8 PLENUMA SOCIALISTIČNE ZVEZE IN SINDIKATA V ŠOŠTANJU Materialna pristojnost- OSNOVA EKONOMSKIH ENOT V petek popoldne, dne 26. oktobra,so v Šoštanju razprav- ljali na skupnem plenumu občinskega sindikalnega sveta in občinskega odbora Socialistične zveze o izpolnjevanju pro- izvodnih nalog, o prizadevanju vseh subjektivnih sil za do- sego planskih nalog ter o nadaljnjem razvoju delavskega in družbenega samoupravljanja. Smelo so pokazali na primere v posameznih gospodarskih organizacijah, kjer še vedno obsto- jajo ekonomske enote bolj papirnato kot življenjsko ter po- stavili prednje, da se vprašanje prenosa materialnih pristoj- nosti uredi čimpreje. Na plenumu je prisostvoval kot gost predsednik okrajne- ga sindikalnega sveta tovariš Vlado Crešnik. Referat je podal predsednik občinskega sindikalnega sveta to- variš Rafko Žagar, ki je med drugim izrazil zadovoljstvo nad doseženinri uspehi, kajti po oceni posameznih industrijskih podje- tjih bodo le-ta iz,polnila proiz- vodne naloge za leto 1962 z iz- jemo usnjarne v Šoštanju. Pa tu- di v tem primeru leži velik del krivde v zastoju nabave strojne opreme za nov kromov oddelek. Dejal je, da se je proizvodnja v obdobju januar-avgust povečala za 4,8 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, vendar ipa so predvidevanja ustvarjena le s 94,8 odstotki. Pri neizpolnjenih predvidevanjih prednjači predvsem usnjarna z 19,1 odstotka, prav tako pa v tem obdobju nista izpolnila pričako- vanj tovarna gospodinjske opre- me »Gorenjec in rudnik lignita. Proizvodnja se je povečala s porastom 2 odstotkov zaposlenih in torej le z 2,8 odstotki večjo sto- rilnostjo, medtem ko se je masa osebnih dohodkov povečala kar za 23,1 odstotka. In prav to je zanimivo, da so osebni dohodki za celih 5,1 odstotka višji od do- seženih poslovnih rezultatov, kar kaže na dejstvo, da osebni do- hodki ne naraščajo v odvisnosti od naraščanja proizvodnje. Vse premalo so podjetja storila za povečanje izvoza, saj so planska predvidevanja izpolnjena le s 53.8 odstotki. Najkritičnejše pa je kmetijstvo, ki kljub nekaterim uspehom ni- kakor ne bo moglo izpolniti pred- videvanja. Ze sama elementarna nezgoda je občutno prizadela kmečke okoliše, saj je škoda ocenjena na 45 milijonov. Teža- vo pa imajo predvsem z delovno silo: pomanjkanje kvalificiranih delavcev, nerešeno stanovanjsko vprašanje, slabi pogoji. Dobre uspehe so dosegli v pol jedel j ski proizvodnji s povečano koopera- cijo, ki je zajela 1604 ha njiv- skih in travniških površin. Naj- ekonomičnejši pa je nedvomno toplovodni rastlinjak, kjer pride najbolj do veljave intenzivno kmetijstvo. Glavni poudarek pa je posve- til vprašanju napak in 'pomanjk- Ijivosti ter dejal, da nikakor ne more biti enostranski razgovor o proizvodnji in izvoznih nalo- gov, ne da bi spregovorili o na- daljnjem razvoju delavskega in družbenega samoupravljanja in to prav posebej sedaj, ko pred- osnutek ustave odpira nadaljnjo pot začetega dela in daje odlo- čilno pomembnost neposrednemu družbenemu odločanju. Začetek uvajanja ekonomskih enot je bil izredno optimističen, žal pa so nekatere gospodarske organizacije ostale bolj pri za- četku. Tako je razvoj ekonom- skih enot in njihovo notranje po- glabljanje doseglo izredno lepe uspehe predvsem pri rudniku lig- nita v Velenju, LIK in Galante- riji v Šoštanju ter Vegradu v Ve- lenju. V tovarni gospodinjske opreme >Gorenje« in usnjarni v Šoštanju pa so malo ali skoraj premalo storili. Tu je bilo vse preveč improvizacije in politič- no propagandnih gesel, odločno premalo pa strokovnih, organi- zacijskih, tehnoloških in politič- no ekonomskih odločitev in reši- tev. Ekonomski