I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskar 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gol jeiuaiie za celo leto 3 gold. 40 kr. za nol leta 1 gold, 70. kr za četrt ]eta 0 kr za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 15. maja 1889 Ob S e g : Vabilo na občni zbor. Obdelovanje zemlje za zelenjad. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Govor poslanca Kluna Naznanilo in razglas. Naznanilo Raz ne reči Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. zborovanja popoludne ob 4. uri skupno ogledati nasade na družbenem poskusnem vrtu. bi Glavni odbor kmetijske družbe kranjske. Ljubljani dne 6 maja 1888 gospodom družabnikom c. kr kmetijske družbe kranjske Jos. Fr. Seunig f podpredsednik na občni zbor y Ljubljani 23 dne maja 1889. Gustav Pire tajnik. 7 {Zbor je v dvorani mestne hi prične ob pol uri dopoludne.) Obdelovanje zemlje za zelenjad. Zemljo rahljamo redno na zelenjadnem vrtu z Vzpored: 1. Prvomestnik prične zborovanje. . Poročilo o delovanji glavnega odbora 1. 1888 . Predložitev družbenega računa za leto 1888. lopato štihanjem). Prekopavamo pa bolj površno ter in proračuna za leto 1890. (Raču se gg. družabnikom še ob pravem času, razpoložena sta pa v pregled v pisarni kmetijske družbe). 4. Volitev družbenega predsednika. 5. Imenovanje tajnika na podlogi § 12. novih družbenih pravil. . Volitev treh odbornikov v glavni odbor namesto po družbenih pravilih izstopivših gg. odbornikov H. barona Lazarinija, cesarskega svetnika J. Murnika in vodje Frana Povšeta. po večkrat na leto na enem in istem prostoru, vselej pa kadar pospravimo z gred dozorelo zelenjad. Vsaka greda mora vse leto biti obsejana ali zasajena, kajti praha škoduje, ker solnce in veter jemljeta zemlji jako važne zemlji za- proračun dopošljeta razhlapajoče se redilne snovi. Na neobdelani redi se hitro tudi plevel, ki je iz mnogih znanih ozirov zelo škodljiv. Prekopavanje z lopato rahlja zemljo preko 20%* globoko; s tem delom moremo tudi > gnoj spraviti pod če je potrebno emljo, Kadar gnojimo grede, treba da gnoj precej čez ves prostor raztrosimo in sicer je najbolje malo prej, predno ga podkopljemo. Takoj pod-kopavati gnoj priporočam zato, da ne izgubi na zraku Poročila in predlogi odborovi med puhtljivih snovi Ako lahko peščene zemlj n© predlog, kako ravnati z beni drevesnici. drevjem, ki njimi tudi obdelamo pred zimo, potem ne smemo tudi pred spo je vzgojeno v druž- mladjo gnojiti z mešancem, ker se uže čez zimo brez Poročila in predlogi podružnic. Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov. Opomb Glavni odbo bodo udeležili občnega zbora vabi vse gospode > ki se vse koristi pogubi v spodnjo plast. Ako ni izpraznjenega prostora precej mogoče ob sejati ali zasaditi, treba ga vendar prekopati, ker zrah naj si blagovolijo na dan ljana zemlj ml j se laže navzema vlag in ker razkrajajo redilne snovi hitrej Tako zemlje ni treba nič poravnavati, le prav zelo peščeno j Učenci naj se oglase vsaj dva pred šolskim apneno in šotasto je precej tudi poravnati in, če treba, četkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah tudi nekoliko poteptati take zemlje ni še enkrat pred setvijo prekopavati, pač pa bolj težko Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih Zemljo nadalje ljamo z okopavanjem. Kolikor bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih je teža > toliko večkrat mora okop biti j prav zelo lahke peščene mlj niti ne kaže okopavati. Okopavati in mescvnih, zatorej naj bode vsaka občina vsaj po enega skrbela županstva, da do- kovača in dobrega in rahljati jo je zlasti po obilnem deževji se je dovolj osušila. j kakor hitro živinskega in mesovnega oglednika. Jos. Fr. Seunig ? Večkrat, kadar okopavamo, osipamo ob enem tudi le rastline, katere delajo stranske korenine take zelenjad ob deblih osipane rastli kakor hitro pridejo debla pod zemlj Tak podpredsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis začasni vodja podkovske šole. i narede torej več korenin, vsled teh po uživajo več hraue ter se razvijajo uspešnej je osipati, kadar rasto najživahneje. Rastline Osipaj tudi take rastline katere narede nekoliko korenin nad zemljo, kakor na pr repa » pesa itd za Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vr tegadelj da ohranijo boljši okus. Tudi kolarabe so šile dne 27. in 28. junija t. > 1Q sicer: 27. junija okusnejše, če je gomolja z zemljo pokrita skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali Samo ob sebi je umevno i da je treba tudi pleti podkovske šole. 28. junija pa za učence podkovske Plevel raste, pleti, vselej s koreninami izruvati ; drugače se raz šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in in težko se ga potem nebiti. Tudi ga je mesa. Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji, predno plevelne rastline odcveto in narede seme ■ Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne junija t. Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 6. maja 1889. Dr. Karol vitez Bleiweis prične dne julij 1889. leta poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovanji živine in mesa Kdor želi sprejet biti v * Razne reči. Nova prikuha. Sej grah kolikor mogoče gosto ob podkovsko šolo, mora se izkazati: spričevalom, da se je pr aste kakem kovaču iz- učil za kovaškega pomočnika; . z domovinskim listom s spričevalom svojega župnika ali župana da času od meseca marcija do jeseni. Kadar vz> palcev visok, pa ga poreži in priredi ga v kuhinji kakor špinačo. Kolikor nežnejši so poganjki, toliko boljša je jed. Da imaš vedno svežega graha, moraš ga ob raznih dobah sejati. je poštenega vedenja, in * Hrostek graliar je neprijeten gost v grahu ter da zna brati in pisati slovenski dela veliko škode. Graharja zatreš najlaže, ako ves pi Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po 60 oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti: grah, ki > da ne bodeš takega graha sadil, ampak samo ubožni list j 2. spričevalo o poštenem vedenji, in škavi pa glej klenega in težkega. predno ga spraviš, v peči, plava po vodi, vržeš v ogenj. Posebno Prav dobro pametno ravnaš, ako grah, bodi si na peči ali presušiš samo pazi, da ne bode topla nad 45 Celjzijevih 3. potrdilo > da so delali uže dve leti za kovaške stopinj. Izkušnja namreč uči, da ličinka ob tej toploti pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati pogine grah pa ostane vendar še kaljiv. vsaj do 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske * Najboljše gnojivo igličavemu drevju ter raz družbe v Ljubljani. Šola traja do konca decembra 1889. leta Kdor novrstnim cipresam, borovcem, smrekam in drugemu ta kemu drevju, ki raste po naših lepotičnih vrtih, je voda i dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873i leta v kateri se je dlje časa namakal svež slamnat gnoj govej Gnojiti lahko pričneš, kakor hitro začne drevje dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v poganjati, in dokler ne dozore poganjki. tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske * Odrezke in suliljad od sadnega drevja je precej pospraviti s sadovnjakov in vrtov, ker ob gorkem vremenu knjige. Stanovanj šolski hiši. dobodo učenci za majhno plačo v izleze ves mrčes, ki je bil zaležen, iz tega lesa, ter gre potem na zdravo drevje škodo delat. * Pomoč zoper metulja belina po vrtih. Nasej po čeni da morejo lagj dirjati Vselej dirjata dva od vrtu na več mestih navadnega ostrožnika (nemški: Rit- postaje do postaje in to zato, ko bi eden oslabel ali tersporn, latinski: delphinum), in sicer tolikokrat, da obolel, ali bi ga kaj drugega zadelo, da mu koj tovariš cvete do jeseni. Ostrožnikova vonjava je metulju be- sneme krabico in hiti ž njo na bližnjo postajo. Ti seli linu tako prijetna, da prihaja na večer kar trumoma dajo z daleč znamenje z malim zvoncem da se jim nanj posedat. Ako jih zvečer loviš, s svetilnico, zlasti kadar delajo ugonobiš. vsak ognil s ceste. In res se mora ogniti vsak brez zalego, lahko jih na tisoče, brez truda izjeme, tudi sami dostojanstveniki z vsem spremstvom. Za prenašanje zasebnih pisanj vzdržavajo trgovci mej seboj posebne sele. brzoj novejšem času uvajajo Japon grade železnice in oborožaj vojoo z najno vejširn orožjem Podučne stvari. Gostil Zemljepisni in narodopisni obrazi ondi, niki s druge za potnike je mnogo in dosta dobrih, vzlasti so pošte njih dobivajo tudi dostojanstvo premstvom svojim vseh mogočih ugodnostij. Kakor hiše tako so tudi gostilne le enonastrop 1 Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) katera je dvonastropna in večinoma pripravljen tam 107. je razkošen vrt. Pri kuhinji so prostori za navadn nike drugo nastropje nizko za shranjevanje zalog. Za hišo a pot- Dela in opravila Japoncev. Ceste japonske s > podobne starorimskim. Vzlasti sobe za imenitnejše goste so zadaj njim vodi poseben pokrit hodnik ob strani hiše, da takim potnikom ni treba hoditi, ali se celo riniti skozi gnječo prepro lepa cesta je gla ali rska cesta, široka kot miza stno makadamisovana je, ravn^ vedno dobro vzdr- stega ljudstva. Te zadnje sobe za imenitnike so jako žavana in obsajena z lepim drevjem, ki ponuja hladne ustraši nobene evropske. snažno in ukusno