naporni tekmi. Sedaj bo tri dni doma, nato pa od-haja v nemški Obersdorf, kjer bo tekma svetovnega pokala v paralelnem slalomu, in nato na priprave za svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo tokrat na Poljskem. Polona računa na uspeh na Poljskem in upa, da bo takrat še v taki formi, kot je sedaj. Polona, kako je bilo v Lienzu? Je bila zmaga blizu? "To je bila tekma v paralelnem slalomu. V finale se je razen mene uvrstila še Italijanka Martina Magenta, ki je bila v seštevku obeh voženj nekoliko hitrejša od mene in je tako prvič zmagala na tekmi svetovnega pokala.":* jJ Bo ta uspeh vplival na izdatnejšo državno podporo temu športu, saj je znano, da je snovvboard v primerjavi z drugimi smučarskimi panogami v podrejenem položaju? "To je po mojem nedavnem 8. mestu daleč najboljša uvrstitev. Na tekmah svetovnega pokala sodeluje okrog 100 fantov in 40 do 50 deklet iz praktično vseh evropskih držav in tudi iz Amerike in Japonske. Snowboard ni šport za hec, kot še marsikdo misli, ampak je to v bistvu resen, profesionalni šport. Jaz sem se letos odpovedala Šoli, ker hočem v športu doseči čim več in se vračam v šolo šele aprila. Pričakujem, da bo moj uspeh vplival na drugačen odnos do snovvboarda. Imamo svojo zvezo, smo člani Smučarske zveze Slovenije in če smo njeni člani, pričakujemo pomoč, saj je moj uspeh enako vreden kot uspeh alpskega smučarja ali skakalca." • J. Košnjek POLFINALE NA BLEDU Jutri so na sporedu prve tekme polfinala tekmovanja za Pokal Slovenije. V konkurenci je od gorenjskih ekip ostala le še ženska ekipa Klima Commerce Bleda, saj sta FI Prom in Minolta Bled v moški konkurenci po pričakovanju izgubila obe tekmi proti Mariboru in Salonitu.' Odbojkarice Klima Commerce Bleda čaka v polfinalu aktualni državni prvak Celje, Blejke, ki so v izvrstni formi bodo prvo tekmo odigrale doma (v sredo ob 19. uri v OŠ J. Plemlja na Bledu). Domače računajo, da bodo ob podpori številnih gledalcev dosegle ugoden rezultat, ki bi jim tudi po povratni tekmi zadoščal za nastop v finalu. V drugem polfinalnem paru se bosta pomerila HIT Casino in Cimos. V moški konkurenci sta polfinalna para Kamnik : Maribor in Vigros Pomurje : Salonit. • B. Maček i® MET Nogometaši Živil do konca tedna na pripravah ob morju DO PRVENSTVA UIGRANI Na Lošinju naj bi odigrali štiri tekme za trening, do začetka prvenstva konec februarja pa še šest. Kranj, 31. januarja - Prvi del priprav edinega gorenjskega prvoligaša Živila Naklo je bil uspešen. Vadili so trikrat dnevno, zaradi službenih in študijskih obveznosti igralcev, ne vedno vsi, 3DBOJKH mrni Moč bo spomladi potrebna. Vratar Živil Dino Lalič med treningom v fitnessu na Brdu. vsaj zvečer pa se je celotno moštvo zbiralo na zahtevnem nabiranju moči v fitness centru Monica šport na Brdu, kjer so imeli vse možnosti za kakovostno delo. Čeprav pod bremenom nerešenih finančnih vprašanj in problema, kje bodo vadili po vrnitvi s priprav na morju, je zagotovitev obstanka v ligi njihova glavna skrb. Trener Nikica Cukrov je bil pred odhodom na moreie s pripravami zadovoljen. Lošinj bo pozitiven tudi zato, ker bodo vsi skupaj in se bo moštvo lahko uigralo. Po trenerjevem mnenju je ekipa Živil že sedaj precej močnejša, kot je bila jeseni, resno pa računajo na še enega igralca, ki bi igral na mestu stoperja oziroma libera. Cukrov ima širok izbor igralcev in bo v moštvo lahko postavljal res najboljše. V pravo formo se vrača tudi Jerina, ki v nogometu še ni rekel zadnje besede. • J. Košnjek, foto L. Jeras FILC MENGEŠ SE JE OKREPIL Nogometaši drugoligaša Filc - Mengša so se že 5. januarja začeli pripravljati na spomladanski del prvenstva. Po prvem delu se nahajajo na, za novinca v tem rangu odličnem 8. mestu. Torej so bili uspešnejši tudi od veliko bolj izkušenih sosedov Domžal (Napredek). Zaradi zmanjšanja I. liga, v II. ligi ostane samo osem moštev, so se v Filc-Mengšu ozrli za okrepitvami, da bi lažje dosegli primarni cilj, obstanek v ligi. Zato so zamenjali trenerja Borisa Pinčiča z Ljubom Modrijanom, ki je bil doslej trener v tretjeligašu NK Bilje. Poleg njega je prišel v klub tudi odlični igralec Tabor - Krasa iz Sežane Nabergoj in Matanič, ki je še pred časom igral v prvoligašu AM Cosmos. Vsi dosedanji igralci pa so ostali v klubu. V upravi menijo, da bi z vsemi spremembami, ki so bili narejene v zimski pavzi, morale zadostovati ne samo za osmo mesto, ampak tudi za kakšno mesto višje, ker je tudi cilj. Dosedaj so odigrali že dve prjajteljski tekmi, obe so igrali s prvoligašema v gosteh na Primorskem. V prvi so igrali v Izoli, ki se je končala 1:1. Strelec pa je bil Kržan. Naslednjo pa so igrali v Ajdovščini s Primorjem. Tudi tekma se je končala neodločeno, izid je bil 2:2, strelca sta bila Hajdinjak in Kržan. Trener je bil z obema nastopoma zelo zadovoljen, in je glede spomladanskega dela optimist. Začelt se bo 12. marca. V nedeljo so igrali v Novi Gorici. S prvoligašem Gorico, 5. februarja, pa bodo v Dekanih igrali z Jadranom, 1. februarja pa bodo odigrali prijateljsko tekmo s sosedi v Domžalah. Stane Kadunc rokomet mmnmammtiinin ŠEŠIR ZAČENJA V GROSUPLJEM Škofja Loka - Zimskega odmora bo v tem tednu konec tudi za rokometaše Šeširja. Po mesecu in pol, ki so jih škofjeloški "klobučniki" izkoristili za priprave na nadaljevanje prvenstva, bodo že jutri, v sredo, 1. februarja 1995, odigrali izredno pomembo tekmo v četrffinahi slovenskega pokala. Pri žrebu so imeli Ločani sicer nekaj sreče, saj so za nasprotnike dobili drugoligaško vrsto GPG iz Grosuplja. Kljub vsemu pa morajo biti rezultati ekipe v zadnjih tekmah prvega dela prvenstva opozorilo vsem, tako igralcem kot strokovnemu vodstvu na čelu s Srdjanom Pralja-kom. Med zimskim odmorom je pri Šeširju prišlo do nekaj sprememb. Že v prestopnem roku v začetku decembra je iz ljubljanskega Slovana prestopil Marko Papež. Po polletnem odmoru se je ekipi ponovno priklučil Marko Berce, tako da je konkurenca za igralna mesta ponovno kar velika. Trener Praljak pa kot kaže v nadaljevanju prvenstva na svojem spisku ne bo več imel Roberta Bajta. Ločani so v drugoligaškcm prvenstvu z GPG Grosupljami odigrali že obe tekmi. V prvi na domačem igrišču so zmagali s šestimi zadetki prednosti, na gostovanju v Ivančni Gorici, kier igrajo Grosupeljcani, pa so Šeširjevci izgubili s tremi goli razlike. Tako, kot pri Šeširju so bili z žrebom zadovoljni tudi v Grosupljem, že podatek, da so v prejšnjem krogu pokalnega tekmovanja izločili [>rvoligaša Rudar pa kaže na to, da bi bilo vsako podcenjevanje ahko odločilno, kljub temu da bo povratna tekma v Škofji Loki. Uvodna tekma četrtfinala pokala Slovenije med GP Grosuplje in Šeširjem bo jutri zvečer ob 19. uri v Ivančni Gorici. Ostale tekme: Gorenje : AFP Dobova, Celje Pivovarna Laško : Primorske novice Jadran in Prevent : Interier. * Dare Rupar SEMINAR ZA NOVE SODNIKE Kranj, 31. januarja - Sodniška organizacija pri OKZ Gorenjske vabi vse, ki si želijo postati sodnik za košarko -tudi ženske, da se prijavijo na seminar, ki se začne v Četrtek, 2. februarja 1995. Zbor vseh zainteresiranih bo pred vhodom v Srednjo Ekonomsko šolo v Kranju v četrtek, 2. februarja 1995, ob 18. uri. Vsi, ki vas veseli postati sodnik košarke, lahko dobite dodatne informacije po tel. 064/215-718 Gojo Bremec vsak dan od 16. do 18. ure. Na samem seminarju bodo predavali izkušeni slovenski sodniki. • J. Marinček DOBRA IGRA FIPROMA Odbojkarji FI Proma so tokrat, kljub porazu prikazali eno boljših iger v letošnjem državnem prvenstvu. Favorizirana ekipa iz Ljutomera se ima zahvaliti le nezbranosti na servisu domačih odbojkarjev v odločilnih trenutkih, saj bi domači lahko tudi gladko zmagali. Odbojkarice Klima Commerce Bleda so v izvrstni formi, saj so v gosteh gladko premagale tretjeuvrščeno Zg. Savinjsko. Igralci Minolte Bled so se z zmago v Žalcu povzpeli na tretje mesto, odbojkarice ŠOU Triglava pa po porazu doma še vedno ostajajo na zadnjem mestu. Rezultati 1A. DOL moški: FI Prom : Ljutomer 1:3 (10, -13, -16, -14), Vigros Po-murje : Kamnik 3:0, Pionir : Olimpija 3:2. Vrstni red: Vigros Pomurje 28, Olimpija in Ljuto mer 18, Pionir 14, Kamnik 12 in FI Prom 0 točk. Rezultati 1A. DOL ženske: Zg. Savinjska : Klima Commerce Bled 0:3 (-12, -13, -14), TPV Novo mesto : HIT Casino 1:3, LIK Tilia : Krim - sreda. Vrstni red: Klima Commerce Bled 28, TPV Novo mesto 20, Zg. Savinjska 16, Krim in HIT Casino 12 in LIK Tilia 0 točk. Rezultati 1B. DOL moški: SIP Šempeter : Minolta Bled 1:3 (-8, -9, 14, -5), Topol-šica : Olimpija 2 Brezovica 0:3, Fužinar : Granit Preskrba 3:0. Vrstni red: Topolšica 22, Fužinar (1) in Minolta Bled 18, Olimpija 2 Brezovica 16, Granit Preskrba 14, SIP Šempeter 0 točk. Rezultati 1B. DOL ženske: ŠOU Triglav : ŠD Tabor 0:3 (-13, -8, -10), Cimos : ŠOU 3:0, Prevalje : Mislinja 2:3. Vrstni red: Cimos 30, ŠOU 18, ŠD Tabor in Mislinja 14, Pravalje 8 in ŠOU Triglav 4 točke. Odbojkarji Termo Lubnika ODEJA MARMOR: JEZICA 75:67 (25:36) Škofja Loka - Športna dvorana Poden, gledalcev 100, sodnika: Bremec (Kranj) in Musič (Jesenice) Odeja Marmor Kržišnik 17 (7:9), Čankovič 10 (1:2), Gartner 13 (3:7), Malacko 20 (10:10), Frakelj 8 (0:1), Pejič 16. Pred tekmo so v domačem taboru na tihem razmišljali, kako v tem srečanju izgubiti manj kot pred dnevi v finalu Eokala. Na zmago niso pomislili niti največji optimisti, ljub odličnemu startu Ločank v drugi del prvenstva. Ljubljančanke so tudi tokrat imele prevlado v prvem delu igre. Domačinke jih kljub odlični igri v obrambi niso mogle ogroziti. V napadu so bile namreč Ločanke v prvem polčasu izredno neučinkovite. Najbolj so se favoritinjam iz Ljubljane približale pri izidu 14:15 v 12. minuti. Po vstopu najboljše slovenske košarkarice Katje Krivic pa se je prednost gostij začela višati. Najvišja je bila v 19. minuti, ko so Ježičanke vodile 31:17, pa tudi razlika ob polčasu je dala slutiti na četrto letošnjo zmago Jezice proti najboljši gorenjski vrsti. Toda v drugem polčasu smo spremljali sanjsko igro domačih igralk. Izredna igra v obrambi, kjer so kljub premoči gostij v višini Ločanke nadomeščale vse to z izredno borbenostjo vseh igralk, ki so stopile na igrišče. V napadu pa so Malackova, Kržišnikova in Gartnerjeva z lahkoto preigravale gostje. Tako je Malackova nekajkrat dobesedno osmešila Nazarenkovo, Kržišnikova je bila vedno na prvem mestu in je v drugem delu dosegla kar 15 točk, odlično pa je igro vodila Darja Gartner, ki se je kot kaže v pravem trenutku ujela z ekipo. Od odličnih preigravanjih je pridno polnila tudi koš nasprotnic ter z odličnimi asistencami zaposlovala Frakljevo in Pejičevo pod košem. Predvsem Frakljeve pa že dolgo časa nismo videli igrati v taki formi. Ločankam je taka igra obrodila sadove. Privč so izenačile v 34. minuti pri izidu 59:59. V 36. minuti pa s prostimi meti izkušene Zore Malacko prvič tudi povedle 63:61. Pred zadnjima dvema minutama je bilo ponovno izenačeno 64:64, nakar so Ločanke zapravile dva napada, na srečo pa niso bile uspešne tudi gostje. Pričakovati je bilo igro na visoko Šerančevo, ki pa tokrat ni odločila. Zanimiva pa je odličitev gostujočega trenerja Grbca, ki je v odločilnih trenutkih na igrišče namesto Krivičeve poslal precej manj izkušeno Ženovo. Ločankam je tako v zadnjih trenutkih uspelo zbrati več moči, piko na i prvi zmagi Odeje Marmorja nad najboljšo slovensko žensko košarkarsko ekipo pa je z edino trojko na tekmi kronala Mateja Kržišnik. Zal si je tekmo ogledalo premalo gledalcev. Dare Rupar so z gladko zmago pokazali, da dobro pripravljeni čakajo derbi, ki jih čaka doma v soboto. Odbojkarice FI Proma, pa so z zmago v derbiju sredine ostale v vrhnjem delu prvenstvene razpredelnice. Rezultati 2. DOL -moški: Termo Lubnik : Mežica 3:0 (5, 5, 4), B. I. K. Turbina : PAN Kovinar 3:1, Mislinja : Simonov zaliv Izola 0:3, Mar ibor Intes : Pionir 2 Žužemberk 3:0, Črnuče : Claudia Shop Beltinci 3:0, Salonit II : Bra-slovče Maher 