cilj je ostal ne- kje ob strani — razprave so bi- le abstraktne in znašli so se v nerazjasnjenih pojmih večje ali manjše centralizacije oziroma decentralizacije. Takšno papir- nato-načelno reševanje pa posta- ja le s^bi namen in nikakor ne more biti osnova za večjo storil- nost, večji ekonomski učinek. Takšni odnosi med upravo in de- lavskimi sveti ekonomskih enot so nezdravi in kažejo na dolo- čeno nezaupanje do neposredne- ga proizvajalca, ki lahko šele z materialno odgovornostjo posta- ne resnični upravljalec. -ik Navdušenje mladih je bilo nepopisno — ali ne bi bilo še večje, če bi ravno ti mladi tekmovali? Tekmovanje ali propagandni nastop? v nedeljo, 28. oktobra, je dru- štvo Ljudske tehnike v Velenju priredilo veliko tekmovanje v različnih disciplinah. Tekmova- nje se je odvijalo na naravnost idealnih prostorih — kotalkali- šče in malo jezerce v parku — žal je slabo vreme vplivalo na slab obisk in pravtako na ne naj- boljšo izvedbo. Neštetokrat se razvijajo prav burne debate o dveh in pol tiso- čih predšolske in šolske mladine v Velenju in marsikje slišiš, ka- ko potrebno je tej mladini teh- nično znanje. Pretekla nedelja pa je v vrstah tekmovalcev — članov raznih sekcij ljudske teh- nike — .pokazala le dobro dese- tino mladih ljudi, nič dosti ma- sovnejši pa ni bil obisk, saj je bilo le okrog 150 mladincev iz Velenja, medtem ko je več kot polovica bila iz Šoštanja. Tekmovanje je kljub težavam — vlažnost je onemogočala start motornih modelov, dež in mir- nost ozračja pa slabo kroženje jadralnih modelov — dobro uspe- lo. Pustilo pa je vtis, da je to bil le propagandni nastop, ki naj bi privabil čim večje število mla- dih v vrste te izredno pomemb- ne, vzgojne in koristne organiza- cije. In če je tako. kar nedvomno upamo, potem pač ne bomo več doživeli, da bi dobra desetina ljudi opravljala vse posle tako organizacijske kot izvedbo tek- movanja, obenem pa prav ti isti nastopali kot tekmovalci. Iiadina o novi ustavi v pripravah na bližnje razpra- ve o predosnutku zvezne in re- publiške ustave ter občinskega statuta je pred dnevi Občinski komite Ljudske mladine Mozirje sklical enodnevni seminar za čla- ne občinskega komiteja in pred- sednike ter sekretarje aktivov Ljudske mladine. Na seminarju so se podrobno seznanili s pred- osnutkom zvezne ustave in statu- tom občine. V razpravi so se do- taknili predvsem tistih vprašanj, ki zanimajo mlade ljudi. Pouda- rili so, da mora razprava o teh temeljnih listinah prodreti do sle- hernega mladinca, tako v proiz- vodnji kot na vasi. Tolmačenje teh listin pa je treba prilagoditi tudi nivoju mladih ljudi. Zato je raTprava o novi ustavi in občin- skem statutu ena temeljnih nalog Ljudske mladine v jesenskih me- secih. Dogovorili so se, da se bo- do mladi ljudje v gospodarskih organizacijah in na terenu vklju- čili v razprave, ki jih bodo or- ganizirale organizacije Socialistič- ne zveze ter sindikati, o vpraša- njih, ki bi mlade ljudi ix)sebej zanimala, pa bi razpravljali še posebej v okviru Ljudske mladi- ne. -er Jesen je prenovila izmučeno poletno sliko. Plameneči gozdovi omiljujejo težko, trpko sivino. Pa ne le-ti; tudi jeseni zacveto cvetlice: križan teme. Z njimi počastimo spomin na mrtve. V eni izmed hal velenjskega rastlinjaka s toplovodnim ogreva- njem se nikakor niso mogle skri li radovedni kameri. Razcvetajo- čih se krizantem je tukaj okrog 2000. Lepe so, bogate v svoji polnosti in svojskem vonju, le cena jim je previsoka: 250 dinar- jev za eno krizantemo. Ali so dostopne vsem, ki si jih želijo? Z VOLITVAMI SE NE PRENEHA DOLŽNOST Pred dnevi so v šostanjski obCini zaključili volitve v komunal- no