opravljen na vrt, na katerem se ziblj vzlasti prijeten je razgled m ribnjais sence ob vročini. Ta cesta se Na gotovih krajih ob cesti stoje šatre utruj vode, za katero mu ni plačati čisto nič. Za malo 108. potniK se odpočiti v katerih more Duševne potrebe in Jjudoljubne pohladiti s čašo bistre naprave Ja- poncev more dobiti tudi čašo čaja, ali prigrizek novcev rib > adja zelenj itd na primer > Po mestih in čih vaseh so pošte, katere vzdržuj narazen dotična gosposka. Te pošte so po dve, tri milj in potnik more dobiti po ceni konja ali nosače. Potovanje na JapoLskem je počasno in neprijetno. Voz je še malo, pred dobrimi tridesetimi leti je imel samo rnikado tovati, mora so mu ga bivoli vlačili. Kdor noče peš po- li ati ali pa ga Pa tudi s konjem ne moreš hitrej vaden pešec prenašajo v nosilu. 3 naprej, kakor na- Prvotna, prava domača vera Japoncev je sintovska vera. Poleg najvišjega bitja ima še mnogo manjših bogov in polubogov. Sintovci nimajo podob po templjih, ampak le velika zrcala od kovine. Druga, močno razširjena vera pa je budovska. Budizem se je sicer moral v marsičem spremeniti in se uravnati po starodavnem japonskem naboženstvu, vendar je obdržal poglavitne svoje poteze. Najvišjega svečenika nazivajo ninksit, na stopinji duhovenske hierarhije ima prvo mesto po mikadu. Po templjih japonskih budistov Japonci imajo namreč navado da konj stoji premnogo podob. Miaku, poprejcej prestolnici jahačevega vodi služabnik za uzdo in po tem je jasno mora konj tako stopati, kakor pešec. Nosila so dvoja japonskega cesarja, imeniten je nek tempelj radi or jaške podobe budove. Ta molik sedi na lotosovej cvet kan in nonmon Kango pavolnata matraca, konca lici. Visok je 73 črevljev in colov ? cvetlica pa > sta privihana in pritrjena na drog, ki ga nosita nosača eden spredaj, eden zadaj. V matraci skrčen leži ali čepi potnik. Tako potuje le ubožno ljudstvo. Imenitnejši potniki se dado nositi v norimonu; to je prostorno nosilo z oknoma na obe strani Nosilo nosijo po štirj v njem potnik zložno sedi črevljev in 10 colov. Tempelj je obložen z belim nira-morjem in ga podpira 96 stebrov od cedrovine. Poleg templja visi orjaški zvon, 17 črevljev in 2'/2 cole visok ter tehta 2.040.000 holanških funtov. V nekem drugem templju, tudi v Miaku, pa stoji ogromen molik, možj dva spredaj, dva zadaj ----inuaju, U t a opiouaj, uva Zalla J, štirje drugi pa stopajo poleg ali zadaj, da zamene utru- v njem 36 rok. Ta tempelj je znamenit tudi že zategadelj > ima ker stoji v lepih vrstah 333.333 moliških podob 9 jence. Na vsakej pošti čakajo po dnevu in po noči seli za prenašanje in donašanje listov, dopisov, ukazov raz- ako je verjeti Japoncem. Male podobe stoje spredaj veče zadaj, da je moči pregledati vse. prestol starej glašenj in drugih listin katere pošilja ali cesar ali niči — j uiugju no Lili, htiici c puoiija a ii uu "»vi j^r ~------------ - „ dostojanstveniki državni. Listine te so zaprte v črno pot Japonci. Portugalski jezuvit pater Almeida je Mnogo templjev stoji tudi v Nari, cesarjev japonskih. Le-sem radi hodijo na božjo bil lakova nej krabici z grbom cesarjevim ali dostojanstvo v tem mestu 1650 m nam popisal znamenitejsa nikovim, kateri jih pošilj Seli so sami za silo oble- poslopja. Tempelj Kubozijev ima tri velike preddvore 156 se aiiifiteatralno vzdigajo. Po krasnih stopnicah se letnih 13000 gld. ogromna svota in vendar za vsa gre s preddvora na predvor. Na prvem preddvoru stojite cega posebej še manj kakor neznatna. dve orjaški podobi s kijem v roki in pred vrati samega templja stojita dva ogromna leva jako dobro narejena. ozadju templja stoji podoba molikova, visoka in debela. Tempelj je od znotraj rudeč. Poleg templja stoji obširen samostan s prelepimi vrtovi. Knjižnica je pre-polnjena z raznimi knjigami. Vsakega leta se napoti s tega mesta družba božjepotnikov pod načelništvom od- Naj bi tedaj zavedni in po zavednem vzbujan tudi doslej nezavedni slovenski svet posvetil temu blagemu namenu jeden primeren dan v letu. Za letos bi bil najprimernejši d a n, 30. junij, to je dan otvoritve Vodnikovega spomenika v Ljub- lj a ni. Vsak razumnik ve dostojno ceniti zasluge branih boncev k nekemu slovečernu templju, da ondi zadoste za grehe svoje. Hodijo peš, da-si je pot dolg in težaven, vodi namreč po goratih iu suhih krajih. Božje-potniki se zelo postijo, vsak dan povžijejo samo po dva perišča pržene riže. Kadar doidejo cilju, vsakega božjepotnika na vagalico nad groznim postavijo prepa- Vodnikove, ki je bil Slovenstvu zares vodnik. Njegovo ime je znano vsej Sloveniji po vseh slovenskih po-krajinah