3:2. Vrstni red: Simonov zaliv Izola in B. I. K. Turbina 24, Črnuče 22, Termo LUbnik in PAN Kovinar 20, Salonit II 14, Pionir 2 Žužemberk in Claudia Shop Beltinci 12, Maribor Intes 8, Braslovče Maher in Mislinja 6, Mežica 0 točk. Rezultati - ženske: FI Prom : Ptuj 3:1 (2, -13, 4, 4), Ruše : Paloma Branik Hobby 0:3, Črna : Kajuh Šoštanj 0:3, Solkan : Rogoza 0:3, Sobota : Mežica 3:0, Zibrat Ljutomer : Šentvid - preloženo. Vrstni red: Žibart Ljutomer 24, Sobota 22, Kajuha Šoštanj in Šentvid 20, Paloma Branik Hobby 16, FI Prom 14, Rogoza Ptuj, in Ruše 12, Solkan in Mežica 6, Črna 2 točki. Rezultati 3. DOL zahod* moški: Prvačina : PAN Kovina! II 3:0, FI Prom II : Plamen 3:0, Bovec : Mokronog 3:1, Bohinj Portorož 0:3, Kamnik II Branik Sedex 3:0, Triglav Bled II 3:0. Vrstni red: Portorož in Prvačina 26, Triglav 24, Kamnik II 18, Branik Sedex, Bohinj in Plamen 12, FI Prom II 10 Bovec in Bled II 8, Mokronog in Pan Kovinar II » točk. Rezultati 3. DOL zahod ženske: TPV Novo mesto II : Cimos 0:3, Julči Vital II I Mehanizmi Kropa 3:2, LangO Šenčur : Šentvid II 3:1, lM Tilia II : Piran 0:3, Bohinj : ŠD Tabor II 3:1, HIT Casino II Bled II 3:2. Vrstni red: Piran in HIT Casino II 24, Cimos II in Bled II 22, Lango Šenčur in Bohinj 18, Julči Vital II in Mehanizmi Kropa 10, TPV Novo mesto II in LIK Tilia Ij 6, Šentvid II in ŠD Tabor II 4 točke. • B. Maček TRIGLAV NA PRAGU ZMAGE TRIGLAV : OLIMPIJA HERTZ 3:5 (0:3, 2:1, Ll) Kranj, 27. januarja - Drsališče PPC Gorenjski sejem, gledalcev 400, sodniki Iskra (Jesenice) - glavni, Razinger (Jesenice) in Konc (Kranj) - linijska. TRIGLAV: Piller, Zalokar, Svitek, Tomko, Kumar, Kavec, Hušek, Škvarka, Prusnik, Omerzel, Praznii, Bača, Križnar, Drinovec. Ovne, Vojvoda, Verčič, Potočnik OLIMPIJA HERTZ: Redick, Lomovšek, Jan, Tišler, Jug, Beribak, Zupančič, Neinhuis, Cote, Brodnik, J. Vnik, T. Vnuk, Cerar, Zaje, Bešlagič, Kumar, Ciglanečki Kastelic, Kontrec, Daniels STRELCI: 0:1 (3) Kontrec (Zupančič), 0:2 (6) Brodnik, 0:3 (7) Daniels (Beribak, Nienhuis), 1:3 (31) Bača (Tomko, Svitek), 2:3 (34) Kumar (Svitek, Tomko), 2:4 (38) Nienhuis (Kastelic), 2:5 (49) Nienhuis (Jug), 3:5 (51) Skvarka (Svitek) IZKLJUČITEV: Triglav 6, Olimpija Hertz 8 - disciplinska kazen igre (Daniels 18) V prvi tretjini so gledalci, ki se jih je zbralo 400, videli zanimiv hokej s priložnostimi na obeh straneh, izkušeni gostje, vodilni na prvenstveni lestvici pa so tri izkoristili in v dobrih treh minutah povedli z 0:3. Le dve minuti pred odhodom na prvi odmor ie hotel "Ljubljančan" Daniels obračunati s sodnikom, ki mu je dosodil dve minuti prisilnega odmora in je zaslužil disciplinsko kazen igro. To je bila sploh prva izključitev. Druga tretjina je v popolnosti pripadala gostiteljem, ki so vodstvo gostov znižali na 2:3, vendar so štiri minute zatem gosti povedli na 2:4 z golom Nienhuisa 2:4. V zadnjem delu je bila igra izenačena, o čemer priča tudi izid tretjine 1:1, vendar se je nekajkrat izkazal vratar gostov Redick. Gledalci so z burnim aplavzom nagradili domače hokejiste, pri katerih so prednjačili Slovaki in so se predstavili v dobri luči, manjka pa le še to, da v Kranju enemu od vodilne četverice odščipnejo točko. Jože Marinček SMELT OLIMPIJA ml. : LOKA KAVA 87 : 68 (45:38) Ljubljana ■ Hala Tivoli, gledalcev 150, sodnika: Tomas (Novo mesto), Premrl (Kranj). Loka Kava: Dumenčič 4, Karničar 5 (2:2), Megušar 4, Hartman 14, Mitič 25 (5:6), Vuksanič 11 (3:7), Kalinger 3 Mlada vrsta Smelta Olimpije je z drugo zmago proti Loka Kavi Ločanom dokončno zaprla pot uvrstitve na prva štiri mesta, ki vodijo v končnico prvenstva za napredovanje v Al košarkarsko ligo. Ločani so se kljub Odlični igri mladih Smeltovcev enakovredno kosali do 10. minute, ko so celo vodili 10:9. Nato je bil izid še nekaj časa izenačen, toda vse bolj očitno je bilo, da so Ljubljančani tokrat bolje razpoloženi. Najprej v 14., nato pa še v 17. minuti so si priigrali prednost 11 točk, ki so jo gostje tudi s sanjsko trojko Mitiča, ki jo je dosegel ob zvoku sirene znižali ob odmoru. V nadaljevanju so odločneje začeli "kavarji", znižali na tri točke zaostanka. Trener Dolenc se je ponovno odločil za consko postavitev obrambe, v 26. minuti je bilo 55:50. Nakar Ločani kar treh napadov niso znali ustrezno zaključiti. S tem je bila priložnost za vodstvo izgubljena, kajti mladi Ljubljančani so se ponovno zbrali. S hitro igro so "razbili" tudi cono, ter si do konca samo povečevali prednost. V naslednjem krogu, Ločani v soboto, 4. februarja 1995, ob 18. uri doma gostijo Iskro Litus iz Litije, trenutno drugouvrščeno ekipo A2 lige. • Dare Rupar DOBER NASTOP MLADIH Kranj, 29. januarja - Najmlajši hokejisti Triglava so se v nedeljo udeležili tretjega mednarodnega turnirja, ki so ga. pripravili hokejisti KSV - Kac Weiza pri Gradcu. V skupi?1 letnikov 1986 in letnikov 1987 so med osmimi klubi (trije iz Slovenije) zasedli odlično tretje mesto, v skupini letnik3 1987 pa šesto mesto. Hokejisti prve ekipe pa vabijo ljubitelje dobrega hokeja* da si ogledajo srečanje državnega prvenstva med TrigJ3' vom in Sportino Bled, ki bo danes ob 18. uri na drsališču PPC Gorenjski sejem. • Jože Marinček PREZELJ 198 CENTIMETROV Kranj - 16-letni Rožle Prezelj iz Kranja je v iotC\eoi srednješolskem dvoranskem atletskem prvenstvu ljubljanske^ območja skočil v višino 198 centimetrov. S tem je z? J centimetre izboljšal osebni rekord, ki ga je pred nekaj dn^y dosegel na otvoritvenem mitingu nove zimske atletske sezon y Ljubljani. Prezelj, ki je letos prvo leto mlajši mladinec, J ^ petek kot edini iz atletskega kluba Triglav nastopil še ^ tekmovanju v Celju, kjer je preskočil letvico na višini centimetrov. . $ Dobrivoje VuČkovič, edini poklicni trener v kranjs*^ Triglavu, pravi, da so Prezljevi dvoranski rezultati spodby«g in dober obet za letno sezono, v kateri bodo tudi olimp.'I dnevi mladih v Angliji. Norma za nastop na tem tekmovanj 205 centimetrov. ^ trn cvii Politiki, diplomati in gospodarstveniki so tekli na Pokljuki POSLANEC LOVIL POSLANCA športno društvo Lom in Turistično društvo Tržič sta pod pokroviteljstvom Zavarovalne družbe Adriatic organizirala na Pokljuki tradicionalni tek politikov, diplomatov in gospodarstvenikov. Odsotnim povabljencem le tahko žal prijetnega druženja na sončni Pokljuki. kot lani. Bolj sem utrujen, pa tudi pred seboj nisem imel nikogar, ki bi me vlekel. Le Eržen je šel nekaj časa pred menoj kar dobro." Brane Eržen, poslanec: "Boljša taka rekreacija kot pa interpelacija. Šlo mi je kar dobro." Ivo Bizjak, varuh človekovih pravic: "Mislil sem, da bo slabše, in da bo na progi več težav. Le po prvem krogu me je malo mučilo. Sicer pa mislim, da je lepo, da se politiki takole srečajo, in da se spoznajo tudi kot ljudje in ne le kot politiki." Nace Polajnav, poslanec: "Trikrat sem padel in zato izgubil nekaj sekund. Danes ie bilo teči pravi užitek. Zmogel bi še kakšen kilometer. Le tehnika je problem." Tone Kramarič, bivši posla- MJffttSK! TEKI Mladi tekači na smučeh navdušujejo J«ruh in poslanec. Levo Ivo Bizjak, varuh človekovih pravic, "esno poslanec Nace Polajnar. Oba sta tekla dobro. Pokljuka, 29. januarja - Če jo Med gospodarstveniki do 45 let Je vreme Že drugič zapored Zagodlo Lomljanom in Tržiča-nom, da so morali zaradi pomanjkanja snega tekmo je zmagal Marko Štebe, direktor Kemostika Kamnik, pri starejših pa Janez Kunstelj, upravnik in poveljujoči v vad- Janez Kunstelj je na Pokljuki doma Pavel Rupar, tržiški župan: "Tekma je bila lažja kot volitve, čeprav sem obakrat tekel dva kroga. Na volitvah sem Poslanci pred tekmo: Kocjančič, dr. Kreft in Eržen. Prestaviti na Pokljuko, pa jih je v nedeljo na Pokljuki nagradilo vreme. Vabljenim, ki niso utegnili na Rudno polje, je lahko žal *a prijeten dan in gostoljubje, ki ?° ga nudili Lomfjani, TVžičani "1 vojaki iz vojašnice na Rudnem polju. Vinko Grašič in njegova ekipa je odlično pripra-vila progo, tržiški časomerilci so cmerili čase, tekači pa so Poskrbeli za tekmovalno vzdušje. Naštejmo zmagovalce. benem centru na Pokljuki. Med politiki do 45 let je zmagal poslanec Beno Henigman, med starejšimi pa poslanec Nace Polajnar. Med ženskami sta tekli dve: poslanka Jana Primožič, ki je zmagala, in Ivana Valjevec, direktorica kranjske mlekarne, Id je bila druga. Nekaj izjav na cilju. Poslanec Beno Henigman: "Mislim, da sem tekel slabše Reševali žensko čast. Ivana Valjavec, direktorica kranjske Mlekarne (levo) in poslanka Jana Primožič. Hitrejša je bila Jana. "Strmina mi dela težave, premagal domače tekmece, tok- nec: vendar mi je Andreja Grašič dobro namazala smuči, tako da je šlo dobro tudi v breg. Upam, da bom vsaj predzadnji." Janez Kocjančič, poslanec: "V redu je šlo, ker sem prišel do konca. Letos sem prvič na tekaških smučeh. Poslanci gojimo zelo nezdrav šport: sedenje na dolgih in nočnih sejah. To ne vpliva dobro na sapo." rat pa celo Američane.;Janez Kunstelj, upravnik vadbenega centra Pokljuka: "Po teku imam dober občutek, ure pa bodo pokazale svoje. Danes sem dvanajstič na tekaških smučeh, to je trikrat več kot lani. Škoda, da je precej vabljenih manjkalo. Ali sploh ne vedo, kako Čudovita je Pokljuka." • Besedilo in slike J. Košnjek EKIPNO PRVENSTVO KRANJA Odigrali so tudi 7. krog šahovske lige, ekipnega prvenstva Kranj. «idi: Adergas : Naklo 0,5 : 3,5, Primskovo : Vodovodni stolp 1 : 3, |meco . Gumar 2,5 : 0, Sava : Center 2 : 2, Marička : Zabnica 12:2, ^abnica II pa je bila prosta. Po sedmem krogu vodi Center z 12 pekami in 19 zmagami pred Primskovim 10 (18), Emecom 10 (17), Ribnico I 10 (15,5), Savo 8 (15,5) itd. • L. Grobelšck GORENJSKO PRVENSTVO ZA DEKLETA IN FANTE ^^doslje, 28. januarja - V Osnovni šoli v Predosljah je bilo v !et. Na let *m° P™60^0 Gorenjske v šahu za fante in dekleta do 14 in 16 let ir? P°dlain' občinskih kvalifikacij se je pomerilo 10 deklet do 14 i?r' i femov jo 16 let in 19 fantov do 14 let. Turnirje je odlikovala izredna "k" "u **" XK> *v* "* *"* *""lWT u" *"* * »"«jv- jw v/«.!«.«,«.« bo odi 0Doroen°st, saj prva mesta vodijo na državno prvenstvo, ki Pri r • ° 24- februarJa v Kranju na OŠ Franceta Prešerna. Selial eh do 14 ,et Je biI Premoc'an Uroš Kavčič z OŠ Lucijana so bi^a v Stražišču. Premagal je vse nasprotnike. Zanimivi boji pa Aleš 7 f na.sIednP dv? mesti- Največ hladnokrvnosti sta pokazala Pfem i ^in ^iga *van- Dragan Marjanac je pri fantih do 16 let Pol t*t naJnevaniejšega konkurenta Branka Paniča in zmagal s sklenih prednosu Vesna Panič se ni pustila presenetiti pri nJo ie in °r14-let in premagala vse nasprotnice. Dve točki in pol za le Ver -i, m"a Gavrič 7 Jesenic. Od deklet do 16 let se je prijavila Usedla0"«; Markovič> ki Je nastopila med dekleti do 14 let in Uvrerjr mesto. Omenjeni igralci in igralke so se neposredno »un na državno prvenstvo. 2 aS sretni red: (F14) 1. Uroš Kavčič (9, Lucijan Seljak Kranj), Con v Za.'etelJ (75, Lucijan Seljak Kranj), 3. Žiga Žvan (6, Matija Mrak 7ranJ)> 4- BoJan °korn (6, Simon Jenko Kranj), 5. Klemen SanHi d '. Pred°slje), 6. Jaka Čebašek (5, Stane Žagar Kranj), 7. ?p *?a ažic (5) vUćosl^ * Luciia, o Dragan Marjanac (8.5 Jesenice), 2. Branko Panič (8, 4 MJa r$ak KraJ)> 3- Tomaž Engelman (6, Simon Jenko Kranj), fffi? ,DJukanovič (6, F. S. Finžgar Lesce)... (5.5; pV h Vesna Panič (8, Lucijan Seljak Kranj), 2. Tanja Gavirč Jesen \v korane Jesenice) 3. Manca Miko (5, Prežihov Voranc nice), 4. Sabina Jurič (4, Matija Čop Kranj)... • Aleš Drinovec PUNINSKI IZLET NA SLAVNIK Kr kbrua JanuarJa " Planinska sekcija Iskra prireja v soboto, 4. Planini3 1 995, z'msko turo na Slavnik, zadnji tisočak na Slovenski v Kra • 1 pot' prot' morju. Odhod bo ob 6. uri izpred hotela Creina VaSi MJUu Posebni avtobus bo peljal udeležence mimo Postojne do do ^arkovščina. Od tam se bodo pohodniki peš vzpeli v treh urah P0q\, • °ve koče na Slavniku. V dolino bodo sestopili v vas Peteri?' skuPne noje bo približno 5 ur. Vodnika Alojz Zevnik in °ziro loDočnik priporočata zimsko opremo, zaščito pred vetrom z Vn, "?a slabim vremenom in hrano ter pijačo v nahrbtniku. Prijave Vb o 12(X) SIT za elane PS Iskra in 1500 SIT za druge sprejema ,ga pajk (telefon 221-321, interna 28-22) do 1. februarja. • S. S. Za Prešernov praznik MARATON NA 60 KILOMETROV Firma Bobek in sol, PE Kranj, Glavni trg 16, ki je organizirala že več maratonov, ie že lani najavila organizacijo Prešernovega maratona na 60 kilometrov od Kranja do Vrbe in nazaj. Organizator obvešča, da maraton 8. februarja bo, vendar se je treba predhodno prijaviti organizatorju in z njim skleniti pisno pogodbo. Mogoče bo teči samo 30 kilometrov, drugih 30 pa preteči 7. oktobra letos, ko bo v Kranju prav tako tek. Pojasnila dajejo ob ponedeljkih, torkih in sredah na telefonu (062) 35 - 717, v četrtkih in petkih v Kranju na Glavnem trgu. ZMAGA TRIGLAVANK Kegljavke kranjskega Triglava so v okviru državnega prvenstva gostovale v Slovenj Gradcu, kjer so osvojile dragoceni točki. Zmagale so 3:5 ali 2374 : 2395-timi podrtimi keglji. Ta zamga jim je prav gotovo prinesla več poguma za nadaljevanje prvenstva. Tokrat so na stezah v Slovenj Gradcu začele slabo, toda pozneje se je potek igre spremenil. Vse skozi pa je bilo srečanje izenačeno toda na koncu so zasluženo slavile Kranjčanke. Najboljše so bile: Silvana Belcijan, Joži Jerala in Ema Zaje. Fleischman 387, Belcijan 420, Cof 387, Joži Jerala 412, Zaje 407 in Mojca Jerala 382. V soboto bodo Triglavanke igrale spet na domačih stezah na Sejmišču, nasprotnice pa so igralke ETE iz Kamnika. • Jože Marinček NA VRHU KAMNIK IN LOG STEINEL Kranj, 28. januarja 1995 • V enajstem krogu medregijske kegljaške lige je Log Steinel na domačem kegljišču premagal borbene igralce Mercatorja iz Ljubljane in se tako na vrhu lestvice pridružil Kamniku. Rezultat: Log Steinel : Mercator 6:2 (4986 : 4959). Najboljši igralec na srečanju je bil Tone Šemrl z 899 podrtimi keglji. Jeseničani so gostovali na vročem terenu v Gorici, vendar jim tudi odlično kegljanje ni pomagalo do zmage. Goričani so zmagali s 6:2 (5320:5205). Najboljša pn Jesenicah sta bila Milan Jan z 911 in Drago Geršak z 903 podrtimi keglji. Na lestvici vodita Kamnik in Log Steinel s 17 točkami, sledijo Jesenice s 15, Gorica 13 točk itd. V 12. krogu dne 4. februarja letos ob 16. uri igrajo Jesenice doma z Mehano Izolo, derbi kroga pa bo v Kamniku, kjer se bosta pomerila vodilna Kamnik in Log Steinel. • M. Šilar Tadeja Brankovič LOVORIKE TUDI NA TUJEM Kranj, 31. januarja - Izredno razveseljivo je, da dobiva Slovenija z mladimi tekači boljšo prihodnost tudi v smučarskem teku. Med člani in še posebej med članicami številčnost ni velika, zato pa jo je več v mlajših kategorijah. Velik del mladih tekačev je članov Tekaškega smučarskega kluba Merkur iz Kranja. Pionir Klemen Lauseger iz Tržiča, član TSK Merkur Kranj, je zmagal na 5 kilometrov dolgi progi na velikem mednarodnem tekmovanju za Pokal Topolino v dolini Val di Fieme v Italiji. Na tekmovanju so sodelovali mladi tekači iz 22 držav, Slovenija pa je ekipno zmagala. Klemen, učenec osnovne šole v Bistrici, je športnik od glave do pete. Bil je triatlonec, je odličen tekač na rolkah in izredno discipliniran športnik. Dobre novice so prišle tudi iz švicarskega kantona Ticino, kjer so bile 7. igre mladih Alpe Jadran. Mladi hokejisti, med katerimi so tudi člani Acronik-sa, Bleda in Triglava, so bih peti. Uspešnejše pa so bile mlade smučarske tekačice, vse članice TSK Merkur iz Kranja. Tadeja Brankovič je bila druga v teku na 5 kilometrov, srebro pa je osvojila tudi naša štafeta, za katero so tekle Brankoviče-va, Žibertova in Dolinarjeva. Mladi tekači so konec tedna tekmovali tudi doma. Na Pokljuki je bil Emona pokal. Med starejšimi mladinci je zmagal Berginc, Novak (Planica) je bil drugi, Grašič in Globočnik (oba Merkur) pa četrti in šesti. Med juniorji je bil Možina (Merkur) deseti, med mlajšimi mladinkami Laniškova (Merkur) četrta, med starejšimi mladinkami pa je bila katja Iglic (Merkur) druga. Med članicami je zmagala Rupnikova, Merkurjeve tekačice Zevnikova, Racetova in Erženova pa so bile tretja, peta in šesta. Med mlajšimi mladinci je zmagal Zagoršek (Planica), Anže Lauseger in Tadej Rodman pa sta bila deveti in deseti. Na Arehu je bil Žito pokal. Med mlajšimi deklicami sta bili Kranjčanki Katja Mravlje in Vesna Fabjan četrta in šesta, med starejšimi deklicami so bile Šuštarjeva, Benedičičeva, Zupanova, Polesova in mohoričeva od petega mesta naprej, med starejšimi dečki pa je bil Klemen Lauseger peti. • J.Košnjek ZMAGA V GORICO IN ŽELEZNIKE Po dolgem času je bila ta konec tedna na Krvavcu spet tekma v alpskem smučanju. V lepem vremenu in ob odlični organizaciji ASK Triglava so v slalomu, prvem to sezono, nastopili cicibani in cicibanke iz zahodne regije, kamor SZ Slovenije šteje naslednike Križaja in Koširja, ki prihajajo z Gorenjskega in Primorskega. Večji del boljših uvrstitev so pobrali Gorenjci, zmagi pa sta odšli v Novo Gorico in Železnike. Osmega februarja pa bodo na Krvavcu nastopili st. pionriji-ke, in ml. pionirji-ke v SVSL. Poglejmo najboljših deset v obeh kategorijah iz nedeljske tekme: Cicibanke - nastopilo 50 tekmovalk: 1. Devetak (Gor) 1.02.27, 2. Rabič (Kr. Gora) 1.02.38, 3. Ferk 1.02.67, 4. Razinger 1:02.70 (obe Jes.) 5. Cenčič (Žel.) 1.03.44, 6. Kržič (Kr. G.) 1.04.31, 7. Šmit 1.04.40, 8. Troha 1.08.30 (obe Bled), 9. Zupan (Trž.) 1.09.22, 10. Torkar (Bled) 1.09.50. • Cicibani - nastopilo je 65 smučarjev: 1. Garnter (Žel) 1.00.35, 2. Fiorelli (Gor) in Birša, oba 1.01.80, 4. Židcnik (Trg) 1.03.69, 5. Jazbec (Trž) 1.03.75, 6. Švab (Trž) 1.08.30, 7. Pibernik (Bled) 1.08.57, 8. Škofic (Rad) 1.08.68, 9. Harc (Bled) 1.09.01, 10. Gaser (Žel) 1.09.11. Tako cicibanke kot cicibani so vozili na isti progi. Prov ie Eostavil Triglavan Petrnel, drugi pa Tržičan Tadl. • Martin lolanc Začetek državnih namiznoteniških lig MERKUR IN KRIŽE IGRATA DOMA Kranj, 31. januarja - Začenjajo se državne namiznoteniške lige. V prvi moški ligi Gorenjska nima predstavnika, v ženski ligi pa igra kranjski Merkur. V prvem kolu bo v sredo, prvega februarja ob 16. uri v Stražišču dvoboj Merkurjevih igralk z igralkami Rakeka. Druga liga pa začenja v soboto, 4. februarja. Ob desetih dopoldne bo Merkur igral doma z Istrabenzom, Križe pa s Kemičarjem, popoldne ob 16. uri pa bodo Križani igrali z Istrabenzom, Merkur pa s Kemičarjem. • J.K. NAŠI V SVETOVNEM POKALU V nedeljo, 29. januarja, je v Olangu pri Brunicu v Italiji potekala druga tekma za svetovni pokal v sankanju na naravnih progah. Na tekmi je nastopilo 45 tekmovalcev in tekmovalk, svetovnega pokala pa so se udeležili tudi sankači iz Slovenije. Prva mesta so zasedli avstrijski sankači in sankačice, naši pa so bili solidni. Za rezultat so se štele tri vožnje. Rezultati - ženske (3 vožnje): 1. Holzknecht Elvira (Avstrija) 4.27,70, 2. Zacher Irene (Avstrija) 4.27,79, 3. Haselrider Doris (Italija) 4.28,10... 10. Tolar Tinka (Slovenija) 4.46,45. Moški (3 vožnje): 1. Pilz Gerhard (Avstrija) 4.17,68, 2. Obrist Franc (Italija) 4.17,95, 3. Graber Manfred (Italija) 4.19,15... 13. Magušar Gašper 4.28,44, 16. Česen Drago 4.36,79, 18. Meglic Marko 4.37,27, 21 Rakovec Vili 4.39,39, 23. Vizjak Boštjan 4.42,68, 27. Nastran Boris 4.55,19 (vsi Slovenija). • Lojze Kerštan C m hel udi v0, sm kdi ko no & tnc kr, ia, Zm ob, Zai mi Po Zin bo tor in S\>c M Bo t» P h DMENTAR Splav meduze Jože /Vova/c Pred kratkim je skorajda neopazno minila druga obletnica Drnovškove vlade in velike koalicije. Tokrat v liberalni demokraciji niso pripravili kakšne proslave z veliko torto in malomeščanskim bliščem, ki je značilen za to stranko, ampak so se ukvarjali s krpanjem velike koalicije in delitvijo ministrskih in drugih stolčkov. Po treh mesečin smo končno dobili novega zunanjega ministra, Škofjeločana Zorana Thalerja. Krščanski demokrat Janko Deželak pa je prevzel ministrstvo za ekonomske odnose. Zatem se je takoj oglasila Združena lista, ki zahteva enakopraven položaj v koaliciji s krščanskimi in liberalnimi demokrati, kar pomeni, da se bo koalicija še naprej ukvarjala sama s seboj in ne ho imela časa za probleme, ki pestijo Slovenijo. Večina ljudi ocenjuje uspešnost tistih, ki so na oblasti na enostaven način. Vprašajo se, ali sedaj živijo bolje, kot pred dvema letoma, ko je velika koalicija prevzela oblast. Verjetno bi večina odgovorila, da ne živi bolje, ampak kvečjemu slabše. Nezaposlenost se ni zmanjšala. Ko bo končan proces privatizacije, bodo novi lastniki očistili podjetja še ostalih odvečnih delavcev. V zadnjih letih se je pospešilo tudi socialno razslojevanje. Na eni strani imamo milijonarje ali celo milijarderje, na drugi strani pa delavce, ki so praktično brez pravic. Socialne razlike še povečuje davčni sistem, ker država ne zna, ali noče pobrati davkov, predvsem pri tistih, ki bogatijo na račun "prigrabizacije", kot v Vzhodni Evropi že imenujejo proces privatizacije. Politiki vladajočih strank, predvsem LDS, bogatijo na račun svojih političnih zvez in dobivajo ugodne kredite za "rešitev stanovanjskega vprašanja", čeprav že imajo nekateri celo več stanovanj ali hiš itd. Velika koalicija ni uspela utrditi suverenosti Slovenije. V dveh letih ni rešila spornih problemov s sosedi (Italija, Hrvaška), in kar je še hujše, ni uspela uveljaviti Slovenije kot samostojne države v Evropi. Predsednik vlade Janez Drovšek se sicer hvali, da se lahko po telefonu pogovarja s številnimi državniki. Toda že dejstvo, da ministri Evropske unije (EU) o Sloveniji razpravljajo med kosili, kaže, da Drnovšek in Peterle nista uveljavila Slovenije v svetu. V Evropi nimamo pravih zaveznikov, ki bi podpirali vstop Slovenije v EU. Da bo mera polna krščanski demokrati še danes zagovarjajo Oglejsko izjavo. Se hujše je, da so se stranke vladajoče koalicije polastile države, kot da so posamezna ministrstva njihova strankarska lastnina. Tudi tu so najbolj temeljiti ministri iz vrst LDS. Principi takšnih čistk so znani iz komunizma. Vse poteka po geslu "kdor ni z nami, ta je proti nam ". Obrambni minister Jelko Kacin sicer cinično trdi, da gre le za "prerazporeditve in zamenjave", toda število tistih, ki zapuščajo ministrstvo za obrambo, je vsak dan večje. Vladajoča koalicija pod taktirko LDS si je celo podredila bivšo Služba družbenega knjigovodstva, da ne bomo zvedeli preveč o zlorabah družbene lastnine. Pri TVS so vsaj pri funkciji direktorja doživeli boleč poraz, ker je ustavno sodišče razsodilo, da Žarko Petan ostaja še naprej direktor TVS. Edini program, ki drži skupaj stranke velike koalicije je seveda na moč enostaven in ga razume že večina Slovencev. Za vsako ceno hočejo namreč ostati na oblasti in kljub temu, da imajo v rokah celoten državni aparat, jih na moč preplaši samo kup dokumentov, ki dokazuje, da razmetavajo denar davkoplačevalcev. Potem so za njih krivi tisti, ki na to opozarjajo. Koliko časa še? PREJELI SMO TELE-TV Kranj o izklopu vseh TV programov V tem primeru gre za staro, ničkolikokrat ponovljeno zgodbo, ki je bila tudi v nekaterih medijih že objavljena in razložena. Naj torej odgovorimo na pismo bralca D. Komnenič, ki ga je Gorenjski glas objavil v petek, 20. januarja 1995. S preklopom, o katerem govori pismo, smo popravili staro krivico, ki je bila z izgradnjo kabelskega omrežja na Hujah in Planini 1 storjena vsem: - tistim krajanom, ki so Želeli kabelske programe; ker so jih želeli, so jih plačali, oziroma so prispevali sredstva za izgradnjo kabelskega omrežja in so plačevali sredstva za redno vzdrževanje in obratovanje kabelskega omrežja. - in tistim, ki kabelskih programov niso želeli; jih zato niso plačali in niso plačevali sredstev za vzdrževanje, servisiranje in posodabljanje omrežja. Kabelsko omrežje na Hujah in Planini je gradil pooblaščeni kabelski odbor s pomočjo pogodbenega izvajalca (to pa ni bilo podjetje TELE-TV), ki je kabelske programe nudil vsem krajanom, ne glede na to ali so priključek plačali ali ne. Podjetje TELE-TV je na osnovi pogodbe s kabelskim odborom in KS Huje - Planina od julija '91 izvajalo vzdrževanje, servisiranje in poso- dabljanje sistema, kar pomeni, da smo se potrudili odpraviti tudi prej omenjeno krivico. Vsem, ki so tedaj želeli kabelske programe, smo brezplačno napeljali novi kabelski televizijski priključek. Poudarjamo brezplačno, ker sicer takšen sodoben kabelski priključek blokovnem stanovanju v Kranju stane 360 DEM. Po omenjenem preklopu so naši kabelski tehniki in za to usposobljeni inženirji njihovo staro strešno anteno brezplačno usposobili tako, da hišna inštalacija stanovalcem zanesljivo zopet nudi programa SLO 1 IN SLO 2. Vse, ki kabelskih programov niso želeli - kot napri-mer pisec pisma, smo preklopili na hišno antensko inštalaciji. Ta jim lahko PODLISTEK - 5 Jože Peternelj-Mausar GREH V DOLINI (DVOJČKA) Že zgodaj zjutraj sta nekaj zaslutila tudi dvojčka, ali pa jima Anino žganje ni dalo spati. Vstopila sta. Tokrat, ob prilgani sveči, sta se le malo zdrznila in zresnila. Pogledala sta očeta, potem pa zaprosila: "Ana. Smrt že od nekdaj slabo prenašava... Daj, prinesi nama malo žganja, da preie-neva stare spomine na..." Urban je še vedno povešal pogled in molčal. Ana je vsem natočila pijače, potem pa razporedila delo. "Ti, Krč, stopi gor do Osojkarja. Brž naj začne zbijati krsto za očeta. Nove deske mu boš pripeljal po pogrebu. Vidva pa pomagaj-ta, da očeta spravimo iz postelje na klop. Človek se ne sme v postelji shladiti, neprijetno je potem spati v njej." "Samo kako? Oče ima prek sto kvajset kil," je zastokal cagavi Urban. "Urban! To je preprosto," je dejal Peter. "Ana naj se umakne in oče bo brž na klopi." Ana se je res umaknila iz sobe. "Tako, možje," je rekel Peter. "Pavel, ti daj tisto poleno sem iz kota." Pavel je pograbil okrvavljene Špevte in jih položil na klop. "Zdaj pa tako: posteljo pomaknemo do roba klopi, nato pa starega prevalimo na klop. Kdo bi vzdigoval tako telo." "Peter ima prav," je dejal običajno molčeči Urban. Vsi trije so poprijeti in mrtveca prevalili na klop. Takrat pa je vstopila Ana. Ni preveč zaupala Urbanu, še manj pa dvojčkoma. "O sveti križ božji! Kaj pa počnete? Oče leži napol na obrazu," je zastokala. "Ja, tako se nam je prevalil, " se je opravičeval Urban. "Ana, kar pusti nas, delo še ni'končano," je rekel Peter. "Daj, Pavel, obrni ga, jaz pa mu podložim to špevto." Tako nerodno so možje počeli z očetom, da se je Ana držala za glavo. Naposled so ga le spravili v normalni položaj. Je sedaj prav?", je vprašal Peter. "Je in ni. Križana gora, pa ta nemarna polena ste mu podložili," je spet zastokala užaloščena Ana. "Ana! Daj no. Če je bilo to dobro za živega pujsa, bo tudi Božja ilegala -13 Politika uničevanja Janez. F*oštralc Eden ciljev vseh totalitaris-tičnih režimov je (nasilna) prevzgoja drugačemislečih. Sistematična in celo sistemsko zakonodajno urejena. Ima politične, pa tudi ekonomske učinke; prevzgoja temelji na moralnem razvrednotenju človekove osebnosti, ko hkrati človekov fizični obstoj sploh ni več pomemben. Koncentracijska taborišča. Izmislili so si jih pravzaprav Angleži, ampak tedaj še niso bila namenjena "prevzgoji", ampak predvsem "izolaciji", podobno kot med prvo svetovno vojno, ko so vojskujoče se strani koncentrirale" civile iz "sovražnih" držav, pa seveda tudi vojne ujetnike, za bodoče žice že zaradi lažjega nadzora. In Rdeči križ je lahko posredoval. Nobene pravne zaščite pa niso imeli intemiranci v taboriščih sovjetskega (komunističnega) režima, ne nacističnega, ki sta Že pred drugo svetovno vojno - med njo se jima je pridružila vrsta vazalnih državnih tvorb in, seveda, fašistična Italija - v imenu svojih ideologij legalizirala načrtno iztrebljanje "notranjih" sovražnikov, ne da bi ob tem pozabili povedati, da gre le za prevzgojo. Pa ne gre za primerjavo režimov, za istovetenje komunizma z nacizmom, kot se to tako rado dogaja v postko-munističnih državah, ki v gnevu nad svojo preteklostjo ne izbirajo sredstev za izničenje sokrivde. Preveč je razlik med ideologijama, politična režima pa sta režim množičnih iztrebljanj ljudi izpeljevala podobno dosledno. Poleg dejanskih nasprotnikov "komunizma" ali "resne in duhovne vrednosti nemškega ljudstva", so se v taboriščih znašli tudi nezaželeni elementi: potencialni nasprotniki, različni asocialneži, vsi pa pod skupno oznako družbi škodljivih. Od zaporov so se taborišča razlikovala po političnem predznaku in "zakonodaji" političnih potreb, ko postane preventiva le še fasada smrti zapisanih od družbi koristnega dela. Novo suženjstvo. Če so že bila taborišča, najsi so se imenovala koncentracijska ali delovna, pogojno rečeno notranja zadeva in v skladu s politično zakonodajo posameznih držav, zločinov in sploh njihov obstoj tega ne opravičuje. Korak k zvers-kosti mednarodnih in etničnih razsežnosti pomenijo vsekakor nemška koncentracijska taborišča med zadnjo svetovno vojno. Si sploh lahko predstavljamo, da je taboriščni sistem 1942. leta vseboval več kot deset tisoč izpostav, ne le v Nemčiji, ampak tudi po priključenih držav od Poljske, Češke (in Slovaške), baltiških držav, Francije do Slovenije (pod Ljubeljem). Da je v njih trpelo ali dotrpe-lo okrog deset milionov ljudi iz celotne okupirane Evrope. Med njimi tudi milijon Nemcev in na milijone Židov, pa Slovanov in Romov, ki so b$ hkrati podvrženi rasnernf genocidu. Samo v Auschwfr zu in Majdaneku, ki sta bM ustanovljena posebej Z? usmrčevanje ujetnikov, j1 tako umrlo pet milijonom ljudi, v štirih taboriščih, pose oej namenjenih "dokoni^ rešitvi" židovskega vprašal ja, pa so imeli svojevrstrf normative oz. zmogljivosti od 15.000 do 25.000 usmrtitev na dan. Prave tovari, smrti,kakor je ob slovesnost 50. obletnice osvobodit?} Auschvvitza (27. januar]* 1945 je Rdeča armada J kot prvo osvobodila taboriti', nike prav v Auschwitzu) dej® poljski predsednik Lech W lensa. Z dognano tehnologij0 smrti, z birokratsko politih uničevanja. Celih ljudstev, 0* otork do starcev obojep spola. Mrtvi so odrešeni, toda m še čutijo posledice. KolW naših staršev (starih staršev je bilo med njimi, že zato, W so bili Slovenci. Tudi, ker & bili označeni kot oefarji v., taboriščih pa so se znašli tu* nekateri proangleško usm*1' jeni posamezniki iz vrst dO' mobranstva). Ker smo namenjeni iztrebljanju ali p0' slušnemu ponemčenju. Ali zato kazimo plošče J taboriščnem kompleksu p°i Ljubeljem? So bili dachauS» procesi zgolj nadaljevanj brezdušen mašinerije smr?\ Mrtvaški ples Abelov in Afl/' nov! Se mar nadaljuje? nudi določen izbor zemeljskih programov, običajno sta to najmanj prvi in drugi program TV Slovenija. Vsem tistim pa, ki so se odločili za sodoben kabelski televizijski priključek podjetje TELE-TV KOMUNIKACIJSKI ENGINEERING trenutno nudi 28 televizijskih progamov, 24-urno servisiranje, kvalitetno vzdrževanje in posodabljanje omrežja, lepe slike na 28-ih programih in gorenjski televizijski program TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ. Kranj, 25. 1.1995 TELE-TV KRANJ Resnica je drugačna Na prispevek g. Alojzija Žiberta, ki je bil objavljen v torek, 24. januarja 1995, pod naslovom "Od Nemcev mo- ža mrtvega Dolinarja," je dejal Pavel in zaresno čofnil mrtvega po okroglem licu. "Tu imaš," je rekel in se zarezal. "To je pa te vrhunec nesramnosti," je poskočila Ana. TudiUrbanu se je to zavilo, a ga je Ana prehitela. "Ne vem, kaj sta vidva vedno imela zoper očeta in zoper cerkev. Apak vsaj do mrtvih bi lahko bila strpna in spodobna. Naš oče je bil dolga leta glavni v tej Dolini. Bil je eden najbolj uglednih in gospodarnih mož, zato ne pustim nobenega blatenja človeka, ki je veliko dal Dolincem in cerkvi." "Ana!" je rekel Peter. "Že tvoja predhodnica, se pravi Marija, je dejala, da nama je stari iztrgal dušo iz prsi. Zakaj, ti tega ne veš. Že včeraj sva rekla: Dobro plačujeva in hudo kaznujeva. Dolinar naju je nekoč razglasil za ničvredno kukavičje bilizirani Slovenci se spominjajo" moramo takoj odgovoriti z resničnimi, če hočete originalnimi nemškimi podatki. Že naslQv: Združenje mob. Gorenjcev v nemško vojsko 41-4 Kranj ne vsebuje resničnih dogodkov. Zakaj širjenje laži po 50 letih zmage nad nacifašizmom. V tem boju smo tudi slovenski partizani prispevali pomemben delež in med nami je bilo zelo veliko tistih fantov, ki so iz nemške vojske pristopili v naše enote NOV že v letih 1943 in 1944. Znano je, da sposobnosti teh borcev in njihovo junaštvo pozna širna Gorenjska. Bili so pravi junaki v boju za zmago nad fašističnimi naduteži in njihovimi domačimi pajdaši, hlapcem domobrancem v številnih utrjenih postojankah. Tudi v tržiški občini jih je bilo kar precej tako policistov, kot domobrancev in prav vsi so jajce. In sicer javno v tej hiši. Tega tudi tvoj Urban ne ve, saj je bil takrat še premlad. Tako je to, vidiš, Ana. Sedaj se pa oba lepo pomirita. Midva imava zdaj tudi z mrtvim Dolinarjem poravnane račune. " "Tako je, brat," je pritegnil Pavel. "Ana! Zdaj, ko smo opravili to težko delo, smo ga spet zaslužili kak glaž, ali ne?" je vprašal Peter. Ana, nejevoljna in zbegana od teh nevšečnosti ob očetovi smrti, je vseeno stopila po žganje. Urban pa je pristavil svečo bliže mrtvemu očetu. "Saj midva danes menda še nisva opravila pri tebi?" je vprašal Pavel Urban se je malo obotavljal, tako da sta se brata Že zbala, ali bosta zdaj ob delo, pa še v tem mrazu. "No ja. Jaz bi rad imel malo oddiha in bi ostal pri očetu. Vidva s Krčem pa ta bili izredno dobro oboroženi da so neusmiljeno tolkli borC* našega odreda in zganjaj strahovit teror nad aktivist Še posebej so bili izpostav' jene nenehni grozljivi met, ie osti mri >am< nos* iitvt ■i def ogif um v, o* i m >, W er$l ;ntet t do; bil' 'i P0' 0/1 pred tem datumom, razen nekaj prostovoljcev, ki so se tinjali nemški soldateski in vodili "Hitlerjugend". Zelo sjno zainteresirani, če bi nam kdorkoli pokazal svojo vojaško knjižico, v kateri je vpisalo leto mobilizacije 1941 in 1942. Res pa je, da bi prisilno Mobilizacijo izvedli, če ne bi Junaški Cankarjev bataljon v Mnuarju 1942 izbojeval Zmage v Draigošah, ki so ga občudovali do Berlina. Partiji so prestajali nadčloveške "tofce, lakoto, strah, bivanje P°d milim nebom v hudih Zfnah z mnogimi ranjenci in bolnimi soborci. Takšna so torej dejstva in tisti, ki pišete drugače, še enkrat poglejte Sv°je dokumente in popravite \fliko napako. "°*ci KOKRŠKEGA ODRE-UA aktiv Tržič Pogledi na davčne obremenitve kmetov . Odločil sem se, da predstavim svoj pogled na finančne °°veznosti kmeta do države. Najvišjo postavko predstavlja zdravstveno zavaro-Vat}je, s katero se lahko celo strinjam, le da osnove ne Predstavlja dejanski doho- d l ^ Pa katastrski doho-ek kmetije, kar pomeni, da je l^konodajalec pometel v isti ■ °Š od države pospešene ^austrijsko-produktivne Kt£ete, kot tiste, ki kmetije ^delujejo na tradicionalen QČin, ohranjajo naraven in ičet pO' >ant mri'! m >orC* njA ivis» eto® >zM ho* mšV rut* 'Ogif' m& \ci)°' spof ie** klic* % ;etsl[ neM\ nos\ kulturen izgled krajine, s tem pa ustvarijo, v splošno dobro, bistveno manjši dohodek. Naslednja postavka je pristojbina za gozdne ceste, ki se obračunava po katastrskem dohodku od gozda. S tem je obremenjen predvsem hribovski in višinski kmet, saj so gozdovi v ravnini redki. Lahko rečemo, da je proces praznjenja hribovskih vasi v polnem razmahu in država je v zadnjem trenutku našla način, kako bi ti ljudje, preden dokončno odidejo, še uredili ceste, da bo vikendov Željan meščan lažje prišel v te kraje, pa tudi lovci in nabiralci gozdnih sadežev bodo zadovoljni. Še tretja večja postavka pa zadeva kmete, ki imajo katastrski dohodek (bruto osebni dohodek) višji od 271.550 SIT. Vsi, ki imajo KD višji od navedenega zneska, so dolžni med letom plačevati davek, oz. akontacijo dohodnine. Prav v tej postavki je najbolj grobo izražen diskriminators-ki odnos države do kmeta, saj mu ne daje možnosti znižanja akontacij dohodnine s predhodnim uveljavljanjem predvidenih olajšav (predvsem vzdrževani družinski člani), kot to lahko storijo ostale skupine zaposlenih. Prizadeti so kmetje z več otroki, saj se jim po naknadni odločbi, ki te olajšave upošteva, osnova za odmero davka lahko močno zniža ali celo izniči. To pomeni, da ti kmetje svoj denar vlagajo v proračun kot depozit, saj poziuvnih obresti uprava za javne prihodke ne pozna. Če pa svoje obveznosti preračunamo sami in te postavke ne plačamo, pa država od nas terja visoke zamudne obresti, čeprav je po naknadni odločbi, osnova za odmero davka nič. Sprašujem se, ali so obresti od nič res cesarjeve? Zdravko Bogataj GLASOV KAŽIPOT Gledališče »f ^ama SNG zaključuje Jostovanje ^anj - V Prešernovem gledališču Jvanj bo jutri, v sredo, ob 19.30 *NG Drama Ljubljana uprizorila ^eorga Taborija predstavo Weis-^an in rdeče lice. Predstava je za j^onma rdeči, izven in konto, v&dstavo bodo ponovili še v Jtrtek, 1. februarja, ob 19.30 - za iDonma sobota II, izven in konto. ,o0 Č.e, 10 'f i °< 10*» *r otfi\ rn^ ki^ma soDoia n, izven in Konto. jaiezujoč Godota Pen dvor " v spodnji dvorani fWona ZaPlata v Tupaličah pri l9?nVonj bo danes' v toreki ob ter*- 9'edai'šče Tateater uprizorilo . Pnzo tragikomedije Draga Jan-gFW Zalezujoč Godota, v režiji 'arJana Bevka. Predstavo bodo gnoviij tudi v četrtek, 2. februarja, , 19.30 in v nedeljo, 5. februarja, "u 16. uri Prireditve M jNogija iišWjica ■ v dvoranici radovl- ob io oAlžnice bo danes- v torek-o J, > Mina Mulej vodil pogovor ^ologiji. ~**»»M1>1>»»»1>» in pisatelji, Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada iz zadnjih petih let. »»»»»»»»»»»»It »Prireditev ob prazniku Domžale - V dvorani kina Domžale bo v četrtek, 2. februarja, ob 18. uri osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Na prireditvi, ki jo prirejata Občina Domžale in ZKO Domžale, bo imela slavnostni govor županja Cveta Zalokar-Oražem, v programu pa bodo nastopili: Domžalski komorni zbor pod vodstvom Karla Leskovca, solisti in recitatorji. »»»»»»»»»»»»» XIV. Tržič poje 95 Tržič - Letošnji tržiški pevski praznik bo Zveza kulturnih organizacij Tržič v počastitev slovenskega kulturnega praznika organizirala v petek, 3. februarja, ob 19. uri v prostorih OŠ Križe pri Tržiču. Na prireditvi bo nastopilo okrog 120 pevcev sedmih domačih zborovskih zasedb, o svojem videnju slovenske kulture skozi "tržiško luč" pa bo spregovoril Jernej Kosmač, tržiški mojster domače obrti. Izleti &?rniv Oanbkl,ana CanJ,ana - v Mihovi d v0 'iarJevega doma prireja Društ-2 genskih pisateljev v četrtek, veči arja> ob 19- uri literarni Dra7r,x Pocastitev kulturnega ^",Ka- Nastopili bodo pesniki [dt» Kopalni v Izolo Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na kopalni izlet v Delfin -Izola. Izlet bo v petek, 10. februarja, z odhodom ob 8. uri izpred kina Center Kranj. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek. |GP TEHNIK ŠKOFJA LOKA **ara cesta 2 °t>javlja prosta delovna mesta za nedoločen čas I KV TESAR r°9oj: končana poklicna gradbena šola ali tečaj za KV tesarja ?• KV STAVBNI KLEPAR 2SŽj: konČ3na poklicna šola ali najmanj 5 let delovnih izkušenj kot l^bni klepar. fr^^<^'Mladje po tel. 064/620-371, kadrovska RAZPIS Osnovna šola Staneta Žagarja Upnica razpisuje prosto delovno mesto čistilke s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Izbrana kandidatka lahko začne z delom 6. 2. 1995. Kandidatke naj oddajo prošnjo vodstvu šole v 8 dneh po objavi razpisa. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS - Na AMZS so za konec tedna na cestah opravili 11 vlek poškodovanih ah pokvarjenih avtobilov in 9-krat nudili pomoč na cesti. Najdlje so se tokrat peljali v Novo mesto. GASILCI - Kranjski gasilci so v teh dneh pogasili osebni avto, ki se je vžgal na Planini, intervenirali pa so tudi v diskontu HILMI na Zlatem polju. Tam so pred dnevi gasili požar, sedaj pa so zapirali vodo. Jeseniški gasilci so čez konec tedna predvsem nudili pomoč pri prevozih z njihovim rešilnim avtomobilom in sicer so za zdravstvenim dom prepeljali bolnike oz. ponesrečence 3-krat, za železarno pa enkrat. Prevažali so tudi vodo, in sicer v Prihode. Poleg tega pogasili gorečo omarico za zvonce v bloku na Tavčarjevi 8 in deakti-virali eksplozivno telo, ki je grozeče ležalo na smetišču v Fodmežakli. Imeli pa so tudi gasilsko stražo pri nevarnih opravilih v železarni. Škofjeloški gasilci so nadzorovali manjši Eožar dimnika v stanovanjski iši v Selcih. GORENJSKI DOJENČKI - Kot je v zadnjih časih postalo že pravilo, se je na Gorenjskem tudi v dneh od petka do danes rodilo več dečkov kot deklic. Skupaj, v Kranju in na Jesenicah, se je rodilo 11 dečkov in 8 deklic. V kranjski porodnišnici je tokrat na svet prijokalo 9 dečkov in 6 deklic, od katerih je najtežja ob rojstvu tehtala kar 4.700 gramov, najlažja pa 2.250 gramov. V Splošni bolnišnici Jesenice pa so se na ginekološ-ko-porodniškem oddelku rodili štirje mali kričači. Izmed 2 deklic je imela lažja ob rojstvu 3.110 gramov, izmed prav tako dveh dečkov pa je težji ob rojstvu tehtal 3.600 gramov. LRGENCA - Večkrat si direktorji podjetij eden drugemu prepuščajo- stolčke, direktorja Gorenjskega glasa in Radia Kranj pa sta si tokrat prepustila kar postelji. Prejšnji teden so na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice namreč po uspešnem zdravljenju zlomljene roke odpustili direktorja Gorenjskega glasa Marka Val-javca, v soboto pa so zaradi zloma noge na isti oddelek sprejeli direktorja Radia Kranj Petra Čolnarja. Seveda tudi njemu želimo Čimprejšnje okrevanje in vrnitev iz bolnišnice domov. Poleg njega pa so na tem oddelku kirurgi poskrbeli še za 165 bolnikov oziroma poškodovancev. Tamkajšnji zdravniki so na internem oddelku poskrbeli za 42 bolnikov, na pediatriji za 28 otrok, na ginekološko-porodniškem oddelku pa so imeli poleg štirih porodnic tudi 15 bolnic. HALS, HALS, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA BinB TEL; 064/22-55-22 IZPIT IZA TOVORNJAK NAKUPOVALNI IZLET NAKUPOVALNI IZLET VIKEND TEČAJI NEMŠČINE REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel. 212-367, 211-142 TV - HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA -NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE Znižane smuč. vozovnice AVSTRIJA - ITALIJA GLOBTOUR Kr. Gora SEZONSKO ZNIŽANJE IN NAKUP NA VEČ ČEKOV AVTO ŠOLA "VIC - MLADI VOZNIK TALNO OGREVANJE LEKERO, d.0.0. Milje 13, ob glavni cesti Kranj - Preddvor Tel.: 064/43-345 RAZSTAVNO PRODAJNI SALON Cankarjeva 7, KRANJ Tel.: 064/224-620 PINGO, d o. o., Kranj PRODAJA GOSTINSKE OPREME Oprešnikova 74 Tel: 064/216-141 ZADN1KAR, do.o. Naklo, tel.: 47-244 PIZZERIJA DARE in NOČNI KLUB s hrano se priporoča PIZZEIZ KRUŠNE PEČ AVTOŠOLA SEM, do.o. Posl. hiša Šk. Loka JEREB, do.o. Tel. 064/621-773, 682-562 TOČNO TO, KAR ŽELITE! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 6. februarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novim vozilom IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 20. februarja ob 20. uri. Tel.: 064/22-55-22 PALMANOVA, 9. 2, MADŽARSKA - LENTI, 16. 2. Rozman, tel.: 064/715-249 Muenchen - 4. 2. 1995! GASSER, tel.: 064/697-058 za učence, dijake in odrasle. Prof. Meta Konstantin, tel.: 064/621-998 BTV 37 cm POLOG: 15.503 in 11 x po 3.287 SIT BTV 37 cm, TTX POLOG: 16.732 in 11 x po 3.548 SIT BTV 51 cm, TTX POLOG: 20.295 in 11 x po 4.305 SIT BTV 63 cm, TTX POLOG: 33.526 in 11 x po 7.109 SIT BTV 63 cm, 1TX, stereo POLOG: 41.210 in 11 x po 8.740 SIT BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: 43.198 in 11 x po 9.165 SIT VCR 2 glavi, VPS POLOG: 17.316 in 11 x po 3.672 SIT VCR 4 glave, VPS POLOG: 19.340 in 11 x po 4.103 SIT VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: 25.248 in 11 x po 5.355 SIT HIFI stolp MAX 335 2 x 20 W POLOG: 17.378 in 11 x po 3.685 SIT HIFI stolp MAX 360 2 x 40 VV POLOG: 21.375 in 11 x po 4.533 SIT HIFI stolp MAX 460 2 x 60 VV POLOG: 29.369 in 11 x po 6.229 SIT HIFI stolp MAX 477 2 x 60 W POLOG: 31.579 in 11 x po 6.699 SIT HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: 19.252 in 11 x po 4.083 SIT Smučarske vozovnice za tromejo: Dobrač, Gerlitzen, Katschberg, Trbiž, Nevejsko sedlo, Sv. Višarje - po znižanih cenah. Posebni popust od ponedeljka do petka. TA Globtour, Borovška 90, Kr. Gora, tel.: 064/881-055 Ženski in moški puloverji samo 2.900 SIT, ženske bluze 3.500 SIT, majice z vezalko 3.200 SIT, termovelurji samo 3.800 SIT, bunde 6.600 SIT, Levi's jeans hlače in jakne, srajce Casucci. QUEEN, Cankarjeva 12, Kranj Vpisujemo kandidate za kat. B-C-E in D. Novi naslov: Kidričeva 6 (bivši Dijaški dom). Tel.: 064/213-160 Odločite se za najekonomičnejšo vrsto ogrevanja. Sodobna tehnika talnega ogrevanja - v mesecu januarju še po posebno ugodni ceni. Pokličite TALCOM, d.o.o., tel.: 064/633-028, od 16. do 19. ure LEKERO - razstavno-prodajni salon, sedaj tudi v centru Kranja. Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli nov RAZSTAVNO-PRODAJNI SALON v centru Kranja, na Cankarjevi 7 (1. nadstropje). Vabimo Vas, da nas obiščete in se prepričate o bogati ponudbi keramičnih ploščic vseh vrst.granitogres ploščic, sanitarne opreme, kopalniškega pohištva ter sanitarnih armatur, stavbnega pohištva, lesnih oblog - opaž, furnirane obloge, parketi in vseh vrst senčil - rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese. VABLJENI! SALAMOREZNICE 300 mm 69.500 SIT REGISTRSKE BLAGAJNE od 51.920 SIT POMIVALNI STROJI ZA KOZARCE 104.500 SIT HLAD. OMARE S STEKLENIMI VRATI 116.500 SIT ČOKOLADA V PRAHU 1 kg 695 SIT APARATI ZA KAVO, MEŠALCI TESTA, PEČI ZA PIZZO. Organiziramo nakupovalne izlete: 11. 2. Madžarska - Lenti; 14. 2. Borovlje - Celovec; 16. 2. Češka - Brno. Nudimo vam prostor za poroke, večje skupine, s kvalitetno gostinsko ponudbo. Rezervacije po tel. 221-051. Odprto od 9. do 02. ure. samo pri "PI-BIP" po tel. 221-051. Dostavljamo tudi malico in hrano Odprto od 9. do 02. ure. Cenjene kandidate obveščamo, da bo pričetek tečaja CPP v sredo, 1. februarja, ob 16. uri v sejni sobi poslovne hiše v Škof ji Loki. Tel.: 623-255, po 20. uri pa 620-211. Nakupi v Brnu, 2. - 4. 2.; polpenzion = 240 DEM), 17. oddih na Češkem - 22. 2. Luhačevice (4 x VOZILA OPEL NE OSTANITE SAMI! RTV SERVIS BALTIČ Sr. Bitnje 65 VOZILA OPEL Astra in Corsa lahko dobite v OPEL SERVISU A. Trobec, Dolgi most 18, Ljubljana, tel.: 061/12-32-535 in 061/271-711 Pridružite se AFRODITI, ki prav za vas organizira ples prvo in tretjo soboto v mesecu v Transturistu v Škofji Loki, tudi vabi na PUSTOVANJE in posredovanje življenjskega partnerja. Tel.: 324-258 Servis TV VIDEO, RA aparatov. Pon., torek, čet., pet. 9. -15., 17. -19. ure, sreda, sob. 9.-12. ure. Tel.: 064/325-589 Hil^fiMH-PiSB] 064/22-11-331 II KRANJU 7\ FITNES AEROBIKA PROIZVODNO, TRGOVINSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o. Kidričeva 54 ODDAJA V NAJEM 1. Poslovni prostor v I. nadstropju hiše Mestni trg 39 v Škof ji Loki v izmeri 22 m2, za pisarno, predstavništvo ali podobno mirno dejavnost (razen za trgovino). 2. Poslovni prostor v I. nadstropju nad samopostrežno trgovino v Poljanah št. 82, Poljane nad Škofjo Loko, v izmeri pribl. 80 m2, za različno trgovsko ali storitveno dejavnost (razen za trgovino z živili). Prostore oddajamo v najem za nedoločen čas. Interesenti naj pošlejjo ponudbe z navedbo dejavnosti in višine najemnine na naslov podjetja v osmih dneh od dneva objave. Podrobnejše informacije lahko dobite na telefon št. 064/615-361. MALI OGLASI Ši 223-444 PIZZA DELOVNI CAS: VSAK DAN OD 830 - 22) NEDELJA OD ll 00 - 22c APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. ©632-595 714 Prodam kuppersbusch in trajnožar-ečo PEČ. ©49-012 1918 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR ŠTORE 504, 920 del. ur. ©061/740-176, Raztresen, Planina 9, Gor, vas Prodam garnituro navojnih eolskih ČELJUSTI: 1/2", 3/4", 1" v kovčku. ©715-847 2056 Ugodno prodam ROLBO za moto-kultivator Honda. ©51-667 2040 MOTORNO 2AGO Dolmar, malo rabljeno, prodam. Jeglič, Podbrezje 192, ©730-173_2046 Prodam petrolejsko peč TOYOSET 45000 SIT. ©682-221 2047 Prodam garnituro za plamensko varjenje. ©718-046, po 16. uri 2049 Menjam nov ELEKTROMOTOR 18,5 KW za manjšega ali za železo. ©733-697 2055 KMEČKI STROJI KOVIN OTEHNA PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, Tel.: 064/634-800 S vodovodne in < toplovodne inštalacije 2 elektroinštalacije q vijaki - žičniki - okovje BC ročno in električno orodje a- bela tehnika S akustika -» mali gospodinjski aparati 2 svetila 2 barve, laki, premazi as posoda, steklo, porcelan, o- gospodinjske potrebščine 5£ 8.073-34.560 BRUSILNIKI Bi 0 16.560 - 20.760 HIDRAV.PV1GAL02-3T 2.290- 3.190 ŠKARJE ZEL 10.852-12.794 MERILEC KRVNEGAHJ\KA 11.880 3.334-11.915 5.643 - 6.666 KUHINJSKE TEHTNICE 2.518- 3.143 Prodam rabljene in nove računalnike. ©224-534, 332-302 2057 Prodaja 386 in 286 rabljenih RAČUNALNIKOV. ©224-534, 332-302 2060 JEKLENKO za gospodinjski plin, ugodno prodam. ©83-841 2084 Ugodno prodam novejši PRALNI STROJ Gorenje, cena po dogovoru. ©632-002 2066 VALJ in TARUP stroj za uničevanje krompirjeve cime, prodam. Kozina, ©328-238 2071 TRANSPORTNI TRAK, avtomatsko tehtnico, sortirnik krompirja in pre-kucnik zabojev, prodam. Kozina, ©328-238 2072 ELEKTRO MOTORJE po izbiri, ugodno prodam. © 421-722 do 7. ure, Ivan 2081 Prodam REGISTER BLAGAJNO Olivetti "11", novo. B 061/614-050 Trajno žarečo PEČ novo, prodam. ©212-154 2089 SKRINJO 50 Cena ugodna. čisto novo prodam. 378-083 2096 Prodam STROJE za izdelovanje lesenih kuhalnic z zagotovljeno prodajo. ©242-754 2110 Prodam električni ŠIVLANI STROJ. ©730-232 2133 Prodam novo GRELNO CEV 5x5 x 250 za robno leplenje turnirja. ©47-684 2157 Prodam nov BTV SONY 63 cm, stereo, TXT. Smledniška 21, Kranj, ©325-626 2158 Prodam dvotonsko traktorsko PRIKOLICO z ročnim kipanjem. ©65-411 ali 65-565 2164 Ugodno prodam RAČUNALNIK Spektrum K 48 z igrami, TV, joy- Stick. ©57-301 2166 Ugodno prodam dobro ohranjen pralni stroj, starejšega tipa. ©715- 680 2168 GLASBILA KITARO EKO les poul, malo rabljeno, kovček, stojalo, prodam. ©691-161 Prodam dobro ohranjen KLAVIR. Perčič, Trstenik 9, Golnik 2123 GR. MATERIAL Različno furnirano stensko oblogo, ugodno prodam. 0422-193 1945 Oddamo MEŠALEC za beton. ©43- 373 2125 Prodam rabljena OKNA, vrata. ©719-516 2167 Prodam novo SALONITNO KRITINO, cena 700 SIT. ©311-877 2173 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in elektrotehniko za srednje šole in fakultete. Matjaž, 213-644 2041 Instruiram angleščino za OŠ in srednje šole. ©323-275 2134 ŠOLA ZA TUJE JEZIKE ENGLISH'DEUTSCH IT ALI ANO + RANCAIS Kajuhova 1 1 64260 31 ED ■■MM TEL.: 064(741 780 Vpisuje v jezikovne tečaje do 3111995. Novost: vikend tečaji 2 X20 urin 40 urni enotedenski tečaji. TEČAJI NEMŠČINE - za odrasle (od 1. do 5. stopnje) - za študente (od 1. do 5. stopnje) - za dijake (začetniki, utrjevanje snovi) - za učence (od 1. do 8. razreda) inf. po tol.621-998, KON Škofja Loka, Podlubnlk 253 (prof. Meta Konstantin) KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 ali 47-534 2 Najvišje odkupne cene celuloznega lesa na Gorenjskem. Takojšnje plačilo! ©66-933, Gregor 1552 Kupim smrekovo hlodovino in luba-darice. ©64-022 1694 Kupim električno ZIDARSKO DVIGALO do 500 kg. ©061/376-836 2046 Kupim kuppersbusch in kombiniran bojler za kopalnico. ©421-806 2061 Kupim plug za oranje za Tomo Vinkovič 30 KM. ©64-048 2076 Kupim KROMPIR za prašiče. ©421- 411 2090 Kupim 2,5 m3 suhih smrekovih DESK, dbeline 3 cm. ©55-105 2191 Panasonic Atestirane centrale i, telefoni in telefaksi za pravB poslovneže 33 SERVIS Z ORIGINALNIH DELI POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TRGOVINA - SERVIS Uprivt tel: 064 222 868 tU.; 064 222 867 LJUBLJANA, tel/fan: 061 159 0232 KRANJ. tel/fax. 064 222 150 LOKALI Dobro vpeljano ŠIVILJSKO TRGOVINO prodam na Orehku pri Kranju. ©061/320-212 2039 V najem oddam HALO, 22 x 11 m. Naslov v oglasnem oddelku. 208s PONUDBA TEDNA: nudimo najem 25 m2 za pisarniško dejavnost v pritličju hiše blizu centra mesta. K 3 KERN Kranj, d.o.o, Komenskega 7, ©221-353 2183 PONUDBA TEDNA: najem 50 m2 pisarniških prostorov v predmestju Kranja z večjim parkirnim prostorom. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, ©221-353 2184 NOVE POSLOVNE PROSTORE V VELIKOSTI 53 M2, V SREDIŠČU RADOVLJICE, ODDAMO NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU. TEL: 064/715-988. ODDAMO: KRANJ trgovina s skladiščem 140 m2, večja skladišča, različne pisarne, okrepčevalnice, z odkupom inventarja ali brez, trgovino v Šenčurju in Cerkljah, Radovljica in živilsko 100 m2 pri Kranju. APRON 331-292,331-366 2193 PONUDBA TEDNA: nudimo najem 30 m2 trgovskega lokala v Kranju. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, ©221-353 2185 ODDAMO: opremljen fitnes center pri Radovljici večnamensko nezazidl-jivo zemljišče 40.000 m2 s hišo in gosp. poslopjem. APRON, 331-292, 331-366 2195 KOLESA Prodam izvenkrmni MOTOR TOMOS 4, kratka os, ugodno. ©46-482 2148 OBVESTILA Skupinski izleti 8 oseb v Italijo, Palmanova - Portogruaro. © 49-442 ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET NA MADŽARSKO, vsak torek in soboto. ©49-442 872 POZOR, POZOR! Zaradi spremembe programa zaključujemo s popolno razprodajo! Na voljo Se nekaj artiklov po izjemno nizkih nabavnih cenah. Zato pohitite v ARTE, trgovino z obutvijo in usnjeno galanterijo v TTC na Bledu (GADAFI). Smo poleg trgovine KOLO. Del. čas: od pon. do sobote od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob nedeljah od 15. do 19. ure. PIZZERIJA DARE in NOČNI KLUB s hrano, se priporoča. Nudimo vam prostor za poroke, večje skupine s kvalitetno gostinsko ponudbo. Rezervacije na ©221-051. Odprto od 9. do 02. ure 1972 PIZZE IZ KRUŠNE PEČI samo pri Pl-BIP na ©221-051. Dostavljamo tudi malico in hrano po naročilu, od 9. do 02. ure 1973 PIZZE iz krušne peči, dostavlja samo Pl BIP na ©221-051. Nudimo bogate malice, tudi pripeljemo na dom od 9. do 02. ure 1974 OBLAČILA Lepe moške GORENJSKE NARODNE NOŠE in srajco, prodam. ©691-16 1 2065 OSTALO Prodam nekaj rabljenih bencinskih sodov. Šenčur, Partizanska 49 2113 VRTNE GARNITURE iz masivnega lesa, ugodno prodam. ©41-051 2141 PRIDELKI Ugodno prodam BALI RANO SENO, dobre kvalitete. ©061/744-096 1511 Prodam SENO. ©682-221 2048 Kupim RUMENO KORENJE. ©061/ 621-878 2073 Prodam KRMILNI KROMPIR. © 632-405_2079 Prodam domače ŽGANJE. ©45- 291 2124 Prodam domače ŽGANJE. ©733- 757 2136 Prodam drobni krompir desire in sante ter 130 kg težkega telička. Zalog 49, Cerklje, ©421-072 2147 Prodam JEDILNI KROMPIR desire. ©422-085 2162 POSESTI PRODAMO: Kranj - enodružinska hiša s 624 m2 zemljišča, Podbrezje -novejša hiša s CK, tel., na parceli 500 m2, Naklo - pol hiše s CK, 100 m2, parcela 500 m2. MIKE & Co, d.o.o. © 216-544_2001 PONUDBA TEDNA: enonadstropno podkleteno hišo s parcelo 780 m2 v Šenčurju prodamo za 190.000 DEM. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, ©221-353 2181 PONUDBA TEDNA: hišo v gradnji prodamo v smeri proti Tržiču, cena je 150.000 DEM. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, ©221-353 2182 PONUDBA TEDNA: na Gorenjskem ugodno prodamo 2 ha mešanega GOZDA in 1 ha TRAVNIKA. K 3 KERN Kranj, d.o.o, Komenskega 7, ©221-353 2186 PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo njivo, travnik ob avtocesti Hruši-ca Vrba in gozd na Mežakli. K 3 KERN Kranj,d.o.o, Komenskega 7, ©221-353_2187 PONUDBA TEDNA: v bližini Kranja, pod gorami prodamo ČEBEUNAK in 1400 m2 zemljišča. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, Kranj, ©221- 353 __2188 Za naše stranke KUPIMO starejše hiše, novogradnje in zazidljiva zemljišča na Gorenjskem. PRODAMO: pri Brniku večnamensko nezazidljivo zemljišče 1,2 ha. APRON, 331-292 Zapoge 40, 61217 VODICE, SLOVENIJA telefon: (061) 82 35 85, 82 40 96, telefax: (061) 82 41 58 PREMOG Polos trgovina s premogom vam po vašem naročilu dostavi ni dom vse vrste domačega premoga, uvoženi češki premog madžarske brikete, lesne brikate, premog pakiran v vreče M bukova drva. Hitra dostava. Plačilo na več čekov. Tel.: 061-823-585, 061-824-096 V bližnji okolici Kranja ali škofje Loke kupimo več hiš in zazidljivih parcel. POSING, 061/126-20-13, 9-18. ure 2105 PONUDBA TEDNA: starejša hiša z gospodarskim poslopjem v slabšem stanju in 700 m2 prodamo za 70.000 DEM. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, ©221-353 2iao PRIREDITVE Nudimo strokovno in kvalite^J vodenje poslovnih knjig. ©216-708 1551___ Graditelji pozor! Po konkurenci' cenah izdelujem peči in bojlerje' centralno in solarno ogrevanje. ancija za peči je 5 let. ©063/39-' 1683____^ Novi satelitski sistemi, od 395 DEJj lahko na čeke. © 719-014 1* TESNENJE OKEN IN V RAT s cevr* silikonskimi tesnili (uvoz Nemčija)/ 30 % prihranka energije, takojsjj prenehanje pihanja in rosenja, znw šan hrup, 10 let jamstva. Informacj in naročila ob delavnikih med 8 in RAZNO PRODAM uro ©061/714-206_ - Izdelujem smetnjake iz pocinkaj pločevine. Dostava. ©324-457^- Delamo keramična in notraijj zidarska dela kvalitetno in poc^ ©221-838, Kranj_jj Popravilo in montaža TV ANTE" ©215-146, 57-420__ INSTRUIRAM matematiko in ffcjj za srednje šole in fakultete. ©50-511 2099 Izvršujem poseke in spravilo l#? možen odkup na panju. © 061/6' 550 Glasbo za ohceti v okalih, pusto-vanje, nudi TRIO ali DUO. ©731-015 1884 Prodam otroško posteljo, zajčke stare 4 mesece in prtljažnik za Fička. ©67-037 2062 SATELITSKI sistemi "Amstrad" 199 KANALOV GRAFIKA NA EKRANU (11 JEZIKOV) 215 TV IN 40 RADIJSKIH POSTAJ DEKODERJI, KARTICE ZA F1LMNET SISTEMI ZA VEČ STRANK VARTIJIVI SISTEMI UGODNE CENE, OBROKI SAT - VRHOVNIK ŠK.I.OKA. GODRŠIČ 125 TT-L.: 064/633-425 STAN. OPREMA Prodam GOVEJO KOŽO 2,30 m2 po ugodni ceni. ©51-646 2120 POSTELJI novi iz masivnega lesa dim. 190x90, prodam. ©41-051 2140 2lJ RTV SERVIS SINKO! Poprej, televizorjev Gorenje na vas* domu. ©331-199__£J Suhomontažna prenova oken, rtjjjj taža oken in vseh vrst vrat! LEKc", ©43-345, 224-620 Rolete, ALU žaluzije, lamelne - j ese, lesne obloge: opaž, turnir* obloge, dobavimo in montiran1 LEKERO, ©43-345, 224-620 ^ VODOVODNE USLUGE: razna droj na popravila in predelave kopalnic j* čiščenje bojlerjev in odtokov, ' instalacije na novih hišah, vam r* edimo z obrtniško kvaliteto in soli0. ceno. ©218-427_J Montiranje OLJNIH GORILC^ meritve "ESA". ©327-319 JM Izdelujem POMIVALNA KORITA J mlekarne Alfa laval. ©325-576^' Izdelujem plastišne tople gnjH odbijače za Jugota. ©325-576^ Popravljam PRALNE STRO^ ©714-465 SPORT Prodam ŽENSKE DRSALKE št. 38 in 40. ©802-040 2058 JADRALNO PADALO P 2, ugodno prodam. ©83-841 2067 STORITVE OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. © 211-140 203 SERVIS GOSPODINJSKIH APAR-ATOV B 332-053, 0609/624-731 209 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese! Cene ugodne! Naročila na ©213-218 1056 Lamelne plise zavese, žaluzije, rolete, izdelujemo in montiramo. © 061/651-247, 061/651-014 1085 Rolete, žaluzije - popravilo in montaža ter sobopleskarstvo. ffi 061/376-783_1174 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV. ©211-286 1364 Odkupujem karambolirana vozila. Prepis in prevoz vozila na moje stroške. AVTOVLEKA, AVTOKLE-PARSTVO JOŽE JAKŠA, ORE-HOVLJE 15 A, kRANJ, ©064/241- 168 1382 Izdelujemo PEČNICE za kmečke peči in kamine. ©061/823-349 1514 BAMBUS - RATAN! Vse informacije o obnovi in nakupu tovrstnega pohištva dobite na ©061/575-533 1520 00852-17-266-790 00852-17-256-791 «00852-17-266-792 00852-17-266-793 00852-17-266-794 POKLICI ME , 00852-17-286-795 00852-17-266-796 »C0852-17-266-797 00852-17-266-798 00852-17-266-799 STANOVANJA Prodamo ali menjamo : 1 sobno J m2, CK, III n.; 1 sobno 48 m2,^J n. + 1.5 sobno - 52 m2; 1 sobno f m2, CK, I. n.; MIKE & Co, d.o.o-y 216-544 mobitel BEŽKOVA VILA - arh. PLEČNIK 1936 PE KRANJ, Koroška c. 27 Tel.: 064/222-616 Prodamo ali menjamo: 2 sobnog m2, CK; 2 sobno - 52 m2, et m sobno - 63 m2, CK, ll.n.; 2 sobno j m2, CK; 2 sobno - 64 m2, CK. « MIKE 81 Co, d.o.o. © 21(3-544^ Prodamo ali menjamo: 3.5 so ■ 90 m2, CK, priti.; 3 sobno - mM CK; 3 sobno - 77 m2, CK; 2! + CJ m.2, CK, priti., 2 + 2 90 m2. CK. ^ MIKE & Co. d.o.o. © 216-544> M ODDAMO: Stražišče - 2 m neopremljeno, CK; Cerklje - s*|^ hišo; Trboje - etažo hiše, CK. -vhod. MIKE & Co. d.o.o. © 21 1999 S sinčkom nujno iščeva ST A VANJE v okolici Lesc, do 30U ^ © 715-625 od 7. do 13. ure Na Planini III prodamo 9a^°« 43 m2, komfortno, za 4900" » POSING, ©061/126-23-14- {\ 126-23-29, 9-18. ure *r*jjk Na Planini III prodamo 1.5 * \d stanovanje, 52 m2, komfortn^ vzdrževano, takoj vseljivo, ** ZSM DEM. POSING, ©061/126-* J 061/126-23-29, 9-19. Me^Sj -'-'----noSO'rf! Na Zlatem polju prodamo en" ^ STANOVANJE, 35 m2, prltlicjjb,m vanje na TA., tel. priklj. f DEM. POSING, ©061/126 ^ 061/126-23-29, 9-18 ure Na Planini prodamo dvosobno STANOVANJE, 54 m2, staro 6 let, tel.priklj., CATV. za cca 81000 °|M. POSING, 061/126-23-14. 061/ ^g-23-29, 9-18 ure._2103 V Kranju ali škofji Loki kupimo ali "^larnemo garsonjero, eno ali dvosobno stanovanje. POSING, 061/ '26-20-13, 9-18 ure 2104 Ugodni enodnevni nakupovalni izleti na Madžarsko - torek, sobota. S 49-442_478 Enodnevni nakupovalni izlet na MADŽARSKO, vsak torek in soboto. «49-442_ara OPEL KADETT, letnik 1972, prodam za dele. 0242-271, Andrej i87s EURORIZZA |\|0V0*N0V0 OGROMNA . DOSTAVA PIZZ DRUŽINSKA PIZZA ^•1. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure f\CA /O O "i C1 1 ob nedeljah od 12. do 22. ure Li U04/00 I 9 1 I NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO Na Jesenicah oddam v najem Premljeno 1-sobno stanovanje, ^ajOO DEM. «81-302, dopoldan J*ONUDBA TEDNA: ugodno proda-|/°.J 24 m2 veliko stanovanje v 6. S&fropiu z garažo v Kranju. K 3 ^RN Kranj. d. •221-353 o.o., Komenskega 7, 2177 PONUDBA TEDNA: 4 sobno stanovanje na Planini II. v 3. nad. menjamo ? dva manjša stanovanja. K 3 KERN £*>j. d.o.o., Komenskega 7, 0221- 217» JJpNUDBA TEDNA ugodno proda-3° m2 stanovanja na Planini II. K 7 *£RN Kranj, d.o.o., Komenskega 1^21-353 _ naše stranke NAJAMEMO sta-J^nja in hiše na Gorenjskem; v J^ju KUPIMO manjša stanovanja H "a Pl. III in v Šortijevem n. večja Rovanja. APRON 331-292, 331- varstvo Vvarstvo na mojem domu vzamem Z?*a. «324-661_2053 Vozila deli *^ _ in/S?am Prikolico za avtovleko, reg. ^gS- «720-134_20M pbtP . ugodnb prodam skoraj nov ^RTLJAŽNIK za Golfa za zakle-St5Je' 23 6 Parov smuCi. « 422-373 irS?8"1 de|e za avto FORD TAUNUS ■Igjgj^. «802-129_2119 LA^arn PRTLJAŽNIK za smuči --—^L^MARA. 045-147 2131 DrtSa? Vl-EČNO KUUKO za Jugo, J^aznik za 6000 SIT. «78-606 2169 Vozila l^odam ohranjen SUZUKI MARUTI ilSjg'k 1993, prvi lastnik. « 312-255 — _ Jrodam ohranjen UNO 45 letnik .1^0 312-255_1991 i°?am F0RD ESKORD diesel 1.8, »tnik 90792. dobro ohranjen. »312- 70J3 Prodam FIAT TIPO 1.7 D. letnik 1991, bele barve, 5 vrat, odlično ohranjen. 0312-255 2024 Odkup in prodaja vozil, urejamo prepise lastništevh. AVTOPRIS, d.o.o., «312-255 2025 Prodam CLIO 1.4 RN, letnik 1991, kovinsko sivozelene barve, odlično ohranjen. «312-255 2028 Prodam TOYOTO COROLO 1.4 karavan, letnik 1993. «312 df255 2027 _ Prodam CIMOS AX, letnik 1988, rdeče barve, dobro ohranjen. 0312- 255 2028 Prodam DAIHATSU CHARADE TD, letnik 1991, prevoženih 55000 km. «401-143 2030 OPEL ASTRA CARAVAN 1.4 I. letnik 1993, 24500 km. ugodno prodam. «714-975 2061 FORD ESCORT 1.6 CLX. letnik 9/93. 31000 km, prodam za 24000 DEM. «622-871 2052 SATELITSKE ANTENE SATELITSKE ANTENE ALLTECH z montažo 449 DEM AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI z montažo 890 DEM MOŽhVSTPLAČILAOD2D012ČEKOV Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108 SflT TRUDE, d.o.o., Poženik 10, CERKLJE Kupim GOLFA 1.3 bencin, letnik 1989, od prvega lastnika, garažiran. Zupan, Bašeij 29, «45-506 2068 Prodam ALFA ROMEO 33. letnik 10/ 91. «57-022_2089 Prodam DIANO letnik 1981, reg. do 5/1995. B 56-088 sreda, četrtek2oao Ugodno prodam SUZUKI MARUTI letnik 1991, cena po dogovoru. O 45-316 2086 Prodam lepo ohranjen FIAT RITMO, cena 2700 DEM. »67-213 2094 Prodam ŠKODO FAVORIT GLX. letnik 1993, prvi lastnik, modre barve. 23500 km, cena po dogovoru. »871-325 2095 Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 1980, reg. do maja. »78-083 2097 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1989. »718-566_2111 Prodam Z 101, letnik november 1985. »216-248_2117 ODKUP - PRODAJA rabljenih vozil. »217-528, zvečer 325-659 2122 Prodam R 4 GTL. letnik 1986, reg. do 4/95, cena 1900 DEM. Gros, Kovor 129, Tržič, »57-289 2127 Prodam TAM 190 T 15 D, kasonar s cerado, prvi lastnik, letnik 1988, prevoženih 120.000 km, nosilnost 9 t, z reduktorjem, 12 brzin zelo dobro ohranjen, cena 20.000 DEM ali zamenjam za tovornjak 2-3 t, cena 15000 DEM. »620-712_2132 Prodam CIMOS AX, letnik 1988. rdeče barve, solidno ohranjen. »312-255 2142 ODKUP, PRODAJA VOZIL, vršimo prepise. AVTOPRIS, D.O.O., 0312- 255 2143 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel.:064/43-142 Prodam FIAT TIPO diesel. letnik 91. bele barve, ohranjen. «312-2552144 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, bele krem barve, odlično ohranjena. «312-255 2145 Prodam JUGO 45, modre barve, letnik 1988, odlično ohranjen. 0312- 255 2146 Ugodno prodam Z 101, starejši letnik in RENAULT 25. 0323-291 ali 326-538 2151 Prodam GOLF, letnik 1988. prvi lastnik. 046-591 2152 GOLF JX diesel, letnik 1987, reg. do 8/95, rdeče barve, ugodno prodam. 045-170 2153 R 5 CAMPUS, letnik 8/90. prodam. 0421-221 2155 Z 101 letnik 1989, 68 KM, garažirana, zaščitena, ohranjena, prodam. 0633-032 2160 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 3/ 91. 057-665 2165 BX 16, letnik 1984, 116000 km, za 5000 DEM. 0861-868 2170 HYUNDAI PONY 1,5 GLS, letnik 1990, prodam. 0632-286 2192 Leto 1995 bo leto enotne davčne službe in poostrenega davčnega nadzora PRIPRAVITE SE PRAVOČASNO d.o.o. Računovodske in knjigovodske storitve. Davčno svetovanje Srednja vas 108. Šenčur, Tel.:064/41-240, fax:41-360 ZAPOSLITVE Iščemo PRODAJALCE za prodajo novege tehničnega izdelka, dobre provizije, zaželjen prevoz. 0 312-430_40 Dober zaslužek nudi prodajna enota MK, možna redna zaposlitev. 053-488 755 Nič ne morete izgubiti lahko pa veliko pridobite, če postanete ZASTOPNIK MK. 0 212-260, 0609/620-560 1070 Komunikativnim osebam nudimo dobro plačano terensko delo. Tedenska izplačila 0874-238, po 20. Uri 1187 DZS nudimo redno ali honorarno zaposlitev na področju prodaje enciklopedij, slovarja in priročnikov. 051-297 1565 Nudimo redno zaposlitev in dober zaslužek osebam z lastnim prevozom in voljo do dela z ljudmi. Inf. v tore po 20. uri in v sredo od 15. do 18. ure. 0 53-415 išao Redno zaposlimo 5 ljudi, ki znajo delati in jim delo ni odveč. Pogoj: tekoče znanje slovenskega jezika. 0064/331-307. od 12. do 14. ure Takoj zaposlimo samostojnega NATAKARJA. Gostišče Zvon, Brezje 74, 0 738-862 1809 DISCOTEKA ARX Radovljica išče študentko za pomoč v šanku, ob petkih in sobotah. Informacije v discoteki. isu Zaposlimo FRIZERKO s prakso (moško, žensko) z območja Jesenic. 0064/881-221 int 230 1863 BISTRO DAMA. Nikola Tesla 1, zaposli dekle v strežbi. Pisno ali osebno na 0331-206 1955 Redno zaposlitev nudimo komunikativnim osebam. Delo je terensko, izplačila tedenska. 0874-238. po 20. uri 2031 Bistro NOČ išče mlado dekle z veseljem do dela v strežbi. 0802- 173 2032 Zaposlim žensko za 4 urno čiščenje od ponedeljka do petka. 0211-363 2033_ Iščemo prijetno mlado dekle za delo v pizzeriji. 046-878 2034 Manjša pevska skupina v bližini Kranja išče pevovodja za eno ali dve vaji tedensko. Naslov v oglasnem oddelku. 2044 Honorarno zaposlimo dekle v gostinskem lokalu v Škofji Loki (450/SIT na uro). 0632-928 2075 Potrebujemo SODELAVKE-CE v prostem času ( ni prodaja). 0 212- 537 2087 Redno zaposlimo ŠOFERJA - KOMERCIALISTA in PRODAJALKO lahko tudi mlajšo upokojenko. Šifra: PLANINA 2088 ŠIVILJA sprejme šivanje na dom. 0421-603 Marija 2092 PIZZERIJA ORLI redno zaposli simpatično dekle za delo v strežbi. • 327-853 ali osebno v pizzeriji. Iščemo dekle za delo v okrepčevalnici, hrana in stanovanje možna v hiši. 0 312-063 2093 Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev na področju Slovenije. Odlično plačilo. 0064/710-079 V Kranju redno zaposlimo KNJIGO-VODKINJO s polnim delovnim časom. Šifra: KONTO 2112 PIZZERIJA ŠPELA išče picopeka, lahko tudi za priučitev. 05O-2672H5 Iščem delavca za pomoč pri popravilu koles. 0715-356 2121 Zaposlimo mlado dekle za strežbo v lokalu. 0217-582 2126 MZM.d.o.o. Bled. takoj zaposli več pol kvalificiranih ali priučenih gradbenih delavcev. Plačilo v skladu s kolektivno pogodbo za gradbeništvo. Dodatne informacije 0741-116 2130 Takoj zaposlim KV MIZARJA. Mizarstvo Stare, 0312-405 2138 Posebna prodajna enota pri MK nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. 00609-620-475, 064/ 634-064, 56-105 2149 Zaposlimo KUHINJSKO POMOČNICO. 045-038 2156 Redno zaposlimo PRODAJALKO v živilski trgovini, s 325-753 po 20. uri PEVCA, ki igra svnthesizer, kitarista pevca, basista IŠČEM za sestav TRIA. 0731-015_2174 MLAJŠI DIPLOMIRANI PRAVNIKI! Nudimo zaposlitev na zanimivih pravnih poslih z možnostjo opravljanja pravosodnega izpita. Šifra: DIPL PRAVNIK 2176 ŽIVALI Kupim do 14 dni starega TELETA simentalca. 046-442 1613 KUNCE križance (francoski ovnač -nemški lisec), mladiče poceni prodam. 045-532 1826 Prodam BIKCA simentalca. težkega 140 kg. 0800-074 2042 Prodam OVCO za zakol. «682-627 2050 Prodam črno belega TELIČKA. 0802-040 2059 Prodam polovico KRAVE. 064-011 2077 Prodam BIKCA starega 3 mesece. Mohar Alojz, Zbilje 57, Medvode ?or» Ljubiteljem živali podarimo prijazno in snažno MUCKO - mešanko, staro 2,5 mesece. 0241-602 2091 Prodam brejo KRAVO. Zg. Brnik 73 2114 Prodam KRAVO 450 kg težko. 0061/612-886 2118 Kupim TELETA simentalca starega do 14 dni. 0695-149 2135 Prodam športno KOBILO in zapravl-jivček. V račun vzamem 300 kg bika. 057-977 2139 Prodam 10 dni starega BIKCA črno belega. Sr. vas 102, Šenčur 2154 Kupim BIKCA simentalca, težkega do 70 kg. 0731-593_216I Kupim BIKCA simentalca. stareqa 10 dni. 065-411 ali 65-565 2163 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega MARJANA ROOSSA SC ^reno zanvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem ISKRE TSD in MERKUR-ja za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala g. K-odrovi, patronažni sestri g. Pungeršič in dr. Zurovi za njihovo pomoč. Lepa hvala tudi g. kaplanu Černetu za pogrebni obred in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče ALOJZ ALJANČIČ Zahvaljujemo se za izrečeno sožalie, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga me" radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lep obred in pevcem za lepo zapete pesmi. Žalujoči: žena Ivanka, hči Jana in Darinka ter sin Slavko z družinami ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila naša draga mama in stara mama MARIJA HRIBAR roj. RIBNIKA R nbovobov s$ Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo obiskovali v času njene bolezni, za izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvaljujemo se dr. Jerajevi za dolgoletno zdravljenje, g. župniku Brglezu za pogrebni obred, pevcem za lepo zapete pesmi v slovo, ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Franci in hčerka Mari z družinama Kranj, 19. januarja 1995 ZAHVALA Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni (Simon Gregorčič) Ob nenadomestljivi izgubi drage žene in ljube mamice JOŽICE KRŽIŠNIK roj. Pribovšek se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili v njen mnogo prezgodnji grob, darovali cvetje in sveče, izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujeva zdravniškemu osebju bolnišnice Golnik in Onkološkega inštituta, predvsem dr. Pogačni-kovi, dr. Ažmanu, dr. Turelu in dr. Pavlinovi. Hvala lepa vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter bivšim sodelavcem Iskre Števci. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala Žalujoča: mož Jože in hčerka Ksenja Kranj, 25. januarja 1995 KRIMINAL Kaže, da je bila nesreča Znanca ustrelil v trebuh Kranj - Kriminalisti naj bi včeraj, potem kot je prek noči prišel k sebi, izprašali 46-letnega J. R., osumljenega, da je pred gostinskim lokalom Parizar v Trbojah ustrelil znanca P. S. iz Šenčurja. Dogajalo se je v noči z nedelje na ponedeljek. Sporočilo so kriminalisti dobili iz zdravstvenega doma v Kranju, kjer so pomagali P. S., ustreljenemu v trebuh, ter ga od tam poslali v Klinični center. Po podatkih kriminalistov ni več v življenjski nevarnosti. Zakaj je prišlo do streljanja, ki bi se lahko še bolj tragično končalo, bosta lahko povedala samo oba znanca. Kot kaže, je J. R. že v lokalu znancu kazal orožje, najverjetneje pištolo (naboj kalibra 6,35 mm), kasneje pa naj bi se strel sprožil nenamerno, zaradi nestrokovnega ravnanja. J. R. je ranjenega znanca sam odpeljal v zdravstveni dom. Otroci vlomili v šolo Kranj - Poročil o otrocih (do 14 let), ki ubirajo poti zunaj zakona, je vse več. Tako so kranjski policisti pred kratkim obravnavali štiri otroke, ki so vlomili v trgovsko srednjo šolo. Veliko škode sicer niso napravili, je pa pomemben začetek, ki je za otroke lahko hkrati tudi že konec kriminalne poti, lahko pa, žal, tudi nadaljevanje. Glavni v skupini naj bi julija lani ukradel tudi novo gorsko kolo, ga odnesel v kanjon Kokre, razstavil, doma prebarval in se vozil z njim, nato pa ga spet razstavil in vrgel v kontejner za odpadke. Policisti bodo o dejavnosti otroške skupine poročali državnemu tožilstvu. Prekinjeni čari droge Kranj - Zaradi suma storitve kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil bodo kriminalisti ovadili Tržičana M. K. Aretirali so ga pred gostinskim lokalom Ragtime v Kranju. V skupni akciji kranjskih policistov in kriminalistov iz UKS so hkrati z M. K. prijeli še Kranjčana S. V. in P. T. Vse tri so zalotili, ko so izmenjaje kadili cigareto z marihuano, ki naj bi jo kupili od neznanca za 500 tolarjev. V bližini so možje postave legitimirali tudi Z. V. iz Kranja, pri katerem so našli manjše zavitke zelene rastline, zelo verjetno konoplje, in manjšo količino heroina, pri C. T. iz Kranja pa so dobili gram konoplje, pomešan s tobakom. S ponarejenim listom prek meje Ljubelj - 25. januarja so policisti z mejnega prehoda Ljubelj zavrnili državljana BIH, ki je nameraval prek državne meje s ponarejenim slovenskim potnim listom. Mož je z bojišča v okolici Cazina prebežal na Hrvaško v zbirni cesnter, od tam pa v Karlovac, kjer mu je nekdo preskrbel slovenski potni list. Prek Ormoža je prišel v Ljubljano, tam srečal 55-letnega rojaka, sicer pa slovenskega državljana S. H, ki ga je za 200 mark odpeljal na Ljubelj. Proti S. H. bodo policisti napisali kazensko ovadbo, tujega državljana pa so poslali k sodniku za prekrške. Ženski sta se stepli Žiri - 12. januarja sta se v kurilnici stanovanjske hiše v Žireh sprli dve ženski. Temperatura je naraščala in ženski sta si skočili v lase. Ena od njiju, 75-letna L. A., naj bi pograbila pol metre dolg bukov kol in z njim udarjala po nasprotnici. Ranjeno žrtev so peljali v Klinični center, L. A. pa bodo ovadili tožilstvu. Brutalen rop na Poljšici Poljska pri Gorjah - Dva, za zdaj še neznanca, sta zamaskirana potrkala na vratih stanovanjske hiše na Poljšici. Gospodinji sta se predstavila kot prijatelja. Ženska jima je odprla, takoj zatem pa sta jo zbila na tla in jo zvezala z lepilnim trakom. Zahtevala sta denar. Dala jima je precejšnjo vsoto tolarjev, vendar nista bila zadovoljna, terjala sta še možev denar. Ker ženska ni vedela, kje mož denar hrani, sta neznanca premetala stanovanje, našla devize in izginila v neznano. Preiskava se nadaljuje. Kot je včeraj zatrdil načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Sladic, rop na Poljšici pre-jšnjis teden nima povezave z nasiljem nad 90-letnim Stankom Dežmanom iz Gorij. V zvezi s tem primerom ni novosti, motiv, zaradi katerega naj bi osumljeni Anton P. napadel Stanka Dežmana, kriminalisti še vedno iščejo. Odkrili tatu avto delov Kranj - Na novega leta dan je na parkirišču pred picerijo Orli v Tenetišah z golfa izginila prednja maska in dve luči. Kranjski policisti so odkrili domnevnega tatu. Gre za 21-letnega S. P. iz Preddvora. Avstrijec odnesel igralne žetone Bled - V četrtek so v OKC iz blejske igralnice sporočili, da je eden od obiskovalcev odnesel sedem igralnih žetonov za ameriško ruleto. Radovljiški kriminalisti so brž izsledili domnevnega tatica, doma iz Beljaka v sosednji Avstriji. Prijeli so ga, ko se je dva dni kasneje pripeljal na mejni prehod Karavanke in ga odpeljali na radovljiško policijsko postajo. Fant je žetone vrnil, državni tožilec pa je zaradi njihove nizke vrednosti odstopil od pregona. Če bi jih tat vnovčil, vsota ne bi bila več tako malenkostna, saj bi za vsak žeton pri blagajni igralnice dobil 5.000 tolarjev. • H. Jelov-čan Lani 910 pobegov Kranj - Prometni inšpektor UNZ Kranj Ivan Demšar je Sotegnil črto pod lanske prometne nesreče s jpobegi. tevilka je grozljiva: pobegnilo je kar 910 povzročiteljev! Tudi sicer Številke o pobegih iz leta v leto skokovito naraščajo. Leta 1993 je bilo takih pobegov 640, leta 1992 617, leta 1991 582, leta 1990 491... Pomeni, da je vozniška kultura dejansko vse bolj na psu. Ena od 910 lanskih prometnih nesreč s pobegi je bila smrtna, v osemnajstih so bili udeleženci ranjeni, v vseh. drugih pa je bila posledica manj boleča, zgolj razbita pločevina. Policisti so odkrili povzročitelja smrtne nesreče - zgodila se je med Vrbo in Lescami - deset nesreč z ranjenimi in 267 nesreč z materialno Škodo. • H. J. NESREČE Ranjena v avtobusu Kranj, 31. januarja - Pretekli teden so bile na gorenjskih cestah štiri prometne nesreče, v katerih so bili štirje udeleženci ranjeni. Tri nesreče so bile na območju Kranja, ena Tržiča. Dokaj nenavadna nesreča je bila v sredo, 25. januarja, ob 14.25 na regionalni cesti Podbrezje - Zvirče. 50-letni Stane B. iz Kovorja je vozil Integralov avtobus na redni delavski progi iz Kranja v Tržič. Med vožnjo od Podta-bora proti Zvirčam je eksplodirala notranja pnevmatika na zadnji desni strani avtobusa, zaradi česar je nastal tako močan pritisk, da je dvignilo pločevino nad kolesom. Nad njim je sedela 20-letna Katar- ina R. iz Tržiča. Šofer je bil očitno prepričan, da so se ljudje ustrašili poka in na Poškodbo ni bil pozoren, eljal je naprej do glavne avtobusne postaje v Tržiču, kjer so končno ugotovili, da ima Katarina na eni nogi zlomljen, na drugi pa zvit gleženj. Oče jo je odpeljal v tržiški zdravstveni dom, od tam pa so jo napotili v jeseniško bolnišnico. Policisti so za nesreče zvedeli šele naslednji dan. Vzroka eksplozije gume niso preverjali, ugotovili so le, da je bil avtobus mesec dni pred tem neljubim dogodkom na tehničnem pregledu. Kakorkoli je že bila nesreča, čudi pa vendarle pasivnost potnikov in voznika do ranjene potnice. • H. J. Krajevna skupnost Godešič Vsak tolar je dober Lani so v krajevni skupnosti urejali in asfaltirali ceste, hkrati pa reševali odvodnjavanje v klancih. Ekološki seminar za srednješolce Irbovlje, 31. januarja - Zasavska ekološka skupina EK0> Zasavje prireja že 4. ekološki seminar za srednješolce. Leto* bo seminar od 9. do 11. februarja v Dijaškem domu v Kopr" Strokovnjaki Slovenskega ekološkega gibanja bodo spregaj vorili o novi "ekološki univerzi", predstavniki Zavoda 2 ^ zdravstveno varstvo iz Kopra pa bodo udeležence seznanili™ podatki o sanitarni kvaliteti kopališč na slovenski obal' Dijaki si bodo med drugim ogledali tudi učno pot Škocjafl* kega zatoka, oaze na pragu Kopra, kjer so v ekološke!" pogledu najbolj zanimive rastlinske in živalske vrste 1 polslanih vodah. Za seminar se je moč prijaviti na nasip] EKOS Zasavje, Ulica 1. junija 19, 61420 Trbovlje, vei najkasneje do 3. februarja 1995. • S. Saje Psihološki vidiki nesreč Pod tem naslovom je izšla knjiga več strokovnjakov, ki jo je izdala Uprava RS za zaščito reševanje pri Ministrstvu za obrambo. Ljubljana, 31. januarja - Za uspešno delo na področju zaščite in reševanja je velikega pomena uporaba psiholoških spoznanj, je ugotovil direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Bojan Ušeničnik na četrtkovi predstavitvi knjige "Psihološki vidiki nesreč". Zato so k pisanju privabili več strokovnjakov, ob sodelovanju katerih je nastal nekakšen univerzitetni priročnik, a obenem tudi poučna knjiga za širši krog ljudi. Avtorji dr. Gabi Čači-novič Vogrinčič, mag. Vlasta Zabukovec, dr. Marko Polič, dr. Vid Pečjak, dr. Janek Musek, in Bojan Žlender so v njej zbrali lastne raziskave in izkušnje ter spoznanja tujih strokovnjakov. Brale6 na 288 straneh na razumljiv način seznanjajo, kako se ljudje soočajo z nesrečami kako jih razumejo in kako se v njih vedejo. Knjiga med drugim opisuje tudi stresne situacije m medsebojno pomoč ljudi ob nesrečah. Knjiga "Psihološki vidik' nesreč" je prvi del projekta, ki ga bodo nadaljevali} izdajo raznih zloženk i" brošur o nevarnostih. Ko' prva bo ob stoletnici potresa v Ljubljani izšla brošura 0 ravnanju ob potresu. Vodij0 vseh načrtovanih izdaj j6 namreč ugotovitev, da se le pripravljeni ljudje lahko učinkovito soočajo z nevarnostmi. • S. Saje skupnosti z žiro računi in vsemi dosedanjimi pravicami morale delovati še naprej, načrtujejo tudi uresničevanje letošnjega programa. Le-ta pomeni nadaljevanje lanskega, ko so urejali in asfaltirali krajevne ceste in odvodnjavanje na klancih. Lani smo v vasi Godešič uredili okrog 1.500 metrov krajevnih poti skupaj s priključki v vas. Iz proračuna smo dobili 14 odstotkov denarja, razliko pa so zbrali krajani sami, za pomoč pa smo zaprosili tudi podjetja in firme in se pri tem obrnili tudi na tiste v sosednji KS Trata. Nekaj denarja nam je uspelo dobiti, čakamo pa še vedno tudi na odgovore. Vsak tolar je dober." Sicer pa so se že na začetku leta morali spoprijeti s problemom zaradi javne s1 razsvetljave. Obnoviti jo ^ treba približno na ene1? kilometru v središču va^| Krajani pa so še poset^ nezadovoljni, ker so zara^ kabliranja ostali brez ra# vetljave pri zbiralnici mlek3 Denar bo krajevna skupno* terjala od občine, saj krajani dali denar Že asfa'( Nadaljevanje urejanja c# pa imajo v programu ti^ letos. Načrtujejo tudi ure^J tev pločnika na desni str*' ceste Škofja Loka - JeprC v dolžini 550 metrov. "Morali pa bomo ured', tudi nogometno igrišče. 1*1 je brez vode in elektrike. * moramo urediti, da bo šp° ni klub Kondor lahko vklf čen v gorenjsko ligo, sicer igrišče za uredne teki" zaprto," pravi dosedanji pfA dsednik Ciril Golar. • Žalar V središču vasi bo najprej treba urediti javno razsvetljavo Htft lil® ■■¥■ Hlfft I' Izdelujemo BARVNE KOPI J* do formata B 0! K4RIN PRODAJA IN SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV, PISARNIŠKI MATERIAL IN 0PW KRANJ d.o.o., GREGORČIČEVA 6, TEL: 064/213-162, FAX: 213-162 Godešič, 30. januarja - V vodstvu krajevne skupnosti Godešič so lani v drugem krogu volitev za župana imeli tudi volitve novega krajevnega vodstva. Sedanji predsednik sveta Ciril Golar nam je v začetku tega meseca povedal, da bo svet sam izbral predsednika iz svoje sestave, sestal pa naj bi se, ko se bodo zbistrile zadeve okrog krajevnih skupnosti v prihodnje. Ob tem, da člani dosedanjega in novega vodstva ocen-jujejo, da bi krajevne i SXv M TRI LETA ? SAMO KDO to PbTCM SfL°* HoTCL ZAfo$tiTi iti $v( tik hs Tel s/o «0, so So Ta Ki 'h za, Po let Hh na n0 Z oj Pr ki 91.3 Fft HI-FI vse o m - ■ ■ Danes zvečer ob 20. uri HI-FI