skupščino zavarovancev. Vvolilnih enotah so skupno izvolili 25 članov skupščine, ki bo odslej nov samoupravni organ z iz- redno odgovorno nalogo pravilnega gospodarjenja s sredstvi zdravstvene zaščite zavarovancev. V pripravah na volitve so ak- tivneje kot kdaj koli poprej sode- lovale vse družbenopolitične or- ganizacije, ki so na osnovi dejan- skega stanja temeljito pretresala problematična vprašanja zdravst- venega zavarovanja in zdravstve- ne službe ter naka2:ale smernice in naloge, ki stoje pred novim sa- moupravnim organom komunal- ne skupnosti. Redek je občan, ki ni bil seznanjen s temi problemi in ki ne bi dajal svoje predloge k čim boljši rešitvi. Razumljivo je, da z izvolitvijo niso prenehale obveznosti vsake- ga zavarovanca, da pripomore k čim boljšemu gospK^arjenju in realnejšemu izkoriščanju zdrav- niških uslug, kajti začetek komu- nalne skupnosti zavarovancev je vse prej kot optimističen. V letošnjih osmih mesecih so v občini Šoštanj porasla nadomesti- la za plače preko 100 odstotkov, ambulantno zdravljenje pa za okrog 56 odstotkov. Prav to pa predstavlja odraz gibanja števila dela nezmožnih. 103.844 izgublje- nih delovnih dni v osmih mese- cih pomeni prav toliko, kot če bi dve večji podjetji ves čas ne ob- ratovali. To pa se odraža v pro- izvodnji in storilnosti in nedvom- no bo treba usmerjati vse sile za zmanjšanje števila izostankov od dela. Naloga pa je težavna in ne more biti stvar 25 izvoljenih, tem- več vseh prizadetih, kajti konec leta bi bili zaradi potrebnih iz- rednih prispevkov na račun čistih osebnih dohodkov vsi zaposleni oškodovani. Ugotovitev, da je sleherni ob- čan šoštanjske občine bil sedem- krat pregledan, je zaskrbljujoča, posebno še, če pomislimo, da je vendarle nešteto ljudi, ki zdrav- niške pomoči doslej niso iskali. In nič kaj ni pretirana trditev, da nekateri prebijejo več časa v am- bulantah kot pri delu. V osmih mesecih letošnjega leta so izdatki za 83,5 milijonov večji od dohod- kov zdravstvenega zavarovanja. Ob vsem tem pa je posebej zani- miv problem, kako so si ob do- sedanjem načinu delitve dohod- kov lahko bolnice ustvarile velike sklade. Prva predavanja za sluSatele ekonomske šole v Slov. Konjicah v delavski univerzi v Slov. Ko- njicah so ta teden začeli redna predavanja za prvi letnik eko- nomske srednje šole. Ob začetku se je vpisalo 28 učencev, usluž- bencev in delavcev iz raznih pod- jetij in ustanov. Večina predava- teljev je iz domačega kraja, ne- kateri pa bodo tudi iz Celja. Ob zaključku letnika bodo polagali izpite pred posebno komisijo ii ekonomske srednje šole v Celju. Na delavski univerzi pričakujejo, da bo šola trajala tri leta, kar bo od učencev, ki so večinoma vsi zaposleni, zahtevalo mnogo truda in vztrajnosti, saj bodo za šola- nje žrtvovali popoldneve petih dni v tednu. Zato bodo vsi uspehi odvisni v največji meri le od nji- hove volje in prizadevnosti. Seveda pa delavska univerza za letošnjo zimsko sezono pripravlja še več drugih tečajev in semina!> jev. Med njimi bodo nekateri strokovni tečaji, kot n. pr. za tr- govce, prav tako pa so na pro- gramu še različna predavanja. Vse to kaže, da si je delavska univerza že močno utrla pot in postala osrednja gibalna sila v izobraževanju odraslih na ob- močju občine. PRAVI PODATKI? Na nedavnem plenumu Socialistične zveze in sindi- kata v Šoštanju je ponovno (kot na večini važnejših sej v zadnjem času) prišlo na površje neskladje med po- ročili s stališča občinskih služb .m zastopniki gospo- darskih organizacij. Očitki, češ, da podatki niso točni in podobno, so kar udomačena zadeva in kot neskladje po trajanju kaže, .niti niso doslej iskali