je dovolj njegovega spomina, njega „pesmi pojo". Spomin na slavne in zaslužne može, bodi nam vselej bodrilo k posnemi, k vstrajnemu delu, k dosled- dom, kjer mora očitno spoznati grehe svoje. Ako bonci sprevidijo, da grešnik noče vsega povedati, uzemejo uteže z vagalice in nesrečnik telebi v prepad (Dalje prihodnjič.) nemu napredku. Občepripoznane težnje, ki si jih snujemo, vzdržujmo, da jih dovedemo do zaželenega konca ki naj bi bil in ki tudi mora biti občekoristen in blagodejen. Da se pa naša misel uspešno izvrši, da se sploh izvršiti more, treba nam povsod zanesljivih, navdušenih, za stvar zavzetih poverjenikov. Ves načrt si mislimo razdeljen po farah, oziroma občinah. vsakej fari naj bi prevzel nabiranje, vzbujanje, sploh agitacijo, jeden 77 Narodni dom u Ljubljani. glaven poverjenik, kateremu bi pri delu lahko poma Odbor krajcarske družbe »Narodnega doma" v gali skušnj podpoverjeniki, kojih si sam po svoji volji izbere poljubno število. Plačal seveda ne in bo Ljubljani pričel je razpošiljati te dni to-le pismo na vsakdo tega krajcarja, mesto njega se bo lahko našel rodoljube po deželi. P. n. Ideja zgradbe »Narodnega doma", skupnega shajališča slovenskemu društvenemu življu v sredini Slo- Ljubljani, se vkljub vsestranskemu iu drug, ki bo z veseljem pripravljen odkupiti ga. Poznamo Vas kot zavednega, vseskoz skušenega in navdušenega narodnjaka iu preverjeni smo že naprej j da z veseljem vstrežete našej prošnji > ki meri na to j venije v beli prevzamete poverjeništvo v svoji fari ter nam pri vstrajnemu prizadevanju v to poklicanih mož ne more povspeti do tolike stopinje, da bi nam bilo po sedanjem potu prav v kratkem misliti na njeno izvršitev. Kako bi bilo mogoče, da jej pomoremo do vrhunca ? da pomorete do dotične svote, ki bi nam jo poslali potom priloženega poštnega cheka jpoz do 20 nija t. 1. Ako bi sami ne utegnili izvršiti poverjenega Vam častnega posla, izročite ga v našem imenu komu druzemu, ki bi bil po Vašem prepričanji za to sposoben Splošnosti jej manjka. Doslej so se zanjo zanimali jn bi delo tudi drage volje prevzel, kar nam blagovolite in se še zanimajo le ožji krogi, ki utegnejo biti v prvi nemudoma naznaniti po dopisnici. vrsti interesirani pri celem podjetji. Ljubljana sama žrtvovala je tri četrtine doslej nabrane svote in Kranjska z malimi izjemami skoro vso svoto. Zelo neznatni so oni prispevki, ki so nam došli od drugod. Sploh se je le kakih 1000 ljudij udeležilo pri doslej nabranih s v o t a h. Preverjeni smo, da se našej prošnji z veseljem ter primerno odzovete prav toplo zahvaljujemo na uslugi. se Vam v ta|namen uže naprej Ljubljani 7. maja 1889. Odbor »Krajcarske družbe. u Odkod dobila „Družba sv. Mohorja" tako trdno podlago? Le vsled tega, ker je prodrla v vse kroge, omikane in neomikane, bogate in nebogate, visoke in priproste. Svoto, ki jo redno vsako leto plačuje, vtrpi lahko vsak brez velicih žrtev. Zakaj bi se tudi zgradbe Politične stvari. »Narodnega doma", ki je istotako za vse Slovenstvo velike in važne pomembe, ne udeležil denarno vsak Slovenec. Tu ni treba celega goldinarja na leto. Ako v žrtvuje posameznik vsako leto po 1 krajcar, pripomore s tem »Narodnemu domu" samo na Kranjskem do petih tisočakov, reci 5000 gld. na leto. Ako bi pa postala ideja vseslovenska, dobil bi »Narodni dom" na ta način Govor poslanca Kluna državnozborski seji dne 21. marca t. 1 (Dalje). Kar se tiče apostolov, bili so pač židovske o rodu toda v trenotku, ko so se pridružili Kristusu in sprejeli prenehali so biti židje, (klici na levici: njegov nauk joj!) ker se pod Židom razumeva le oni, ki živi po Kar se tiče družbinskega reda, navajam mu za židovskih postavah, in te se bistveno razločujejo od ka- njegovo vravnavo po krščanskih načelih, in sicer ravno toliškega nauka. Katoliški nauk, katoliška cerkev mej y dobi i ki se opisuje kot najtemnejša, moža 5 ki bo svojimi otroci ne razločuje mej Grkom in Židom 9 mej morda tudi v njegovih očeh našel milost, ko je vendar Nemcem in Slovanom in mej članom drugih narodnosti, včeraj tako proslavljal opatijskega prošta Dollingerja. Ravno tako se moram čuditi zmešanim pojmom, ki Dr. Jurij Razinger, učenec in zasebni tajnik Dollingerjev kdo so se tukaj navedli glede svete maše in židovskega ve- poznavalec narodnega gospodarstva, kakor redko likonočnega jagnjeta. Po razpravah častitega gospoda iu posebno naprav za uboge, spisatelj odlikovanega -doktorja ni maša katolikova nič druzega, kakor velikonočno jagnje, katero o Veliki noči zavživajo židje. Toda rodno gospodarstvo v krščanskem duhu, in tu piše na gospod poslanec mora vedeti, kaj je sv. maša katoliku strani 161 (čita): dela rCerkveno preskrbovalništvo ubogih", izdal je na in da je z velikonočnim jagnjetom le v tej zvezi 9 ker je Splošnje blagostanje, in sicer ne samo kmetov in meščanov, marveč tudi kmetskih in obrtnih delavcev, bila postavljena, ko so praznovalt velikonočno jagnje. Bistveno pa je vse kaj druzega. Sv. maša je daritev bilo je znak narodnega gospodarstva v drugi polovici srednjega veka. Kmet je bil bogat ter je zadostno jedel; nove zaveze, ponavljanje smrti na križu našega Gospoda Jezusa Kristusa. Ako ima mož take pojme o katoliški veri hlapci njegovi so imeli visoke plače in dobro hrano. 9 nauku Rokodelec je bil imovit, delal je pridno, a ne pretirano; in sv. maši, potem gospoda se ne bodete čudili 9 ako življenje njegovo je bilo ugodno. Pomočniki njegovi so mu odrečemo vsako sodbo o krščanski veri f cerkvenih imeli visoke plače in so bili dobro preskrbljeni, kakor napravah in namenih; taka sodba je sodba slepčeva o nikdar prej in nikdar slej. Življenje je bilo veselo a barvah. pošteno radost in zadovoljnost sta vladali v vseh vrstah Ravno tako rekel gospod poslanec f poduk vzgoja in ka vzgoja podučuje Tudi da vsak prebivalstva in proletarijata ni bilo. To je obrtno življenje po krščanskih načelih: Delo po božji volji in na korist to ni vedno res, ker večkrat poduk ne vzgojuje, ampak po- skupnosti/ kvarja, ne blaži, ampak popačuje, in navesti bi mogel Primerjajte sedaj to opisovanje in odnošaje, katere vzgledov, da mnogi stariši, ki v javnem življenji odločno najdete danes mej delavskim prebivalstvom, potem pa drže z nasprotno stranko v zbornici, s tako imenovano sami sodite, katera doba je bila v narodno-gospodarskem nemško-liberalno, vendar žele, da se njihovi otroci ne oziru boljša. Dokaze temu najdete za Nemčijo v zgodo-poprimejo takih načel, katera Vi gospodje na nasprotni vini Jansenovi, in sicer v prvi knjigi, str. 305 315 za strani zagovarjate. Naštel bi Vam lahko, da ravno taki Anglijo v Fortescue-ju in Cobbetu, za Francijo v Dureau liberalni stariši svoje otroke pošiljajo v šole jezuitov in de Malle-ju in za Italijo v Sismondiju. mnihov, in na vprašanje, zakaj to store, odgovarjajo: Mi vemo, da so tukaj najbolje preskrblj ua desnici.) (P Gospod poslanec je nadalje trdil, da je prepovedala res ! cerkev jemati obresti. Ravnokar napominani pisatelj Vzgledi o šolstvu na Ogerskem ne dokazujejo tega pravi v istem delu na str. 279 (čita) n Jedna kratko- • vidnih zatožb je ta, ako se očita Cerkvi, da je prepre-kar je dvorni svetovalec dr. Beer govoril, ampak predlog čija posojevanje, kajti Cerkvi moramo biti marveč hva- gospoda predlagatelja o verski šoli, ker ne podtikajo predlogu krivični pomen, namenoma ali ležni ker je znala ljubezen do dela, spoštovanj pro kakor da bi hotel duktivnega dela in zaničevanje dobičkarije in oderuštva vse druge vere izključiti in morala biti šola za tako globoko vtisniti zavest narodovo v pravnem katoliške otroke in bi želeli nazaj staro konkordatsko življenji"; kajti cerkvena načela so kristjanom veljala v. šolo. Dovolite mi sedaj, da se nekoliko pečam tudi z govoroma, ki sta se včeraj govorila v tej visoki zbornici. v kurolinškem zakonodajalstvu dela njem se namreč oderuško izsesavanje zemljiškega najstrožje prepoveduje in kot kaznjiv proglaša Gospod poslanec Lippert dvoji, da katoliška Cerkev vsak samopašni pridobitek. boljša svet in da ima skrivnostno sredstvo bi mogla ustvariti zdrave gospodarske odnošaj po njegovih s katerim (Dalje nasled.) besedah 3; kajti dokazala še ni nikdar, da ima Skrivnostno sredstvo, katero ima takov pripomoček, katoliška Cerkev, so nauki Kristusovi in pripomočki Cerkve. Kar je pa krščanstvo ustvarilo v osemnajstih Naši dopisi. Iz I ime iz Šent-Jurija, ter me je prosil, naj ta noverira c. kr. vojno brodovje; v Pulji ogledavanje arse- Javn0 Povem- nala; ob 6. zvečer je moč odpeljati se z nagličem. Ker se tema izrekoma pripisuje taka važnost, ako No orožj parobrod je dolg 103*77, širok 14-8«/. Glavno ravno ne dokazujeta nič drugega, da tako govore go na brodu sta dva Krup topova, katerih vsak tehta po 27 ton, jeklena granata po 215 kil, smodnik za vsak strel 100 kil rujavega prismatiškega smodnika. spodje, kakor mislijo to stvar, toda ne zopet tako, kakor je to storila, namreč prašala samo dotičnika, kajti ta dva bodete in delajo, prosim vlado, da preišče da je Top nese najdelj 17 m., votlina 24%», dolžina pa 35 kalibrov. topova meri zopet rekla: Ne spominava se več > da To sem hotel popraviti nasproti bila to rekla. ospoda izjavim g Dalj libru e je na brodu 