grešnega kozla. Ne- dvomno pa je, da nekje tiči. Ce zaradi permanentnega pojavljanja tega vprašanja izključimo možnost opomot s strani občinsike službe, .po- tem ostanejo pač podatki, ki jih pošiljajo ipodjetja (usluž- benci, ki so odgovorni za toj^ Nedvomno pa se šele tu pojavi pravcata misterioz- nost, kajti »napačen« poda- tek in oponiranje temu po- datku izhajata iz istega pod- jetja. Prav zanimivo .bi ob tem bilo zvedeti, kje tiči krivda, kajti na ta način se nešte- tokrat odvrne upravičena kritika na raznoraznih za- sedanjih. Verjemite, da je težko .govoriti.o napakah in slabostih, če si v samem F>odajanju opomnjen, da p>o- datki nikakor niso resnični in da ne odgovarjajo dejstvu. Tako je na primer zani- miva .»administrativna voj- na« med rudnikom lignita v Velenju, občinskim ljudskim odborom v Šoštanju, okra- jem itd..., saj po predvide- vanjih (internih) rudnik vedno presega plan, medtem ko po občinskih in okrajnih itd. merilih tega ne dosega. Po vsej verjetnosti gre v tem primeru za točen in do- sleden dogovor ali morda za ikakšno interno korekcijo predvidevanj, nikakor pa ni dobro, da se te stvari ne uredijo, isaj vodijo do ne- ljubih nevšečnosti in nepra- vilnih ocenitev. -ik ŠPORTNA NA -IČ Na štadijonu so se zbrali. Da- nes je izredno pomemben dan. Rešujejo, kar se rešiti da. Odločili so se, da bodo kupili igralca. To pa je baje težje kot oceniti konja po zobeh. Predsednik MIGEC se zaupno sklanja k tajniku AUTU in mu pravi: »Veš, da ga samo vidiš, pa boš takoj zaduhal, da ni naše sorte. Igra ko Shakespeare na violino! No, že vrihajal*' Člani odbora so zakorakali bližje in si nadali maske brez- brižnosti. Tako jim je vsaj sve- toval predsednik. Toda, čudenju ni bilo konca. »-Temnejši je-«, je zašepetal član KIBIC in vsi so to takoj zatem opazili. Trener DISCIPLINA je zabr- lizgal in žoga je planila z noge na nogo, le pri novincu je poplesa- vala s prstov na koleno, do glave in nazaj ter po lepem predložku mimo presenečenega vratarja v mrežo. In tedaj se je utrgal plaz. KIBICI so skakali in men- drali že tako od slane dovolj požgano travo, predsednik MI- GEC pa je vseznalo ugotovil: »Ali ga vidiš, to ti zmore samo tisti, ki se mu ime konča na -ič.'« »Da,-« so pritegnili ostali. »Kdaj pa smo že Slovenci znali kaj ta- kega. Naš temperament je bolj za tolcek!« je dopolnil tovariš SNOPSRL. Le eden je zagodmjal: »Kaj pa košarka? Ali ni temperamentni šport, ha?-" »Ze, že,« je pohitel eden od KIBICEV, »pa tudi tam imamo -iče.-» Dan se je nagibal, živa igrača pa vsa upehana pobira noge za žogo in ni več uspela na preprost način ukaniti kip v vratih. Toda v primerjavi z že znanim sesta- vom moštva je deloval kot magnet. Vse oči so počivale le na njem. Pa je zaskrbelo tajnika AUTA in je vprašal: »Ja, kam ga pa bo- mo zaj^slili. Poba ne zna nič delati! Samo ,fusbal' zna « »No, no, bomo že kakšno novo delovno mesto odprli a ne'« dirah KIBICI V mrak, ki je vse- bolj višnjevo temnel... KIBIC LETNE KONFERENCE SZDL V NOVEMBRU Krajevne organizacije Sociali- stične zveze mozirske občine pri- pravljajo v tem času letne kon- ference krajevnih organizacij. Na nedavnem posvetu s predsedniki in sekretarji krajevnih organiza- cij so se domenili, da bodo le-te v dneh od 14. do 20. novembra. Občinska konferenca pa bo v me- seci! decembru. Nk letošnjih konferencah bodo poleg ocenitve dela v preteklem obdobju in nalog, k^ čakajo kra- jevne organizacije SZDL v pri- hodnje, daU največji poudarek razpravam o predosnutku zvezne in republiške ustave ter občinske- ga statuta. FRAN ROŠ SPOMINI NA SRBIJO 1941 1945 V poznem poletju so zavezniški in NOV avioni pričeli mitralji- rati nemške transportne vlake pri Cupriji in sam kolodvor. Bombe so hudo poškodovale železniški most čez Moravo. Nemci so ga po- pravili v dveh tednih, ker jim je bil potreben za umik vojske iz Grčije in z juga sploh. V jutru 2. septembra so tri bele rakete iz dveh avionov NOV posvarile Cuprijčane, ki so se tokrat domala vsi umaknili v polja za mestom. Proti cestnemu mostu so zavezniški bombniki odvrgli več serij bomb, a so ga le neznatno poškodovali. Pri tem so po- rušili več hiš v bližini mostu. Na cesti pred hišo, v kateri smo sta- novali, je bomba odprla široko jamo, hiši pa se je udri del strehe in stropov. Najbolj žalostno sliko je nudil zapadni del glavne ulice do mostu do trga. Tu ne bo nikoli več zrasla stara Čuprija, za- menjati jo bo morala nova! Meščani so bili prepričani, da se bombniki vrnejo, ker bodo hoteli do kraja onesposobiti prevozni most glavne prometne žile na Balkanu. Tako so se z izbomba rdiranci še drugi meščani pričeli seliti v okoliške vasi, rešujoč pri tem svoje najdragocenejše imetje. Več slovenskih družin se je začasno znašlo pri kmetih v Ivan- kovcu. Tik tega sela so Srbi pod Karadjordjem leta 1805 porazili sultanovo vojsko. O tem je še pričal skromen kamnit spomenik z napisom, stoječ sredi travnate ravnice. O naših fantih — partizanih seveda ni bilo vesti. Domnevali smo, da so nekje med bolgarsko mejo in Aleksincem. O njih smo govorili le zaupno, kajti četniki so sorodnike partizanov preganjali in ubijali. Posledice sta že čutili mariborski družini Cepič in Lo- renčič. Uprava državnega posestva Dobričevo ju je čez noč pognala iz svoje pristave na robu Cuprije. Uredili sta si zasilno skupno bi- vališče v opuščeni pekami onkraj Morave, torej že v jagodinskem srezu. Pariz je bil osvobojen. Za Romunijo je kapitulirala Bolgarija. Bolgarske okupacijske enote so naglo zapuščale Srbijo, da bi se čez dober mesec vanjo vrnile kot »-osvoboditeljice«. Rdeča armada je 7. septembra 1944 z odobren jem NKOJ prešla čez Donavo na ozemlje Jugoslavije in se tu povezala z našo NOV. Moj tovariš v uradu ruski emigrant Paramonov, ki je vsa ta leta bil politično tako zelo na višku, mi je ob srečanju na vasi zaupal: »Nekoliko me je strah. Rusija prihaja, moja domovina. Kako velik dogodek zame! Vendar vprašujem: Kaj se mi bo zgodilo? Ali me čaka najhujša kazen? Bil sem tedaj ob revoluciji 15 let star. Beli so vse nas iz katednice s silo uvrstili v svoje odrede. Tu v Srbiji sem si našel nov dom in družino. A zdaj?« V vse nevarnejši situaciji zanje so četniki razglasili občo mo^ bilizacijo vseh moških od 18. do 50. leta starosti. V Ivankovcu jo je dva dni oznanjal boben. Več Slovencev se nas je od tod skupaj napotilo na ravnino nad isakom, kjer je večtisočglavemu zboru pod hrasti govoril neki kapetan, ob njem pa je stal neki narednik z razvito zastavo škofjeloškega planinskega polka. Popisovali so nas, vsak rojstni letnik pri posebni miz. Zlagal sem se nekemu podoficirju, da sploh nikdar nisem bil sposoben za vojsko, in oprostili so me. Tiste dni so četniški odredi obiskovali sela. Korakali so z godbo in zastavo, prirejali zborovanja in pretili s smrtjo vsem, ki bi pod- pirali komuniste — partizane ali pa v njihovih vrstah imeli svojce. Izvedel sem, da četniška komanda v Cupriji poizveduje za mo- jim sinom, ki je bil v partizanih. Meni, ženi in hčerki so tla posta- jala vroča. Treba je bilo menjati bivališče in zabrisati sled. OdloČili smo se za preselitev v Supsko, kjer sem med kmeti imel nekaj dobrih znancev. Tu je .prebivala družina Celjana dr. Hodžarja, ki mu je tudi bil sin odšel v srbske partizane, drugi sin pa mu je padel na Gorenjskem.