6 krupovih topov po 15 % ka topova Uhnerjeva 7 cjm kalibra in pa 11 brzo poslanca dr. Foregerja. (Dobro! Dobro! na desnici.) Plemenske bike, belanske (cikaste) pasme pro strelnih topov Hotchkoss število sisteme in pa zadostno dajala bode kmetijska družba v ponedeljek 20. maja priprav za odpahanje torpedov. Razsvitljava na brodu je električna Stroj ki brod tirajo imajo moč 6.400 konj za *>ilo tudi moč 9.800 konj, urnost brodova znaša 17*5 oziroma 19 mil vsako uro. Vsega skupaj je na brodu 38 samostalnih parnih strojev z 79 parnimi kotli. dopoludne ob 10. uri v Kranji, in sicer na dvorišči gostilne gospoda Petra Majerja (mladega), t. j. na dvorišči hiše, ki je zraven velike cerkve, in Kjer stanuje davčni urad. Po sklepu glavnega odbora dobodo sedaj vsi biki uže pri nakupu obročke v nos, kar bode močno olajšalo ravnanje ž njimi. Na Virtenberškem, koder licencujejo bike enako kakor pri nas žrebce, ne dobi nobeden, ki ima bika, licence, ako nima bik obročka v nosu. S tem Državni poslanec dr. Ferjančič zavrnil je minulo upa kmetijska družba preprečiti vedno bolj množeče se sredo v seji državnega zbora tajenje koroškega deželnega prošnje za prerano prodajo subvencijskih bikov zaradi predsednika in pa tamošnjega deželnega šolskega nad- njih neukretnosti. Kreditno društvo kranjske hranilnice ima v . uri popoludne v dvorani hra- zornika takole V) Pri obravnavi proračuna notranjega ministerstva četrtek 16. t. m ob govoril sem o razmerah na Koroškem ter navel več do- nilnični XIV. redni letni zbor. Na dnevnem redu so: godkov, ki so iz aktov dokazani, ali se morejo dokazati. Poročilo odborovo o delovanji v 1. 1888, poročilo pre-Dokazati sem hotel, da koroški Slovenci ne vživajo po gledovalnega odseka o računskem zaključku, volitev državnih temeljnih postavah zagotovljenih jim pi štirih odbornikov, ki po pravilih letos izstopijo, volitev označil visoke uradnike v deželi, trdil sem, da je pregledovalnega odseka in posamezni nasveti. da deželni predsednik koroški pri neki priliki rekel: ob Karavankah so Vaše meje; preko teh nimate Tam Vi Deželni predsednik gospod baron Winkler vrnil se je minulo soboto jutro z Dunaja, ker ga tukaj ,bindišarji4 ničesa iskati." Na drugi strani sem trdil, da čaka toliko obilnejšega posla, ko so deželnozborske vose je izjavil deželni šolski nadzornik koroški: „Bindi- litve pred durmi in je več uradnikov pri c. kr. deželni šarji ali Slovenci na Koroškem nimajo obstanka." vladi obolelo. Ti moji izreki so bili vladi povod, da je o tem prašala Zastop mesta kranjskega odposlal je na Dunaj dotične uradnike. „Si fecisti, nega", pravi stara prišlo- v roke državnih poslancev novo prošnjo za vzdržavanje, vica. Naučni minister je v šolski razpravi izrečno pov- oziroma razširjenje kranjske gimnazije v višjo gimnazijo darjal, da sta oba gospoda trditev proglasila za neosno- Poslanci izročili so pomenljivo novo prošnjo naučnemu vano. Toda stvar se ni prezrla, ravno nasprotno, včerajšnji ministru, prvi govornik pri »osrednjem vodstvu" je zopet prišel na to ter naravnost kazoč na mene rekel, da neprimerno Gledališko vprašanje ljubljansko prišlo je nekako na postajo. Obrok do katerega bi bil moral arhitekt nesramno javno obtožujemo, kar se pa pri natančnejšem Walter izdelati načrte in proračun, je pretekel, pa delo preiskovanji pokaže kot čista iznajdba. še ni zgotovljeno. Deželni odbor bavil se je v zadnj1 159 svoji seji s tem vprašanjem ter je sklenil prav odločne korake. — Nesreča na parniku. V Gradcu imajo nekaj časa za vožnjo po Muri dva mala parnika, o katerih se je tam že mnogo pisalo. Minulo nedeljo popoludne pre-peljava eden parnikov „Stirijai< imenovan, po Muri, na brodu bilo je 21 ljudi, kar odreče stroj, parnik žene narastla Mura po vodi doli brez krmila, razbije se na kozi mostu in ljudje so naenkrat vsi v dereči vodi. Pravijo da se jih je 14 rešilo, 7 oseb pa je vtonilo. Sedaj ■fCfic^ l4* fl prftjMBflPj^JifK FTIii 1 l j ^ :r. ^ ir: L^ ^jc** SH^s-. jjp-^ ' i *1 ' ^MtfcJl jUlrl '/IgfltBMi&^-JŽ' '.jflSg Jh^^^^BBBB^BlttMMi^BI^MB je vlada hitro prepovedala vožnjo tudi še z drugim parnikom. — Trijaci ledeniki minuli so v veliki gorkoti brez iškcde za sadje, vinograd in polje. Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. — V petek večer dognala je zbornica poslancev razpravo o državnem proračunu za tekoče leto. S tem je bila rešena glavna naloga zadnjega dela letošnjega zasedanja in od onega dneva naprej vrše se razprave o manjših, izrekoma obrtnijstvu in pa davkoplačevalcem v olajšavo namenjenih postav. Izrekoma je zakon o varstvu znamk za obrtnijske izdelke velevažen za vse stroke obrtnijstva. Dalje je bilo rešiti vprašanje, kako postopati pri posvetovanji novega kazenskega zakona, izrekoma to, ali naj se ta predlog izroči posebnemu, stalno delujočemu odseku. — Stranke zbornice bile so različnega mnenja, večinoma čuli so se glasovi proti stalnemu odseku, pa beseda pravosodnjega ministra odločila je za stalni odsek, — dalje je minister iz nekega osebno-stvarnega razloga zagovarjal število 18 členov, toda zbornica izrekla se je za manjše število 15 členov. — Sklepu za sostavo stalnega odseka pritrditi mora tudi gosposka zbornica in potrebuje tak sklep najvišjega potrjeuja. Izmed slovenskih poslancev bode člen stalnega kazensko-zakonskega odseka dr. Ferjančič, drugi člen izmed Hohenwartovega kluba bode tirolec, višje sodnije svetovalec Neuner, Lichtensteinov klub pošlje vanj dr. Ebenhoch-a, češki klub odpošlje : višje sodnije svetovalca Hajeka, kateri bo bržčas odseku načelnik, dalje dr. Dostal in dr. Zucker, ki je vseučilišni profesor v tej stroki; — poljski klub baje odpošlje v ta odsek gospode: dr. Madejski, dr. grof Pininski in Mahalski; — deseto mesto pripada po dogovoru enemu izmed malih klubov ali divjakov in govori se, da je za to namenjen dr. Pattai. Ostalih 5 mest pripada levici, izmed katere se kot kandidati imenujejo dr. Herbst, dr. Kopp in Tomaščuk. Izmed davkovskih predmetov pa sedaj ne pride ničesar na vrsto in to ne olajšava glede hišnega davka in ne ona zarad pristojbin. Zakrivili so to oni gospodje, ki si hočejo pri volilcih pridobiti posebnih ■zaslug s tem, da zahtevajo tolike polajšave, kakoršnih finančni minister sedaj še nikakor ne privoli in privoliti ne more, ako noče zopet gospodariti s primanjklje-jem in pa z najemanjem dolgov. Takih gospodov pa je zelo veliko na levici, ki nočejo, da bi sedanja večina sklenila kaj polajšav za davkoplačevalce, — pa so taki kratkovidneži tudi na desnici, katerim pogled ne presega dolžine nosa. Volitve v delegacije vrše se danes večer in je za delegata Kranjske odločen grof H oh en w a rt, za namestnika pa Šuklj e. V gosposki zbornici prišel je včeraj na dnevni red v prvo branje nov šolski zakon. Razgovor po opravilnem redu gosposke zbornice pri prvem branji ni dopuščen, zato se je ta vladni predlog le tihoma oddal za to odločenemu odseku. Poročilo o državnem proračunu pride v gosposki zbornici, kakor se čuje tudi še ta teden na razgovor in bo gotovo sprejet nespremenjen po sklepih zbornice poslancev. , Vse to kaže, da bode zborovanje državnega zbora pretrgano v malo dneh. Zbornica poslancev imela bode, kakor se sploh sodi svojo zadnjo sejo jutri v četrtek. Veliko vriša napravlja tukaj beg kneza Sulkovskega iz blaznice. Knez bogat, je tako neizmerno trosil denar, da se mu je že zavolj tega odrekaval zdrav razum, lahko-živstvo je vrh tega še bolj oslabelo njegovo telo in duševno zmožnost, tako da mu je pristojno oblastvo odvzelo pravico prostega razpolaganja, mu postavilo varuha ter ga spravlo v zavod za umobolne. Osebam, pri katerih je knez potratil mnogo denarja, bilo je žal po prejšnjih lepih časih, ter so ga tihoma in skrivej odpeljale bolnice. Soproga knezova obljubila je 500 gld. darila onemu, ki pove, kje imajo kneza skritega. Policija našla je nekaj sledu, toda beguna samega še nima v rokah. O novih šolskih zakonih, katere je predložM minister Gautsch državnemu zboru je obsodba zelo soglasna in za sedaj je le toliko gotovo, da pred jesenom ne pride ne ena ne druga v razpravo. Nekateri krogi sodijo, da sploh ne pridejo v razpravo, temveč, da minister Gautsch po tolikih dokazih izredne svoje spretnosti, nezadovoljne storiti vse ljudske zastopnike, zapusti ministerstvo in napravi prostor boljšemu nasledniku. Slovenci gotovo ne bodemo pretakali solz, ako se to vresniči. Nemška. — Železno roko nemškega kanclerja Bismarka, zadel je težak udarec, on, ki se toliko bavi 8 socijalnimi vprašanji, on ki hoče nemško obrtnost in pridelovanje postaviti na tla neodvisnosti nasproti unanjim državam, moral je doživeti te dni, da se pokaže silno odvisnega od lastnih nemških podzemeljskih delavcev v porensrih premogokopih. Blizo 100.000 delavcev v pre-mogokopih odpovedalo je delo zahtevajoč boljšo plačo in skrajšanje časa za delo. Kakor povsod, v\ se tudi tukaj dopustilo, da bi sploh kedo smel na delo, 100 vojaštvo poseglo je vmes z veliko silo, in štelo se je zdravljajo in za to je porabil prve trenutke zboljšanega več mrtvih in ranjenih. zdravja v to, da se zopet sam pokaže gospodarja v Minister za notranje stvari podal se je v porenske SV0Jem kraljestvu ter poskusi ali njemu ni več mogoče dežele, da bi posredovaje med delavci in lastniki pre- za se °?reti si srca podanikov svojih. mogokopov grdo homatijo zopet spravil v red, ker vse Slučaj da ravno spolnuje 40. leto svojega vladanja, večje tovarne morajo delo ustaviti, ako en teden ne poda mu priliko obrniti se oklicom do svojih narodov. dobe premoga, tako se je zgodilo v Krup-ovi tovarni kjer lijejo topove za vse države, enako se čuje, da bodo tem oklicu pravi: Nadejam se, da mi bode ljudstvo moglo potrditi ale, nekatere železnice ustaviti promet, ker nimajo da sem spolnil svoje obljube dane pri nastopu prestola. da mi je bilo moje ljudstvo zvesto v časih veselja s čem kuritil Vem Ministrovo posredovanje do sedaj ni imelo uspeha, in žalosti. Vedno sem se trudil za blagostanje dežele ampak nasprotno se je še celo pomnožilo število de- živo hvaležnostjo proti Bogu, oziram se na preteklost lavcev, ki so odpovedal zadnje dni zabraniti, je lavci nič več sprijelo za to. Tudi cesar in delo edino kar se moglo blagoslo božj in to da se vojaštvo z de Nižezemskim i vtrdil je staro zvezo med Oranijanci slavnostni dan prosim za enak blagoslov ni pa znano, komu gre zasluga za prihodnjost moje hiše in mojega ljudstva. Spominj na vprašanja zarad tega za Nemško perečega pripeti se to, da ima Nemška krvav trenutku Bismark imela sta že posvetovanje preteklost je poroštvo za prihodnjost Oranij In čudno Nižezemske, ki so po milost Božji incev in pa složni, močni ia domač boj v prosti ; tt ) ko dela velikanske priprave za sijajen spre jem laškega kralja Humbert Nemško dne 20. t. m Nemškemu i ki Na ta oklic kraljev odgovorilo bode ljudstvo v piide v goste na adresah, s katerimi bode kralj zadovoljen — potolažen. ministru Herfurthu se je posreč^o ugladiti pot za sporazumljenje mej rudarskimi delavci in delodajalci. Obe stranki bodete izvolili pooblaščence, ki se bodo v zvezi z vladnimi zastopniki sostavili v ne- Bavarska. Bolezen matere kraljičine postaja bolj in bolj nevarna, moči pojemajo silovito in kaže se, da so prizadeti krogi pripravljeni na skrajno. Sveti oče poslal je materi kraljici svoj blagoslov brzojavno. kako azsodišče. Dognano je i da pri tem delavskem Bolgarska. Knez Ferdinand porabil je zopet gibanji niso vplivali anarhisti kar je razvidno tudi priliko 9 ko se je pričela zgradba železnice pri Burgas-u, že iz prijaznosti meščanov nasproti * strajkovcem da je javno izrekel besedo c gmotnem napredku in Bohomu so vojaki tudi nedolžne rar se je pričela stroga preiskava ni Zp^adi tega mirnem razvoju Bolgarske, ni sicer imel poleg sebe Francoska. , prve dni, povolj sedaj, valcev po 150.000 in več, tudi nad 200.0CD Razstava v Parizu no. Na dan prihaj ponaša se uradnih zastopnikov unanjih držav in zato je minister nagovoril časnikarje, zastopnike unanjih javnih glasil, da se bodo Fra znali tolažiti obisko in videti je naj nepristransko to osvedočijo prosta neodvisna Bolgarska, pred svetom. Živela ropskih držav pri razstavi in ni bila zastopana uradno Londona. ako prav večina ev-njenem odtvorjenji Boulanger-ju poroča se z pri , bil je konečni klic knezov. Črna gora. Knez odpeljal se je s svojim sinom v ponedeljek preko Dunaja v Petrograd. da se mu vendar beg s Francoske telesno n? kaj prav prilegel, govori se, da boleha je to ker na tem ni dvomiti in umevno 7 lomožatim strahom za svojo osebico vsih ponosnih, in taki so, Francozih da je z begom ma 5 gova, ker čuti, da j Nižezemsko. zgubil veljavo pri To je bolezen nje- Zitna cena v Ljubljani 13. aprila 1889. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 83 kr. baoaŠk& 6 gold. 80 kr turšice 5 gold. 30 kr soršice 5 gld postal nemogoč za vso prihodnjost 80 kr. rži 4 gold. 50 kr. ječmena 4 gold. 33 kr. Že pred meseci umirajoč proglašen ovsa 3 gold. kr. ajde 4 gold. 33 kr. ovsa 2 gold kralj okreval je zopet toliko, daje odpadel uzrok za name stovalno vladarstvo. Videti je, da je starega onemoglega kralja za nekaj tednov ojačila ljubosumnost proti progi kraljici in pa proti vladarskemu nasledniku vodu Nassau-skemu v Lucksenburg-u. Nesrečen je bil baje bolni kralj zato 44 kr Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov 80 VOj V Kranj i 11. aprila. I 4 x Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. J ečmen doma in v Lucksenburgu pozdravilo z obi- 1 gold* 60 kr vladarstvo čajnimi izrazi veselja in osrečenj še za čas ker se je 1 gold. 22 kr. Ajd 4 gold. 22 kr Seno 2 gold kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr a. Peklo ga je, da se njegovega življenja nasledniki njegovi po- 44 kr. Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki