■ \ # IBdini stoveoGftd dnevnik ▼ ^^ T \ C| A B B 1 \ A T^ The onir Slovenk: datf^ T fiS^^t^ii ITljAn 1% J\ rLl / I i /\ inthe United Statea Ishzja vsak dan izvzemat ^Jl JL^fl JL JL 1 JL JLXV V/ JLr i. JL Issued every-day-i t»edeQ in praznikov. Ij Sundays and HoBday*> list dottuddh delavcev t Ameriki. , 1 BUEFOV FXSABSZ: 4«7 OOBTLANDT. E.....* ■■ ** •• * Asi Oeagress sf HM 1» l«71t TELEFON PISARITE: 4687 OORTLAHDT HO. 137. — ŠTEV. 137. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 33. 1909. — SOBOTA 12- ROŽNIKA, 1909. VOLUME XVIL — LETNIK XVIL *4INe v Ameriko — Bonaventura!" Večina slovenskih duhovnov v Ameriki modro molči proti nameravanem obisku ljubljanskega škofa Bonaventure. f - Kljub fsistranskij agitaciji Rit. Sojarja in razpošiljanju cirkularjev, ji aid isindisitimi slovenskimi duhovni — I« 28 du-heviov, ki so za obisk. Do iBtdeutl slovenskih duhovnov J« i molkom odobrilo nai članek "Ne ▼ Ameriko Bonaventura l" NEPOTREBNA KOLEKTA ZA NEPOTBEBNE ZAVODE V ST. VIDU. o- "V posebnem članka pod napisom "Slaba, agitacija" objavljamo danes na drugej strani našega lista natančno poročilo o agitaciji, s ktero je pričel Rev. Sojar v Chicago, 111., kakor hitro smo v našem lista objavili članek "Ne v Ameriko — Bonaventura!" V dotičnem članka smo povdarjali, da nam je ljubljanski Škof Bonaventura dobrodošel kot Slovenec, nikakor pa ne kot kolek-tor za znane, do skrajnosti zadolžene njegove zavode v St. Vidu, v kte-rih se vzgaja le fanatizem in šovinizem. Povdarjali smo tndi — že tedaj — da večina slovenskega naroda ni za obisk imenovanega škofa, ki je izdal Slovence Nemcem povodom krvavih septembarskih dni - v Ljubljani, kajti naš narod ima v A-meriki skrbeti za svoje cerkve in svoje šole, tako, da mu ne preostaja denarja za nepotrebne zavode v St. Vidu, za ktere Bonaventuri tndi zagrebški škof PosUovič ni hotel dati niti vinarja in o kterih se je izrazil ravno tako, kakor mi: da bo nepotrebni. Ta članek pa ni ugajal malemu številen slovenskih duhovnov v A-riki in tako je pričel Rev. Sojar v Chicago, 111., z agitacijo, ki pa je bila skrajno naivna in se je vsled j toga spremenila tudi v veliko bla-mažo. Kakor na druge j strani poročamo, j jo Rev. Sojar rfczposlal vsem sloven- , skim duhovnom v Ameriki, kterih j imamo do osemdeset, na druge j strani v celoti objavljeni cirkular v . kterem jih poživlja, naj nastopijo i kot jeden mož, naj pokažejo svojo solidarnost in izjavijo v "Ameri-ksnskem Slovencu" da so vsi za to, da Bonaventura pride v Ameriko kolektat za imenovane nepotrebno zavode. In kako klavern je njegov vspeh! I Razposlal je navedene objavljene eirkularje in vsakemu je priložil še po en iztis "članka", kterega tndi objavljamo na drugej strani — — Proti cigaretam v državi Washington. Seattle, Wash., 11. junija. Zakon, ki prepoveduje rabo cigaret, je postal včeraj pravomočen po vsej državi Washington. Oblasti so mnenja, da se zamore vsakega Človeka, pri kterem ae najdejo cigarete, Kaznovati. Policija bode vestno skrbela, da se vse prebivalstvo ravna po tem zakonu. Denarje v staro fanwino as | 1UI..............M kisa, m UM...........- lit to««, m ta _ sag Hml W •••••••••s.* s mm. |ii«i Mi VM mm Mflk 9 V ••••••••••so m^U ^m^^j m 1MM«............ MM kisa, Poitarina je všteta pri tOh vsotah-Doma ss nakssans vaois popolnoma bpiašajo bres vinarja odbitka. Naše teins pcšiljatve ispiatsjs s. kr. poštni kuU v II. 4» m šah. Oairj« nam poslati j« aajpriliš-*> mM ▼ gotsvim v priporo-%mm> aH isgMriiao— pisma, vešje Msr sli pa New York BeafcDnfL m T* toda vse to mu ni pomagalo, kajti izmed osemdesetih slovenskih duhovnov v Ameriki, jih je le borno štcvilce 28 (Čitaj in piši: osemindvajset!!!), kteri so se pc pismenej in brzojavni agitaciji izjavili za to, da se strinjajo z obiskom ljubljanskega škofa Bonaventure v Ameriki. — Le osemindvajset slovenskih duhovnov, oziroma neznatna manjšina je podpisala navedeni Članek — vsi drugi so pa z molkom potrdili ono, kar smo pisali v našem Članku: Ne v Ameriko — Bonaventura! — • • • "Glas naroda — glas Boga" veli stara slovenska prisloviea, ktera je znana vsakomur pri nas v Ameriki in tudi na Slovenskem. In vsled tega smo prepričani in overjeni, da bode ililjansld škof Anton Bonaventura Jeglič sedaj uvaževal naš članek, v kterem smo mu dali bratski nasvet, i j ne prihaja mod Ameriške Slovence nabirat denar za svoje zavode v St. Vidu, kajti avaževati mora 1) da se je slovenska duhovščina v Ameriki z ogromno večino izjavila proti njegovemu obisku Amerike in nabiranju denarja; 2) da je med osemdesetimi slovenskimi duhovni v Ameriki le 28 duhovnov, kterim je vse jedno, ako pride, ali ne pride; 3) da se z ogromno večino slovenskih duhovnov v Ameriki strinja tudi ogromna večina slovenskega naroda v naše j republiki; 4) da je naš narod dobrega srca, da pa za nepotrebne zavode v St. Vidu nima denarja; 5) da bode na Slovenskem napravilo med njegovimi lastnimi kolegi in tudi med vsem narodom v sloven- j skih deželah skrajno mučen utis, ; ako bi se tako ponižal, da bi s po-1 močjo ameriških Slovencev skušal ! pokriti svoje dolgove in 6) da s svojim nameravanim obiskom poniža dostojanstvo kranjske- ' ga deželnega zbora, v kterem ima on častno mesto virilista. Anton Bonaventura Jeglič, uva-žujte te vrstice, ktere prihajajo iz ogromne večine src slovenskih Američanov, pred vsem pa uvažujte, da je večina slovenskih duhovnov v Ameriki tudi na strani večine slovenskega naroda. Ako to storite, potem bodete s to večino zajedno iz vsega srca izjavili: NE V AMERIKO BONAVENTURA! Zdravniške preiskave pred poroko. Seattle, WashL, 11. junija. Včeraj je postal pravomočen novi zakon, ki določa, da se morajo vsi oni ljudje, ki se nameravajo poročiti, pred poroko dati zdravniški preiskati. Le onim ženskam se ni treba podvreči preiskavi, ktere so stare že nad 45 let. Danes je prišlo k tukajšnjemu mestnemu uradu prvih deset parov, kteri vsi so prinesli seboj zdravniška spričevala, nakaz so dobili dovolje-nje za poroko. Dva para sta pa izjavila, da odpotujeta v British Coin mbi jo, kjer se bodeta poročila in , potem vrnila semkaj, kajti v British Colombiji nimajo tako n^Uhih i konov. * « Pogoji za Oslsstlna Casta). Will ems tad, Curasao, 11. junija. ( Predsednik republike Venezuele, Go- : mez, naznanja, da bode dovolil Cele- 1 stinu Csstru, bratu bivšega predsed- < nika CiprCiana Castra, povrnitev v Venezuelo, ako preje odda onih 6000 pušk, ktere je v svrho revolucije na- ^ bral v republiki Colombiji. Celesto-no Castro jo prišel pred dvema tedni v Wfflemstad in js a^eosil venetu- ] sUco vlado, nsj ai dovoli povratek ■ Iz najvišjih krogov. Življenje milijonarjev. . MRS. GOULDOVA JE TEKOM OSMIH LET PORABILA VELIKO SVOTO $775,988. I V New Yorku se je pričel skrajno senzacij onelen proces iz milij onarskih krogov. L > NEIZOGIBNI "DIVORCE", o Pri višjem sodišču se je minoli petek v New Yorku pričela obravnava . v zadevi tožbe, ktero je vložila Mrs. Katherine Clemmons Gouldova proti svojemu možu Howard Gouldu, o če- Se Standard OirCo. —a ■■ V AVSTRIJI SE PRI VLADI SE VEDNO JEZE, DA SO AMERIČANI PRIDOBILI AVSTR. PETROLJ-SKO OBRT. Cesar Fran Josip se je vdelufl procesije minoli četrtek. i POZDRAVI DUNAJČANOV. 1 -o-- j Dunaj, 11. junija. Minoli četrtek so imeli v Avstriji praznik sv. Rešn.ieffa TpIpsa in tpm povodom se je Fran Josip vdeležil običajne procesije, kakor vsako let« oh tem dnevu. Dasiravno je bilo na Dunaju dokaj \ roče in da je solnee prepekalo. ! je cesar ves čas zajedno z raznimi nadvojvodi šel peš za procesijo od dvora rln r'prkvp fitefnnn Fran . Josip je napravil na množico dober ^ vtis, kajti izgleda zdravo. Dunajča-ni co ga na iilir>nh vpspIo pozdrav-; ljali. i Dunaj, 11. junija. Avstrijsko ča-. sopisje, kakor tudi vlada se še ved-. no jezi, ker se je Američanom, ozi-t roma petroljskemu trusts, znanemu . pod imenom Standard Oil Co. po-. srečilo pridobiti kontrolo nad via avstrijsko petrolejsko obrtjo. Ame-} ričani so z lastniki avstrijskih pe-■ troijskih vrelcev sklenili skrajno ugodne pogodbe, takor da bodo mo-i rali avstrijski odjemalci petrolja j daj strašno trpeti, kar škoduje av-strijskej obrti. ; Američani bodo sedaj zgradili re- . zervoarje petrolja, kteri bodo veljali milijon dolarjev. Za to bodo pa po l preteku štirih let dobili rvoto 1 miL , 400.000 dol. Poleg tega pa ostane po : preteku štirih let polovica vsebine , teh rezervoarjev last Američanov, r Lastniki petToljskih vrelcev so ae . napram Američanom zavezali, da ; bodo vsako leto pripravili trust* r 150.000 ton petrolja. Ako doseže pe- t trolje gotovo ceno. potem dobe Ame- . ričani velik rabat, dočim bodo mora- . Ii avstrijski lastniki čistilnic petro- > Ija plačevati petrolje po tržnej ceni. Na ta način so dobili Američaai , kontrolo nad petimi šestinami vsega . petrolja, kterega se v Avstriji pride-. la Poleg tega so Američani pridobd-. li v svojo kontrolo tudi ves eksport . petrolja, ki znaša vsako leto kaeih 500.000 ton. Avstrijsko petrolje js . doeedaj delalo občutno konkurenco : ameriškemu, zlasti v Nemčiji in Avstriji. S tem je pa sedaj avstrijska konkurenca vničena. Časopisje poživlja parlament, nsj pomaga petroljskej industriji, ktera je postala žrtev John D. Rockefeler-jevega svetovnega monopola. -o- I V OGRSKI STRANKI NEODVISNOSTI JE PRIŠLO DO VELIKEGA NESPORAZUMA Burne debate v ogrsko - hrvatskem državnem zboru radi Kosa-tovega poročila. NESLOGA -o- Budimpešta, 12. junija. V krogih stranke neodvisnosti vlada skrajna nezadovoljnost, iz ktere je je hlepeti, da pride v kratkem v tej stranki do velikega razkolja in do boja med CSganijo samo. Trgovinski nu-nister Košut je ravnokar poročal parlamentu o izidu njegove avdijea-ee pri avstrijskem cesarju na Duna-ju, kjer je bil tudi minister notrar njih zadev Andrassy. Poslancem je povedal, da je vladarju predložil svoj načrt glede rešitve ministersks krize na Ogrskem, da je pa eeaar njegov načrt jednostavno zavrnil Vsled tega poročila je potem prišlo do najburnejših debat v parlamentu. Med Košatom in radikalno skupocojo stranka neodvisnosti, kte-rej predseduje predsednik parismea ta Justh, je prišlo do spora. Košut je šs izjavil, da bode asdsj odložil vodstvo stranke neodvinasti. "GLAS NAfiQOA" (Slovcnlc Dally--; Owned and published by the Slovenlo Publishing Co. (»corporation.) FRANK SAKSER, President VICTOR VA 1,1 A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. PIjuv of Business of the coiporation and addressee of above officers : 82 Cortiandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 ** pol leta.........1.50 ** leto za ipe^to New York . . . 4.00 " pol leta ra mesto New York . . 2.00 * Evropo za vse leto . . . . 4.50 " " " pol leta.....2.50 " " " Četrt leta .... 1.75 ••GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") teBued every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisements on agreement« Dopisi brez podpira in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj «e blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri epretnembi kraja naročnikov Eiwimo, da se nam tudi prejšnje »Ivallšče naznani, da hitreje najde-ao naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta na-liov : - "OLAS NARODA" 42 Cortland t St., New York City. Telefon 4687 Cortiandt. Koncem tedna. Vsakdo, ki stori in dokonča svoje dolžnosti, zamore povezati svojo cu-lico in oditi, to tem bolj, ako uvidi, da njegove dolžnosti niso bile pravilne in da je izvrševal le emisarsko delo, ktero ni tako rodilo, kakor se je pričakovalo — v Ameriki in na Slovenskem... * • * In tako minjeva mesec za mcscem, dokler za poletjem ne pride jesen, v kterej oveni vse listje ter odpade. In prišla bo jesen ter pobrala vse slabe Izrastke, ki se včasih pojavijo v javnosti... * • • Priroda je pa pametno odredila, da je podelila tudi takim izrastkom dar zavesti, da pridejo končno do spoznanja, da so nepotrebni, da so jim tla vroča, da se jih na uvažuje in da končno sprevidijo, da je za nje najboljše, ako izjavijo, da novi predstojniki za ''zunanje poslovanje" niso vneti, vsled česar naj se zopet — vrnejo k materam... * • * Nekdo nam piše, kako naj pozdravimo Bonaventuro, ko pride v našo republiko, in predlaga med drugim, da se najame godba od Salvation Army. Predlog odklanjamo, kajti pri dobrodelnih kolektah za inozemstvo je godba povsem nepotrebna — oziroma ravno tako nepotrebna, kakor kolekta za nepotrebne zavode v Št. Vidu... • * # Ker pa že pišemo o '' nepotrebnosti", naj še navedemo, da to ne prihaja iz naše inicijative, kajti nepotrebnost zavodov je povdarjal tudi zagrebški škof Posilovič, ko se je skušalo pri njemu kolektati za znane zavode, za ktere pa ni dal niti "fillera"... * • • Napisali bi lahko kiasen uvoden članek: o javnej in zasebnej dobrodelnosti, o čuvstvu in zavesti narodnega jedinstva in še o raznih dmgili lepih idealih. Toda — čemu t Tudi ako bi bili Se tako brezobzirni, bi to ne pomagalo človeku, ki tiči do grla v dolgovih. V ostalem bi pa tadi ne bilo v soglasju s slovensko rahločutnostjo, ako bi komu stopili na častno mrtvaško trnjevo krono... # * * "Nulla dies sine linea" — po slovenski: ni jeden dan ne mine, da bi ne dobili kako poročilo o elevelandski eajtenšci, kako jej zginjajo živ-Ijenske moči. Vsled tega svetujemo Mr. Trinerju v Chicagu, da jej pošlje stekleničico — življeuskega "eli-kairja"... * • * Operacije pri elevelandskej "eaj-teniei" bi prav lahko uvrstili pod svetopisemski izrek, ki se glasi: "in grehi tvojih očetov se bodo maščevali v tretjem in četrtem koleun"... - # • • Kako se "Proletarcu" cede sline po dolarjih! Toda zavist jim ne bo prinesla niti dolarjev, niti penny-jev... • * * Po tolikem času idealnosti in naivnosti so sedaj vendarle prišli do spoenanja, da se brez "$$$" kljub vsemu pisanju o idealih in utopij ne mere napredovati — a najmanj t Chicagu, ki je le praktično, ne pa idealno mesto... • • V Vreme v juniju! Dasiravno je grdo in jesensko, smo vendarle veselil kajti drago nam je, da se lastniki trusta za led nepopisno jeze... • • * Ben Akiba se je motil, ko je dejal, da "je že vse bilo na svetu". V New Yorku imamo namreč policaja imenom Dodsona, kteii je ta teden pred sodiščem priznal, da v svojem življenju še nikdar ni poljubil kakega dekleta in da tudi nijedno dekle ni njega poljubilo... # * • Ta policaj bi bil izvrsten model za kiparje: Dodson kot boginja čistosti in morale — v uniformi in s kolom v roki, s kterim bi se branil pred po-Ijubovanjem... # • ' v V minolem letu je v Parizu zblaz-nilo 4000 ljudi in med temi so bili le trije, ki so zblaznili vsled ljubezni. Temu se ni čuditi, kajti običaj' in morala človeštva so postali pametnejši in naravnejši; ljudje sedaj ne ljubijo več tako nesrečno, kakor v starih časih, kajti na razpolago je vedno in povsodi obilo affinities v svrho tolažbe... # * * V tem tednu so na jugu linoa^L nekega zamorca, ki je bil že v smrt obsojen. Na jugu imajo namreč mesto našega izreka: "Let's have a little pic-nic" boljši izrek, ki se glasi: "Let's have a little lynching"— * • • Baptisti očitajo profesorju Foster- ju, "da uči v svojih spisih vero brezi krščanstva". Toda to je tisočkrat j boljše, kakor krščanstvo, pri kterem , zavzema vero le navadna — šif-karta___ * * * Mehikanski governer Landa y Es- i c-adron je ustanovil družbo, ktere namen bode nastopati proti ljudskemu samomoru. On hoče agitirati za , poroke in ustvarjanje velikih rodbin j pri siromašnejših slojih ljudstva. In j pri tem ponosno povdarja, da je oče j sedmih otrok. Toda senor Landa y j Escadron gotovo ne ve, da za vse ljudi ne veljajo jednaki običaji... • » * Nepoznani ljudje so na jugu streljali na nek zrakoplav. Kaznovani bi sicer morali biti, toda tudi ako se jih dovede pred sodišče, se mora uva-ževati olajševalno ckolnost: najbrže so mislili, da so v zrakoplavu — zamorci ... * * * V tretje gre rado — in Zjedinjene države bodo v tretje zasedle Cubo — • • * Priznati moramo, da so Mlado-turki skrajno nepristranski: v Ada-ni so radi klanja kristjanov obesili devet Turkov; in poleg teh tudi šest Armencev... * * * Poročali smo, da je newyorska policija pregnala vse bele ženske iz Chinatowna — "v prid morale". Dobro! Toda kitajske ženske ne smejo v našo deželo: in kaka "morala" bode posledica policijske mo- lale v Chinatownuf... • * * Filipinci se hitro civilizujejo. Iz Manile se poroča, da se je jeden v ječi obesil, ker so ga zaprli skupaj z nekim zamorcem... Slana agitacija. Ako se hoče dandanašnji na svetu kaj doseči, tedaj se moia med ljud-1 mi nastopiti z agitacijo. Le med, kolegi in stanovskimi tovariši, kteri j morajo imeti takorekoč svoje skup- i ne cilje in ideale, in kteri imajo tudi skupne dolžnosti, o kakej agitaciji ne more biti govora, kajti dolžnosti itak "vežejo". Skrajno klavemo in slabo znamenje je pa, ako se mora tudi med stanovskimi kolegi agitirati za kako ( stvar, KTERA ŽE SAMA PO SEBI i NI DOBRA IN KTERO KOLEGI SMATRAJO ZA NEPOTREBNO, to i tem bolj, ako vedo, da jih dolžnosti | njihovega stanu niti malo ne vežejo na ono stvar, za ktero se agitrnje. Take vrste agitacija se je sedaj, ko se je naznanilo, da namerava priti v Ameriko ljubljanski škof Bona-ventura, razvila tudi v Ameriki in sicer po sledečem skrajno naivnem načinu: # . • Rev. Anton Sojar, ki živi v Chicagu, 111., je razposlal vsem slovenskim duhovnom (kterih večina* se ne vnema za obisk Bona venture) sledeči eirkular: "Chicago, 5. junija, 1909. Častiti gospod in dragi duhovni so-brat:— Dne 3. junija smo imeli štirje slovenski duhovniki v Jolietu razgovor glede člankov v Glasu Narodn^-v katerih duhovnik Ivan Smclej diktato-rieno zapoveduje ljubljanskemu Škofa: Bonaventura — ne v Ameriko. Ta pisava je nesramnost prve vrste. Obsojati jo mora ne samo katoliški' Slovenec, ampak vsak človek in vsak Američan. Če hoče ljubljanski via-dika priti-na kratek obisk ▼ Ameriko in če želi videti, kako se nam in našemu naroda godi po svetu* naj pride 1 Čast mi je osebno ga prav dobro poznati in vem, da je on blaga duša in svet mož. Častiti gospod! Prosim Vas, preči tajte priloženi članek, ki ima tiskan biti v prihodnji številki Ame-rikanskega Slovenca. Če ga odobravate in se a njim strinjate, prosim, dajte mi telegrafičnim potom javiti, da smemo pod ta članek podpisati tudi Vaše cenjeno ime. Čim več nas bo podpisanih, tem lepše bo izgledalo, Sakserju in Smole ju se bo pa nos povesil. Duhovniki v Jolietu so bili vsi za to, naj se brzojavni odgovori naslavljajo na spodaj podpisanega duhovnika. V nadi, da boste upoštevali te vrstice in da bomo združeni slovenski duhovniki v tej točki javno pokazali svojo solidarnost in moč, Vas prijateljsko pozdravljam Vam vdani (Rev.) Anton Sojar, 53 W. 22. PL, Chicago, 111. Op. 1. To pismo je poslano na VBe slovenske duhovnike v Ameriki, iz-\zemii Smole j a in patra Kazimir j a. Op. 2. Podpisi duhovnikov pod člankom bodo uvrščeni po abecednem redu." V cirkularju se navaja ime Rev. Smoleja kot pisca našega članka: Ne v Ameriko, Bonaventura 1 Resnici na ljubo po konštatujemo takoj I danes, da z dotirnim člankom Rev. j Smolej ni niti v najmanjšej zvezi, j kajti članek je editorijelen in je bil .spisan na splošno zahtevo v našem uredništvu. Da pa bode dotični članek popolnejši, naj še pristavimo, da vsebina dotičnega članka ni nesramna. pač pa prepohlevna, kajti škof Bonaventura je tako nezaveden in j tako črnožolt "Slovenec", da je ob ODPRTEM GROBU SLOVENSKIH; I ŽRTEV PO NEMŠKIH LIBERALNIH LISTIH JAVNO DAL OBJA- j I VITI, DA SIMPATIZ7RA Z LJUBLJANSKIMI KAZINOTI TER DA SE ZGRAŽA NAD SLOVENSKO j LJUBLJANO. S takim človekom pa zavedni Slovenci nimajo kaj opravitL Inače mu je pot v Ameriko vedno odprta, kakor smo povdarjali v do-tičnem članku. • » * Najlepše pa šele pride: Da bode agitacija med slovenski- • rni duhovni popolnejša in da boe, je v Ameriki nemogoče. Zato naj se Glas Naroda le nikdar pre- j več ne boji, da bo ljubljanski Škof j { pripeljal s seboj kakega "strastnega | klerikalca" in ga postavil za pred-i ; sednika Združenih Držav. Nič bati j i se! Rečemo pa toliko, da ko 'bo mi-lostljivi gospod knez in škof ljub-; Ijanski v ameriških slovenskih cer-' kvah pridigoval o pobožnostih do Presvetega Srca Jezusovega in o če-ščenju Matere Božje, ga bomo vsi katoliški Slovenci v Ameriki radi i poslušali kot naslednika apostolov. ! Socialisti, liberalci in stoobrazni ' ljudje naj pa — ako hočejo —■' za-: mašijo svoja ušesa, če ne marajo po-. lušati resnic svete katoliške vere. J V deželi svobode živimo in kot ame-i riški državljani zahtevamo v smislu postav naše slavne republike popolno versko prostost. 2). Podpisani duhovniki kličemo Vam, milostijivi gospod knez in škof ljubljanski: Dobro došli med nami! Z veseljem Vas bomo sprejeli povsod kot milega gosta. Pokazali Vam borno svoje, s težavo in žulji slovenskih katoliških delavcev zidane cerkve. Naša katoliška društva Vas bodo z veseljem in s častjo sprejela, katerokoli naselbino boste obiskali. 3 . Glas Naroda prijazno prosimo, naj nikar našemu Presvetlemu gostu ne podari nobenega vinarja. Če bodo naši katoliški Slovenci kaj darovali, se bodo že prepričali in dobro preudarili, komu kaj darujejo, koliko daaujejo in zakaj darujejo. Vsak delavec si sam zasluži svoj denar in Glasu Naroda ni prav nič j mar, kako delavee s svojim prisluže-I ni m denarjem postopa." Ta Članek, ki bo nadmkan v "A- i meri kan nkem Slovenca", ne bodemo g na dolgo komentirali, kajti ■ tem < člankom se brezdvomno le malen- s kostno število Slovencev strinja, tu- t di ako se Rev. Sojarju posreči tele- ] grafičnim potom dobiti vse podpise 1 slovenskih ameriških duhovnov. — ] Sploh si pa še pridržujemo komen- 1 t ar za kasnejšo dobo, ker dosedaj 1 "Amerikanskega Slovenca", v kte- < rem morda izide zgoraj objavljeni t članek, še nismo videli, kajti pošta < kljub vsej hitrosti ne vozi tako hi- < tro, da bi zamogli dobiti "Ameri- 1 kanskega Slovenca" danes (▼ pe- < tek), ker se dotični članek sedaj i morda šele tiska v Jolietu, 111. < * * * ' Vsled tega naj za danes povdarja- ' mo, da tudi v Ameriki ni nič tako ' skritega, da bi ne bilo še pravočas- ' no v "Glasu Naroda" odkrito. Ope- s tujemo pa nasvet: Anton Bonaven- * tura Jeglič — ne ^Ameriko, kajti ( kolekta za nepotrebne zavode v Št. * Vidu je nepotrebna in nepotreben je ' tudi obisk Amerike po — na žalost slovenskem — škofu, kteri odobrava, ' ako se v srcu Slovenije po krivdi av- 1 strijskega vojaštva proliva nedolžna : slovenska kri! 1 •V __^__1 DOPISI. Cleveland, Ohio. Cenjeni gospod urednik: — Ludom čudo se je dogodihfzadnji j l eden v Clevelandu. Imeli smo meet- ] Ligo (cerkveno!) — pa kaj bi pra- 1 vil, saj jo imamo vsako nedeljo. — i Razpravljali smo o našem žalostnem, < silno žalostnem verskem položaju. Edina naša tolažba je novi škof elevelandski, ki ima priti prihodnjo nedeljo. To smo lamentirali čez na-} še duhovne in čez ves svet, samo sa-1 mi na-se vedno pozabimo. "Ame-■ rika" je seveda potem tudi stokala, ! kakor da bi imela raka v želodcu. ! Sicer ga pa menda ima! Novemu ' škofu bodo seveda katoličani tega ! mesta priredili velik sprejem in pa-: rado. Seveda mi pa, ki se moramo vedno fajtat in smo že utrujeni, smo pa sklenili, da se parade ne udeležimo, ker je Pavli! a z denarjem na svojem balonu pobegniL Na, saj smo pa tudi siti tistih parad in avtomobilov. Kaj pa hoče škof nam, zgubljenim ovcam in koštrunom! Ko bi ; prišel "ta sladki" in priliznjeni na-l za j, tedaj bi mu že naredili parado, :— toda škof, kaj on pomeni? Od nje-pa ne moremo pričakovati, da bi nam ! kuto nazaj dobil. To je tisto čudo, 1 toraj da smo sklenili, da se za enkrat parade ne udeležimo. To je pač velik napredek za nas paradarje. — Mislim, da je Glas Naroda malo raz-j-verlil naše mračne možgane. Seveda največ so pa naši duhovni krivi, i Oni so po mnenju "Amerike" krivi, ; da je fara Žalostna propadla, da je moral "ta sladki" iti, da je Nova Domovina propadla — in sploh vsega so krivi. Silno moč morajo imeti ti naši duhovni, da so mogli kljubovati vsem žegnom vašega newyorske-j ga "ta sladkega" s svojimi velikan-j skimi načrti. Nobenega izmed se-j danjih duhovnov niti tukaj ni bilo, ! ko je začelo treskati v faro in Novo . Domovino. Menda so "per distance" j imeli tako moč, kakoršno upa "me-i »leni'? iz New Yorka dobiti v roke j in se zmagoslavno povrnitL Da ne pozabim naše meetinge! j Predsedoval je, kakor navadno, To-| ne Blazen, zapisnikar je bil nek ža-j losten fant, kterega poročilo v "A-jmeriki" je tudi nas vse naredilo ža-j lostne, kakor je on sam. Tako vidi | lahko vsak, kako smo naenkrat po-j stali ponižni in ubogljivi kakor jag-i njeta in ne kakor kozlL Naši gospodje so nam prepovedali parado in mi smo jih sklenili ubogatL Toda kaj pomagajo vsi naši sklepi! Kdaj smo se jih pa še držali 1 Čez teden dni smo se zopet prelevili kakor ka-j če in sklenili, da so skušnjave prevelike, da parada mora biti. Če ne že zaradi škofa, pa zaradi žalostnih fantov — stare garde "ta sladke-gp " — da se bodo ti postavili v svojih ilovčastih uniformah. Kot cveki, tako bodo stali tam pred škofom in prosili za "sladki med", da se jim vrne. Ne damo se pa ne bitat v naši slovenski fari! Seveda, ker se naši žalostni fantje in njih prijatelji sramujejo našega milega slovenskega jezika in fare, zato se bodo udeležili parade s hrvatsko faro. Tako bodo bolje, po našem mnenju, pokazali svojo Pavlihovo prebrisanost in narodno zavest. Tako lepo v Clevela :idu napredujemo v narodnem ozi-ru! Lahko se nam smejejo vsi. Nekteri se čudijo, kako je to, da se elevelandski Pavliha več ne prikaže. To pa je zato, ker so mu poredni žalostni fantje balon predrli, da ne bi z denarjem ušeL Pavlilto se je tudi preveč bahal, kako da krtači. Zato je mene samega razjezil, da sem mu vzel krtačo in ga po jeziku okrtaČil in njegov balon po-peglal. Ta balop bode sedaj služIl žalostnim fantom za zastavo in sicer ga bo Pavliha nesel pred staro gardo in igral bandafir&rja. Tone Blazen si pa bode obesil okoli vratu tisti zvonče, ki je nas vabil nekdaj na parade in shode in v kterem so potem konje napajalL Obesil si bode pa Tone zvonec na tisto vrv ali štrik tretjega reda, ki ga je kuta požegna-la in ki ga je Tone tako zvesto nosil okoli pasu, dokler ga ni Sena razsvetlila in mu pas vzela. Bati se je, da ne bi Tone rabil tiste vrvi v drugo svrho, kakor za zvone«. Pavli-hatov balon toraj ni zadela ista usoda, kakor je zadela faro in Novo Domovino. Nekteri so namreč wiialiH, da je strela udarila vanj, kakor je udarila v N. Domovino in bode kmalu tudi v "Ameriko". Zato bo treba zopet mrtvaških vencev in črnih trakov nabiti na vrata, kakor so to storili nekteri poredneži, ko je crka-la N. Domovina. Ljudje so res hudobni tu v Clevelandu, da si iz ranj-kih norca delajo. Menda jih je "ta Sladki" tako naučil! Kako bode parada izpadla, kako bodo naši naprednjaki, žalostni in drugi bedaki kazali svojo narodno zavest kot Hrvati, o tem bodem poročal prihodnjič in jih bodem zopet malo popeglal. Pozdravljena slovenska zavest! Mike P. ZGODOVINA NESREČONOSNE MUMIJE. nV londonskem muzeju Lfranijc mumijo, s ktero spravljajo v zvezo celo vrsto uradnih pripetljajev. "Koelni-sehe Zeitung" je zvedela o tem sledeče: Pred 50 leti je šlo pet prijateljev v Egipt, kjer so pri nekem Egipčanu naleteli na zaboj, v kterem se je nahajala mumija, ter ga takoj kupilL Malo dnij potem se je pojavila v nji-iiovem življenju neka_ raztvarjajoča sila. Prvemu se je brez kakega vidnega vzroka sprožila puška in krog-Ija mu je prebila roko, tako, da so mu jo morali odrezati, drugi je umrl leto dni pozneje v veliki bedi, tretji je bil ubit, četrti je izgubil večji del svojega imetka in umrl, a peti se je sreno rešil zaboja, poklonivši ga svoji sestri v doto. Bil je to danajski dar, ker je sedaj z zabojem prišla nesreča v hišo; njen mož je izgubil ves svoj imetek na borzi. Na čudodelno moč zaboja je opozorila rodbino maska žene, ki je bila naslikana na pokrovu, a kazala je mal okrogel obraz z divjim, zlobnim licem. Neki fotograf je imel odfotografirati pokrov, a začudil se je, ko je na zvr-Šetku dela opazil na fotografiji pri-jazeu-obraz ženske, ki je izgledala na fotografiji povsem drugače, nego na pokrovu zaboja. Neznana roka se je morala dotakniti njegovega negativa. Malo časa zatem je tudi fotograf umrl, nakar, so zaboj poklonili briti-škemu muzeju. Kočijaž, ki ga je vozil do muzeja, je umrl nekoliko dni potem, a nosač si je prebil roko. Od leta 1899, ko je kovček prišel v muzej, sta umrla dva čuvaja dotične dvorane. Pojasnila za to čudo in nesrečo nežna nikdo. Neki učenjak je imel nedavno temu v Londonu predavanje o tej skrivnostni mumiji in je pri tem izrekel svoje mnenje, da so stari Egipčani posedovali take skrivnostne moči, ki bi se jim mi danes smejali, da jih čujemo, ki jih pa mi ne bodemo nikdar razumeli. Naše ljudstvo bi reklo, da je ona ženska, ktere kosti se nahajajo v zaboju, zakleta. RAZNOTEROSTL Samomor otroka. Jednajstletni deček Ivan Čapek iz PeJilarna na Nižje Avstrijskem""je šel menjat denar, domov grede je pa izgubil 10 kron. Iz strahu pred kaznijo se je vrgel pod brzovlak, kteri ga je popolnoma razmesaril. Najdražja čokolada. Mlad trgovec v Zechlinn na Nemškem je zavil košček čokolade, označil na zavitku vrednost poailjatve 1 milijon mark in poslal to "vrednostno" pismo ne-frankirano svoji nevesti v Neurippin kot darilo. Na pošti so pošiljatev fte enkrat zapečatili, označili porto s 162 markami in poslali jo s spremstvom v Neurippin. Nevesta ni hotela sprejeti pošiljatve, ker bi morala plačati 162 mark, za to je šla pošiljatev nazaj, za kar je bilo treba zopet plačali 162 mark, tako d& je moral hočeš, nočeš plačati trgovec 324 mark za košček čokolade in ga svoj nedolžen dovtip. Ubegli avsknltant. V Lvovu je pobegnil sodni avskultant dr. J. Polu-binski. Dokazali so, da je dobil to mesto & ponarejenim spričevalom za državno skušnjo in s ponarejeno doktorsko diplomo. — Nadjal si je tudi napačno ime Polubinski, piše se namreč J. Partika, in je sin nekega čevljarja iz Krak ova, kjer je dovršil 6 razredov gimnazije. Razletela se je velika parna eev v plinarni v Charlottenbmrgu n* Nemškem. Sest o »ob je težko, več labko ranjenih. ' « Slovensko katoliško podp. društvo sveteBarbare — Za Zjediiyene države Severne Amerike« Sedež: Forest City, Pa. fckorporirano dne 31. Januarja I9«2 t driavl r..........If. ODBORNIKI: Predsednik: AlOJZIJ ZAVERL, P. O. Box S74, Porwt Cttjj h Podpredsednik: MARTIN OJffiRžAN, Box 61, Mineral, ^"i. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th 81, Cleveland, «L Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 637, Forest City, p«, NADZORNIKI: MARTIN OEROMAN, predsednik, Weir, Kansas. KAROL ZATiAR, L nadzornik, P. e. Box *47, Forest fe. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, M9 Brattoek Krm* dock, Pa. FRAN ftUNK, ni. nadzornik, SO Mill Street, Lun«, POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porota«®«, •Aon, Weir, laa, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. t. Box M, WiBedt, Kn. IVAN TORNIC, IL porotnik, P. O. Box «23, 1W atfj Bfc Dopisi naj se pobijajo I. tajnik«: IVAN TELBAN, P. Um Forest City, Pa. Drnitrsas j« "CNLAA KAAODA" POZDRAV. Predno se podam čez veliko lužo, pozdravim še enkrat vse rojake v Clevelandu in Newburgu, O.; najpr-vo pozdravim mojo ženo in otroke, pozdravim tudi vse one, ki so me obiskali pred mojim odhodom, oziroma vse one, ki so me spremili na kolodvor. Kličem vsem skupaj: Ži-vili! Na veselo svidenje! New York, 10. rožnika, 1909. Anton Marinčič. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake in *rojakinje Sirom Amerike, posebno one v Eve-lethu, Minn., ki so me spremili na kolodvor. Zdravo! New York, 10. rožnika, 1909. Ivan Repar in soproga. Pred odhodom v staro domovino poadravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno pa brata Toneta in njegovo ženo, brata Jurja in sestro in njenega moža v Clevelandu in svojo sestro in njenega moža v Waukeganu, od žene brata Koširja, ter kličem vsem skupaj: Na zdar! New York, 10. rožnika, 1909. Fran Petrič. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse znance in prijatelje širom Amerike, posebno mojega očeta, brata in sestro; pozdravljam tudi bratranee in družino Tišler v Masail-lonu, O., in se jim srčno zahvaljujem, da so me spremili na kolodvor. Na srečno svidenje 1 New York, 10. rožnika, 1909. Mihael Strah z družino. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Amerike, znance in prijatelje v Jerome, Ariz., posebno Jos. Qoloba in Fran Zamana. _ / New York, 10. rožnika, 1909. Ivan KrhuL Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake Širom Amerike, posebno znance in prijatelje v Chisholmu, Minn. ŽSvio! New York, 10. rožnika, 1909. Vincenc Jesernik. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki, posebno one v Milwaukee, Wis. Bilo srečno! New York, 10. rožnika, 1909. Fran Ban. Pri po vrat ku v staro domovino še enkrat pozdravljam vse prijatelje in znance, kakor tudi vse ostale rojake in rojakinje, posebno Heleno Pajst, Jernej Goriška, Fran Debravca in J. Hudoklina, ter se jim lepo aahvalju-jeiy za njih trud. Good-bve! •New York, 10. rožnika, 1909. Fran Golob. Kje je FRAN JAKLIČ, po domafc Basset Dema je iz Ratice (Vel Lai«e). Rojake tirom Amerik* prosim, ako ve kedo za njegov analov, naj mi ga blagovoli mni niti,, afi naj m pa sam javi. — Joe Perko, P. O. Box 788, Canyon, Utah. (M-8—IS-i) BOJ AKt, MIMCAJVI flB NA "OLAS NARODA", MAJTWtll JH najcenejši Dinmn uri ' NA PRODAJ. Radi odhoda v staro domovino m takoj proda lepa in prostorna kile, ktera obstoji nasproti slovenske ftele in poleg železne tovarne. fllnTwahs Šolo obiskuje nad 200 otrok in v te* varni dela nad 15,000 ljudi, od tek je čez 5000 Slovanov. V hiti spodaj ste dve veliki trgovini, groeerija in trgovina oblek. Zgoraj je 15 sob in sicer za stanovanje treh draJtisL, m vsako po pet sob. Vsa pisma glede natančnih ptjas nil poiljite na naslov: John Mlad«k, 2038 W. 105th St., N. W., (19-5—19-8) Cleveland, OUe. JOHN KRAKER EUCLID, O. Priporoča rojakom &voja izvrstna VTNA, ktera v kakovosti nadkri^je-jc vsa druga ameriška vina. RTJDECE VTNO (Concord) prodajam. oo 50ct. galono. — BELO VINO (Catavba) po 70et. gel ono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA "VINO JE 60 GALON. BRINJBVEC, za kterega sem import iral brinje iz Kranjske, velja H steklenic sedjg $13.00. TROPINO-VEC $Z60 galona. DROZNTK 82.71 galona. — Najmanj« porode za igm-nje so |llm Naročilom je priložiti freer. JOHN KRAKER, EUCLID. OHIO. Knajpova zdravila! ---Sedaj smo f ^gj^. \ pripravljeni / /s-, \ vsakovrstna / EbM m \ narpčila točno ff I izvrševati. A-\ t - / ko kaši jas, ako ^PEhI^^Js^vt kake vrste katar, a-ko trpiš na ka-Umr.s.t^ ki drugi bolez-m in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: ' *JUt»-. dikt in couk Kujp«Tik zdravi)' . ktero dobiš zastonj ako dopošl ješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za eve trpele človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi-in pravi naslev: AL AVSENIK k CO., 82 GORTLANDT ST., NEWYQftK. M. T. O* rJ Jugoslovanska Katol. Jednota. SwfcumiiBiin dne 24. januaija 1901 ▼ državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA TOLADKEKIt filiilett: mi MEDO&, MIS Mac A*** fHun BL IVA* OBM, Mlpte^sn, P. O. BOX 17, BnttNk, tefaft: JUKU L. »mM, F. O. Bes 414, Ma » PmmM KAH nmilftWUL, Ik Bex SSS, Be* «pxtw Wje. M*: IVAK GOVŽE, P. O. te IN, By, Ma VTULIT, fiMfcfr uteiua ^ u. ^ * »i* rmmohA, EL Mimik. t. O. I« MI, M«, MM. eefciJ™AXL "^O^Oa*, Mg MiMnft, llf — Tfeh Strni CJatam*, POIOTVI ODBOK: itajt nHiiTTT, ji i in lili mmm (Am,. r. a ben us. ■.....Mi i» K mi v. «oaAi, u. umaii, sni ni« h, hm« h. »▼A* M1IIA1, XEL firteft. 2ex M, ®y, Mtu. ^ aAravafk: Dr. HilTDT J. XYB0. TU V«* tMwji Umi, | i - Krajevna društv* maj blagovolijo poUjati rm dopflm, proMmto *4rr «■ Inii listine u glavnega tajnika: OBOBOB L. BBOSOX, Bes 414, Bfe, Mfeu_ po svojem tajnika in nobenem ingca. Domom poiQjatve naj poUljaJe krajema Anttrs m M»n)ifri: IOO GOUfcE, F. O. Bok 1*6, Ely, ldaa, 90 svoj« sistepaCkm te mW-- Mm irifOL Isstopmkl krsjoraih druHor saj pofljojo dmplikM mit »oiUJstoo toil as fUvmega tajnika JsdaoN. Tis pritožb« od strani krajevnih draitor Jodaoto aH pooseseslkor eaj ss poMIJajo s« prodsodalka pore* nega odbora: IVAlf KE&ŽI&NTK, Bos 1M, Bazdiao, Fa Pridojsal marajo biti vsaki sataačai podatki vsako pxtteib* Draitvoao flssOo Jo "OLA1 BABODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Ssmoslovenskib uličnih napisov v t LJubljani ne bo? Iz zanesljivega vira se poroča, da so ljubljanski Nem- ^ «i le naročili samonemške ulične na- j pise in poverili to nalogo tvrdki G. 1 TenniesorL Izvedeli so namreč, da < pride zadeva o samoslovenskih na- 1 pieih prihodnje dni pred kasacijsko 1 fcodižee v razpravo, ki bo zavzelo * sta-išce, da ni nihče prim >ran nabiti na svoji hiši napis v njetna tujem . jeziku, ali pa da sme poleg slovenskega napisa imeti tudi nemški napis. To bo zopet veselje v nemškem taboru, če se uresniči ta vest. Seve bi to stališče moralo veljati tudi za nemška mesta. dkrlatinka. V 60 ri se je pojavila med Šolsko mladino škrlatinka. O-krožni in okrajni zdravnik sta odredila, da se s šolskim podukom preneha. Odrejene so stroge naredbe, da se bolezen ne raznese v okolico. Pogon je napravila mestna policija v Mestnem logu v Ljubljani. Do-' -bila je kmalu sled, da je neka dru-hal v bližini, ker so ležali okrog o-stanki jedil. Pri preiskovanju neke šupe so zasačili v nji 291etno vlačn-go Angelo Medvedovo, rodom iz Trbovelj, ktera je sumljiva tatvine znožke žepne ure in je radi tatvine £e večkrat predkaznovana, nadalje 311etno Pavlino Kalieevo iz Drage pri Kočevju, radi tatvine in vlačuga^ nja že 27krat kaznovano, in 541etno Katarino Pirnatovo iz Poljan na Dolenjskem. Vse tri imajo za mesto prepovedan povr&tek in po bile že ▼se tri v prisilni delavnici. Oddali bo jih sodišču. V Škof j i Loki je umrl Ivan Karlin, kavarnar in posestnik, v najlepši moiki dobi 27 let. Pokojnik je bil jeden izmed ustanovnikov ondotne-ga "Sokola". Prijeti tatici. Nedavno sta obiskala Ljubljano dve elegantni ženski in ai najele pri neki stranki v Gospod-tkih ulicah mesečno sobo. Ko jih je s večer obiskal neki potnik iz Zagreba, sta mu ukradli iz suknjiča listnico, v kteri je imel 160 K denarja v bankovcih. Potnik je tatvino opazil šele na poti v svoj hotel. Ko je policija zaznala o tatvini, je stanovanje takoj preiskala, toda ženski ste jo bili že popihali, našla je le prazno stanovanje. Sled je peljala proti Domžalom. Obveščene so bile brzojavno takoj vse orožniške postaje v tej smeri in je žeflski orožništvo zasačilo ravno pri kosilu v Konšeko-vi gostilni v Trojani, kamor sta se bili pripeljali s pošto. Pri sebi ste imeli le le 6« K 30 v denarja. Orožniki so jn oddali okrajnemu sodišču na "Brdu od tam ote bili pa eškorto-vant k doi. sodišču v Ljubljani. Obedve govorita samo francosko, so oovota Marija Dobo« in Marija Pevttna Bonjsk tsr pravita, da sto i o dom iz Ženeve in po p~>klieu umetnici. PRIMORSKE NOVICE.' Polom v "banki popolare". Dne 25. maja je bil občni zbor akcionar-jev. Tržaška "banca comerciale" prevzame sanacijo. To je storila le pod pogojem, da dr. Bader, pač najbogatejši med Člani načelstva, jamči za eventuelne na novo odkrite izgube. "Banca popolare" je sedaj v likvidaciji. Položaj je ta-le: Člani načelstva so založili dvakrat. Prvikrat so odkrili 900.000 kron primanjkljaja. Tega so pokrili. Kmalu na to so odkrili še 600.000 kron; te so s težavo ^spravili skupaj. — Skupno je torej doslej moralo- načelstvo založiti poldrugi milijon kron. Vrhu tega je še popolnoma izginil rezervni fond, ki ga bo trpela banka, in pa ves akcij .-ki kapital v znesku pol milijona kron. Glede akcijskega kapitala so akcionarji sklenili, da bodo škodo trpeli sami, če se izkaže, da načelstvo ni nič zakrivilo. Izvoljenih je bilo na občnem zboru petero mož, ki bodo preiskovali, kdo je kriv poloma. Ce se pa izkaže, da je sokrivo načelstvo, bo isto moralo povrniti še onih pol milijona kron akcijskega kapitala. Vrhu tega se bodo krivci brezobzirno izročili sodišču. Premeten tat. V goriški okolici je večkrat zmanjkalo v kaki hiši slanine; pravih tatov pa ni bilo mogoče najti. To se je pa posrečilo sedaj redarju Humarju v Gorici. Aretiral je v Židovski ulici Andr. Kralja iz : Storji na Krasu. Isti je v novembru prestal 81etno ječo radi tatvine. 1 Straži, ki ga je aretirala, je dal na- : pačno ime, namreč St. Pavšič iz Ka-la. Pri konfrontaciji z oškodovanci pa se je dognalo, da je on kradel : slanino. Izpred sodnije v Gorici Obtoženi 261etni Andrej Humar iz Kala ee je nahajal na novega leta dan z mnogimi. drugimi v gostilni pri Štefanu , Bratužu. Tam so se nekaj pričkali in razgovarjali, potem je bilo vedno bolj živo, kar je nekdo razbil luč. Ko so prinesli v gostilno drugo luč, je padel na tla Andrej Cvctrežnik, kteremu je tekla kri iz rane na prsih. Cvetrežnik je kmalu na to jjmrl. Kdo ga je t so popraševali, pa nobeden ni vedel. Slednjič se je sum prijel najbolj Humarja, ki je sedel poleg Cvetrežnika ter 6e ž njim tudi nekaj rnkal. Zaslišanih je bilo več prič in Humar je bil obsojen na 7 mesecev težke ječe s postom vsaki mesec. Zaprli so neko 261etno služkinjo iz Ajbe, ki je obdolžena tatvine raznega perila in obleke pri neki družini v Semeniški ulici v Gorici, kjer je služila. Tatvino je priznala na policiji. Tujci v Opatiji Od 1. januarja do 18. maja je obiskalo Opatijo 14.251 tujcev. Dne 18. majnika je bilo 2401 gostov. ŠTAJERSKE NOVICE. Ogenj je upepelil v Gortini hišo posest. Knupliču. Baje so se vnele saje. Zgorela je hiša do tal, živila, obleka in celo nekaj denarja. Požar-nima brambama iz Vuzenice in Mute se je posrečilo le nekaj malega rešiti. Pač pa sta zabranili, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja. Obesil se je gimnazijski sluga v Mariboru 551etni Ivan Laupal. Našli so ga mrtvega na gimnazijskem podstrešju. Zapustil je ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. Vzrok samomora je neznan. Dobro vinsko letino pričakujejo; vinogradniki v framski okolici in celem vzhodnem pohorskem pobočju proti Slov. Bistrici. Mraz ni vinogradov prav nič poškodoval, pač pa se že kaže peronospora. Pekrski vinogradi so pa malo pozebli. HRVATSKE NOVICE. "Mažarski dom" v Zagrebu. Člani "Mažarske čitalnice" v Zagrebu so sklenili zidati svoj dom. Za podporo so prosili ogrsko vlado, ki ima v take svrhe vedno odprto srce in odprto blagajno. Radi vohunstva je zagrebško gar-nizijsko sodišče obsodilo na pet in pol leta težke ječe Alojzija Perišič. Mož je priznal, da je štiri leta "delal" za Italijo — avstrijsko zvesto zaveznico. Nemščina v Dalmaciji. Dalmatinsko namestništvo je razposlalo svojim podrejenim uradom okrožnico, s ktero jim nalaga, da se morajo v dopisovanju z vojaškimi uradi, z žan-darmerijo in z izven dalmatinskim uradi sploh posluževati izključno samo nemščine. To je znak današnjega kurza in prvi "uspeh" jezikovne naredbe za Dalmacijo. To je prvi korak k uveljavljenju nemškega državnega jezika in klerikalne gros-esterajherske ideje, ktera se vsiljuje pod plaščem Liechtensteinovega "trializma". Zagrebški "veleizdajniski" sonat pod kuratelo. Zagreb 27. maja. Predsednik sodnega stola dr. Gaj je prepovedal predsedniku senata v "ve-leizdajniškem" procesu Tarabochiji in votantu Pavešiču ponoči pohajati javne lokale, kjer sta v vinjenem stanju diskutirala o procesu. Preiskava proti votantu v "vele-izdajniškem" procesu. Zagreb, 27. maja. Proti votantu v " veleizdajniš-kem" procesu Čuvaju je uvedena disciplinarna preiskava, ker je ob-dolžen, da je zlorabil neko dekle, proti kteri je vodil kazensko preiskavo. To je lepa družba ti sodniki v " veleizdajniškem " procesu. BALKANSKE NOVICE. Madjarizacija na železnicah v Bosni. Skupno finančno ministerstvo je odredilo, da morajo železniške postaje v Bosni in Hercegovini sprejemati madjarske brzojavke madjar-skih železnic, to se pravi: uradniki bodo morali znati tudi madjarski. Brez dvoma poplavijo železnice z madjarskimi uradniki. Bosna je menda določena za madjarsko 1»" krajini __ Nezadovoljni bosanski emigranti. Bosanski emigranti v Turčiji se nikakor ne morejo sprijazniti z novim režimom. Kakor so se po okupaciji izselili iz Bosne in Hercegovine v Turčijo, tako se sedaj selijo iz Turčije v Egipt, Perzijo in Arabijo. Kralj Peter — borzijanec? Pariški listi priobčujejo vest, da je kralj Peter v kritičnih dneh spora z Avstrijo igral na borzi in dobil 17 milijonov kron. Ko je ve= svet pisal o njegovem nevarnem položaju, je on mirno in hladnokrvno računal, za , koliko mu je ta ali oni bojeviti govor princa Jurija povečal nado na dobitek. Zažgali so neznani zločinci v Kni-ču več voz streliva in dinamita, kte-ri so bili na ^otu v arsenal v Kragu- I jevac. Ko se je strelivo nžgalo, je , nastala grozna eksplozija, pri kteri je bilo 6 osob težko 3anjenih, štirje pa na mestu ubiti in raztrgani. LEPA PRILIKA se nudi dobremn učitelju, kteri ras ume pončevati godbo in pstjo. Vol mladih fantov je tu, ki se šeiijr učiti Pišite na: J. H R., P. O. St. A., Pueblo, Ook (8-14—«) ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-ŠTVO NE UREDNIŠTVO. Avstro - Amerlkanska črta [preje bratje Cosulichj Hajpripravnejša in aajcenijša parobrodna Črta za Slevence in Hrvate. " ~ i- ~~ * Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko« Cene voznih listov iz New Yorka za III. razred so dot Vsi spodaj nav©den>novi parobro-di na dva vijaka imajo brez-žični brzojav: ALIOB. LAHE A, MARTHA WASHINGTON ARGENTINA. V meseoik maja in junijn se bo-dota sgoraj navedenemu brodovjn pridružila fte dva druga nova potniška parnika. TESTA............................................$33.0« LJUBLJANE..................................... 33.61 BEKE.............................................. 33.01 ZAGKEEBA......................................... 34.» KABLOVOA...................................... 84.2 IL RAZRED do TE8TA aH BEKB......................#56.60, 60.00 i 65.0- PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York. POZOR! Prosim cenjene rojake, 6e kdo ve, kj« jo ^ _ • I MARIJA MTJO, iojena Žugelj, po domače Heoova, s Podzemlja pri Metliki Dne 30. snja pustila je hčerko 5 let staro ia pobegnila s ANTONOM BARBIČEM, k tezi je doma iz Čuril pri W«tKki. Odnesla mi je $175. Kdoi izmed rojakov ve za njih naslov, naj mi na-znanL • . John Muc, 118 Frederick St., Steeltom, Pa. (8-16 —6) Novo ! Novo ! Kdor naroČi 50 havana cigar xa $2.5?>, dobi 50 pakeleov tobaka. Ta ponudba velja samo za en mesec dni. Zaloga avstrij. bosniSkega, hercegov. in vsakovrstnega tobaka. A. Logar, 26 E. 119. St., New York naravna g KALIFORNIJSKA VINA £ n NA PRODAJ. W; vik Debr« črno via* po 50 do 60 ct. ! Jsf galen 8 posodo vred. kj ffa Dobro belo vlao od 60 do 70 ct. mr galon b posodo vred. Jfi IV Izvrstna tropavlca od $2.60 de|3 W galon e poeodo vred. Manj nego IO galon naj tit nihče ne naroča, ker manje ko- J* fg ličine ne morem razpoefljatL Ja /m Zajedno z naročilom naj gg. na- 7» Jrf roeniki dopoeliejo denar, oriro- Jsf ma Money Order fm Spoštovanjem lj Jj Nik. Radovich, ^ 5/94 Vermont St., San Francisco, Col. ^f Pred 11 leti je sla%ni in obče znan! zdravnik od CoUlaa^^l Sew Vorlt Medical In»tltulu ustanovil v korist moških dffh žensk in otrok naših rojakov ta prekoristni in potrebni zdravniški zavod. V tem času je mno goJ^^^^^T PtOM naših bolnih rojakov zadobilo popolno zdravje inTlk V^r mnog-o moških in žensk svojo prejšnjo mo^.^t^^r mlaki I Na ta način je bilo osrečenih mnogo družin. _'"I"' » Ta velikanski uspeh in nepopisne dobrote zai^r^^^^.* človeštvo pa je pripisati edino le vestnosti /UVVn 2 . zdravnikov. kateri imajo neko posebno k, 7°. osebno čustvo do bolnikov, kakor da bi £ . ln bili isti njih lastni bratje ali sestre. Kn- ^Puma/. . Je dalje svežim in pristnim zdravilom, ka-£ . , 6 tera delujejo hitro in sigurno in ka- ^wZ^^Tu L z^a\n|- tera se napravljajo v lastnem kemi- tMulo^rl,?^'™ Cnem laboratoriju pod osebnim T^^K^gubke 7 i, ..nn ^T I'v " nadzorstvom zdravniških ravna- ^ „ ^ z,au,'.^nJu- dokler teljev, kar jamči bolniku v naJ-^TCS^^e11 e "a ž^vo« krajšem času popolno ozdravT^PTV^^rt^f S zavoda, ali jim ljenje NaJtoCneiša nn.t«.> tofno v sv°Jem materinem ba in najnižje cone. P -vojo bolezen The Collins New York .^KXl^li^L,n^tank® označili vse Medical Tn«ti.,.t« il SImntome in vzroke bolezni, ker prw tlsHr^ ® , Vam zmorejo še pomagati, večji riSneslfl^^r ^ Spelcalisti za bolezni oči. ušes. vei^i r lrn^i^P J V^V^^^^T nosa- in kožinih bolezni, vod' f C ^ ^ollši operaterji za vsakovrst- •• - . . ne ooeracije. Bet^ha^ n .-T^^^^**- Ve,ikl (mašina) z X žarki po- boIii Tn !,°m katere se vidi naravnost v človeško bolj izkusi tel? se ^amore najti vsaka najbolj skriv- SiterTa l^fi vmv^, , - nesifiv! ywV^Br eiiki električni stroj za bolezni, katere se zdrav morajo z elektriko zdraviti iživčne bolezni), niki Finite takoj po veliko zdravilno knjigo Človek, " njeKovo življenje in »ilrnvaje. katera se Vam takoj dopošlje, ako pismu i.riložite za 15 coniov poštnih znamk. Dr. J. J. McGlade. Dr. J. K. Coy le sdravnlftka ravnatelja. » r^ ^ e-Brezplačno se alda 100 sloven, rodbinam. ^^tA^Ba ^ svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim ^^t^^r ^ k ^HnB^ 1CW rodbinam, ktere nam pošljejo svoja prava 'j imena in naslove ter svoto $5 v svrhu pokritja pre- : pisa. Ti loti so prosti in Cisti ter vredi vsak po •aSr 1 ' 1 $100.00 v sedanjem času. Oddamo jih, kerielimo. ' da bi se na njih nastanili dobr> Slovenci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jednega leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00. Mi tudi preskrbimo potrebni denar za gradnjo hiSe. Skrbelo se bod tndi sa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbnry Parka, N. J. Ne opustite lepe prilike. Poiljite money order xa $5.00 danes in mi Vam polijemo listine. Pilite: PRINCE REALTY 90,, 99 Nassau Street, New York. City. Zdravju " ~ I najprimernejša pijača je L E I S V PIVO»4> ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Rad) te^i naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svujo lastno korist, kakor tudi * « « svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vocl _>o jsin i gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Qeo. TraTalkar-ju 6102 St. Ctab n *■ ' kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LE1SV BREWING COMPANY CLEVELAND, C. KRITIČNI TRENUTEK. I Ko zboli 6lan druiine, je potrebno hitro določiti, kaj naj se zgodi. Le v slučaji* nerednih prebavljalnih organov, ko človek nima slasti do jedi in je telo oslabelo, ni kritičnega % trenutka, ker vsi vemo, da / JOSEPH TEINEB'8 ^SP^teH Trinerjevo ameriško e,ixir grenko vino KKOISTCRCO Je najbolj zanesljivo sredstva, ki hitro in gotovo ozdravi. Trinerjevo vino blagodejno upliva na živce trebuha in drobovja, ter poveča delavnost teh organov, da se uporabi vsak koristen del hrane ter spremeni v zdravo kri; zajedno odatranja iz telesa nepotrebne delee hrane. Kadarkoli , je slast do jedy slaba se čutite trudne je vaie spanje nemirno je vala obrazna barva bleda i« priiel čas, da rabite TPEBJEfO PUŠKO ELIXIR GRENKO TIHO, ker aredi ves prebavljalni sistem. Trinerjevo vino uravna prebavljanje, dela kri čisto, obratno barvo zdravo, močno telo in energično mišljenje. Rabite ga pri vseh težavah prebavljen j a. Po lekarnah. U. S. Varstvena številka 346 garantira za fittest. Joseph Triner, South Ashland Avenue, \ CHICAGO, 111. I Neprecenljiva je Trinwjera •liTovica in borovička. .Vprašate P" v^iihjznancih. V padišahovej senc]. SptMl Karal May. ČETRTA KNJIQA. V balkanskih soteskah. (KadaljevnaJ*.) "Ko bode mož zvedel pri povratku, kaj smo zajedla, ne bodel mogel reii, da nisva znala njegov rojstni dan praznovati." Vaseli me, da je gostilničar prišel na tako dobro misel. Kmalu prinese vri, ki je po mojem mnenjn dovolj velik, da bi njega vsebina vpija- . sila deset mož. Zraven postavi kozarec in hoče natopiti. "Stoj!" zapove pražar. "Ta posodica je za otroke. Mi pa smo možje in pijemo iz vrča. Kar da Alah, se mora polno vživati. Pil bodem na tvoje zdravje in ti zraven želim vse, kar si sam voščiš." Dvakrat globoko potegne, odstavi, še enkrat pije in napravi potem obraz, kakor bi pil nektar. Njegov tovariš sledi njegovemn zgledu, tudi ne pije manj, pocmaklja z jezikom in pravi, gostilničarju vri ponujaje: "Pij prijatelj! To je okrepčilo, da se jednakega ne najde na svetu. Toda ne pij veliko, da ne bodo tvoji gostje okrajšani." Gostilničar samo nekoliko odpije in odgovori: "Ne bodete okrajšani, sicer si pa lahko pustite vrč zopet napolniti." "Ali se pa bode to tudi zgodilo, če ne bode tebe več tukaj t" "Da. Zapovedal som hlapcu, ki vam bode stregel, dati vam vse, kar poŽelite, seveda če se nahaja pri hiši." "Potem ti voščim desettisoč let mesto en tisoč. Ti si pobožen in Treden sin preroka in vodiš zaslngepolno življenje, ea ktero te bode enkrat položil angel j smrti v naročje Abrahama." "Hvala vam! Toda sedaj moram iti. Obrnite se toraj na hlapca, ko ne bode več mene tukaj." "Kje pa jef" "Zunaj na dvorišču. V hiši ni nobenega človeka, ker so ljudje na polja ki pe zopet kmalu pridejo domov." Prebrisanee pravi zato tako, da bi bila bolj brezskrbna. Ne smeta samiti, da bi jih lahko kedo poslušal, ampak morajo biti popolnoma prepričani, da se lahko brezskrbno in glasno zabavata, "Voščimo ti srečno pot," pravi imetnik eakana. "Preje bi t«1 pa ie nekaj vprašal." "Kaj pat" "Ali se niro mogoče pred kratkim vstavili pri tebi trije možje, toda, da veš, ne navadni možje, ampak imenitni gospodje?" "Hm! Pri me.ii se vstavi mnogo ljudi. Toraj mi morate te tri opisati." "To ni potrebno. Povedati ti hočemo samo, kake konje eo jezdili, namreč tri belce." "Res je! Ti so bili včeraj zvečer tukaj. Bili so zelo imenitni možje." "Ali so tukaj noČevalit" "Ne. Skraja so sicer hoteli, nato pa smo začeli igrati, kar je trajalo do jutra, in potem so menili, da je bolje, če takoj dalje odjezdijo." " Ali so ti povedali, kam hočejo t'' "DA." "Mogoče v Ostromdžo T" "O ne! Hoteli so v Dorijan." "A tako! AH so pa tudi tja odjezdilit" "Sevfeda! Saj so vendar rekli. Zakaj pa naj bi prišli na drugo ' misel?" "To je res! Najbrže si tudi videl, da so odjezdili proti jugu." "Jaz? Videl?" vpraša začudeno. "Ce bi hotel to videti, bi nwial iti skozi celo vas. Kakšen vzrok naj bi pa imel, to storiti?" "Vprašal sem kar tako. Toda dalje! Ali se niso potem tudi še drugi pri tebi vstavili, ki so prišli od iste smeri?" To vprašanje veljr seveda meni in mojim spremljevaleem. Vem, kako bi mu jaz odgovoril; toda da bode gostilničar drugače, sem popolnoma prepričan. Na vsak način je najlažje, če nas zataji. Da pa sploh r nismo prišli mimo, ni za trditi, ker smo javno jezdili skozi celo vas, kar je videlo mnogo ljudi. In ta dva sta gotovo že povpraševala in vedela, da smo pred njima. Na vsak način je najbolje, če gostilničar prizna, da smo bili tukaj. In če je tako prebrisan, lahko reče, da smo onim trem, ki so se tukaj vstavili, sledili v Dorijan. Na ta način bi vzbudil v izpraševalcih gotovost, da se nas, saj za nekaj dni, ni bati. Toda, kakor rečeno, toliko prebrisanosti mu ne prisodim in zato sem prijetno iznenaden, ko poslušam daljni razgovor. Gostilničar dokaže proti mojemu pričakovanju, da je tudi lahko prebrisan. Odgovori namreč: "Od včeraj zvečer nisem imel nikakih gostov, kakor sem vam že povedal, da ste vi danes prvi." "Hm! Toda oni, ktere menimo, so prišli prav gotovo v Dabilo." "Potem so mogoče jezdili skozi vas, ne da bi se tukaj vstavili." " Gotovo, kar nam je pa zelo neprijetno, ker bi jih radi došli. Imamo nekaj prav važnega z njimi govoriti." "Ali so vaši znanci?" "Celo dobri prijatelji." "Potem morate hitro za njimi in 6e ne smete dolgo tukaj muditi." "Žal! Radi bi pa častili tvojo gostoljubnost, in bi se pri tvojih darilih jako dobro imeli. Mogoče se snidemo s temi štirimi ▼ Ostromdži." "Štirje so bili?" ^ "Da." 9 "Ali je bil mogoče jeden zraven, ki jezdi konja čistega pokolenja?" "Da, da! Ali si ga videl?" "Seveda. Ima celo dve puški, mesto jedne same." "Tako je, da!" "In med dragimi tremi se nahaja majhen možiček, Liaren.ii visi mesto brk deset ali jednajst ščetin pod nosom." "To je res! Ti si jih videl. Toda, kje pa, če se niso pri tebi Svsta- vstavili." "Vzunaj pred vratmi. Stal sem tam s sosedom, ko so prišli. Seveda so se hoteli pri meni vstaviti. Ko jim povem, da sem gostilničar, me vpraša črnobradati, ki je sedel na arabskem konju, če so se mogoče trije možje, ki so jezdili belce, pri meni vstavili." "Šeitan! Kaj si mu odgovoril?" "Seveda resnico." "O gorje!" "Zakaj?" "0 nič. Samo tako mi je všlo. Le govori naprej!" "Toraj ta moš me vpraša, kdaj so biK trije tukaj, kako dolgo so ostali in kam so odjezdili." "Dobro, jako dobro! In kaj si mu odgovoril?" "Vse, kar sem vedel. Povedal sem mu, da so oni, po kterih povprašuje, odjezdili proti jugu v Dorijan. Ali mogoče ne bi smel tega povedati?" "O seveda, seveda! Bilo je popolnoma pravilno od tebe. Kaj so potem storili?" "Jezdec je rekel, da mora onim brzo slediti in da vsled tega ne more pri meni vstaviti. Vprašal me je jako natančno po potu, ki pelje od tukaj v Dorijan." "In je potem odjezdil?" 'Da. Peljal sem njega in njegove spremljevalce pred vas in jim vse natančno razložil. Potem so oddirjali proti Furkoju. Po mojem mnenju se jim je jako mudilo." "In vež za gotovo, da so odjezdili proti jugu?" "Tako gotovo, kakor sedaj tebe vidim." "In ne proti severu, v Ostromdžo?" ® "Prav gotovo ne, ker jaz sam sem gledal za njimi, dokler se niso skrili za gore. Konj me je tako navdušil, da ga nisem mogel pustiti izpred oči." "Da, krasen konj je, to je res." "Potem morate tudi vi v Dorijan jezditi, če hočete govoriti s temi Štirimi." "Seveda; toda sedaj se nam več ne mudi. Kj»r so odšli tja, vem, da počaka ju na naju." "Veseli me, da sem jih videl in z njimi govoril, drugače vam ne bi mogel služiti. Toda, sedaj pa moram oditi. Ne smete mi zameriti, da ne morem ostati dalje pri vas." Popolnoma v nasprotju s prejšnjim obnašanjem mu zagotavljata z najprijaznejšimi besedami svojo hvaležnost in se poslovita od njega, kakor, da bi mu podarila celo svojo ljubezen. Ko gostilničar odide, udari pračar s pestjo po mizi in zakliče: "Kaka sreča! Sedaj sva brez skrbi. Niso odjezdili v Ostromdžo." "Da. Radi tega se lahko veseliva. Kako pametno od Manah el Barša in Barud el Amazata, da sta gostilničarju rekla, da hočeta v Dorijan. Sedaj so odšli psi, ki so nas poslušali tudi v Dorijan, kjer nas bodo zaman iskali." (Dalje prihodnjič.) ■ II » .jfri »» (^iiM^n.i^n ; »Učitelja angleščine, francoščine in nemščine,' omikanega Slovenca zrelih let, kteri je bival zadnja leta kot učitelj < •< i na Nemškem, Angleškem in Francoskem in zna seveda tudi pravil-< no slovenski govoriti in pisati, priporočamo Slovencem. — Ako se v kakej izmed naših slovenskih kolonij zbero rojaki, ki bi se radi ^ učili angleščine, francoščine in nemščine, kar bode le njim v korist, <1 | I jim svetujemo, da to store kmalo. Naslov učitelja pove Uredništvo "Olas Naroda" š S3 Cortlandt St., New York, fr^ll"" VI M ' ■» " ROYAL Standardni d*/T P AA pisalni >troj||)0d«UU Pri po znan i najboljši »troj DANAŠNJIH DNI. Lahko vam je PLAČATI VEC Toda KUPITI ne morete>eč. ROYAL TYPEWRITER CO. ROYAL TYPSWBITER BUMi. J44-* BROADWAY, MEW YOBJt. 1 the lackawanna. NajpripravnejŠa železnica za potnike namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni. the road of anthracite Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vozi vsaki dan t vsakej smeri po pet vlakov; Med New Yorkom, Chicagom in zanadom vsaki dan Štirje vlaki; Med New Yorkom,, St. Louisom in jngozapadom, dnevni promet; Med lokalnimi točkami jriročen in pripraven promet. Nadaljne informacije p'ede vož-njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., se dobe pri lokalnih agentih ali pa pri fippp|Bp|H| George A, Cullen, |VjMimi£|II|rl glavni potniški agent 90 West Street, _New York. kretanje.parnikot Sledeči parni k i odplnjejo ii NEW Y0REA: ATTSTRO - AMEBJKANA P BOG A. V Trsk tit 1ako. Oceania ................ 16. junija Martha Wasbdagcon .... 25. junija Argentina .............. 7. julija Alio® .................. 3DL julija Laura .................. 33. julija WHITE ITAK PBOGA. V Somtkampiea. Teatooic................It. jmmjm Adriatic...............38. junija Majeatie................ 30. Oceania ................ 7. julij- Teutonic ................ 14. jalija Adriatic ................ H. julija Majestic ................ 28. juSja FIANCJOttA PBOGA. ▼ Watt* La Savcie ............. 17. junija La Lorraine ............ ti junija Le Provence ............ L juliju La Savoie .............. 8. julija La Toi -aLi«...........16. jnHja La Bretagn« ............ 22. julija La Proreoea......... "i. julij; HAMBURG AMEBIOAH LETEL T Hamburg. Blnecher .............. 18. junija Amerika................18. junij« Cleveland .............. 38. junija Preaident Grant ........ 38. juuija SEVEBONEMtal LLOYD. T Iran. Kzunprinaearin CeeOis .. 3ft. Mia Priadriefc der Qnmm .... 17. jnijt Barbaro*«*..............If. jvija Kaiser Wilh. dar Gmi« . .33. junija liroaaer Kurfvrat........34, jsnja Caaaar WiiMm EL......». Junija BED STAJE, LUTK. T AMmmwm. Lapland ................................13. jassja Vadeiiand ..............38. jaaija Zealand ................................3. jnlija Kroonlaud .............. 1ft. jslijs Lapland ................................17. Vaderlaad ............................34. jriija Zealand ................................SL j^ija AMKBIOAJT LOU. New York ..............1ft. junija St Low .............. 38. jwija Philadelphia ............ 3. jattja St Piani ................ 181 jukija New Ysrk ..............IT. jrfija St. Lov*................34. jafeja KOLLAWD - AMD30AH UKB. Potsdam...............1ft. jvrifs H.Mfci .............. sa litin xmwji inv;; :::::::: * — w— — ■■ ——— — — — —■ — — - - - - Štev. 1006. — Jamčeno po W. P. Severa Co., t smislu vladinefa sklepa glede čistoče jedilnih in zdravilnih priprav s dne 30. rož. 1906. Zaupen prijatelj. Kadar je potreba in čutiš, da moraš imeti kako zdravilo, ki naj pomaga naravi pri njenem navadnem prebavnem delu, ^H^n če te druga zdravila razočarajo, potem je SE V E R0 V|ŽE LODČNI GRENČEC lek, ki se nanj lahko zaneseš, da ti zboljša prebavo, pospeši izpraznjevanje in podeli zdravo slast do jedi. Prav zanesljiv je v slučajih težavne prebave, neprebavnosti, prenebljive mrzlice in raznovrstnih začasnih neredov. Ža nežne in slabe osebe, za okrevance in stare ljudi. Izvrstno krepčilo, ki na-pravlja slast. Cena 50c. in $1.00. NI MU DIŠALA JED. "Z veseljem Yam naznanjam, da gem prav zelo zboljšan po saažltjn ene steklenice Severovega Želodčnega Grenčeca. Po. prej mi jed ni di&ala, sedaj se počutim 'zdravega in mnogo krep-kej&ega. Blagovolite sprejeti mojo zahvalo za YaSe zdravilo." Frank Blaha, Odaaab, Wis. Na prodaj pri vseh lekarnikih. Ne vzemi druzega, le Severov. \ Živčna onemoglost. Živčne neprilike so zelo mučne, dasi dobiva bolnik v Časih malo sočutja, čc5, "saj je videt* zdrav", pravijo njegovi prijatelji. SploSna oslabelost živčevja vsled prenapora ali jeze te lahko • popolnoma vnesposobi za delo ali zabavo. Bol- £ nik naj začne uživati ! SEVEROV NERV0T0N, nemudoma. Ta zares čudovita živčna tonika spet poiivlja in krepi živčevje. Cena $1.00. i. Zolčne neprilike. Ali si se kdaj oočutil otožnega in si bil rmen? Gotovo, kadar si bil žolčnat. Hrana ti nima pravega okusa, čreva ti so zabasana in glavobol te muči, posebno če se presloniS. Takoj uber1 pravo pot — začni uživati Severovo zdravilo za obisti in jetra in pazi, kako hitro se ti zdravje povrne. Ni je boljše stvari zaobistne iu jetrne neprilike. Cena 50c. in $1.00. i W. F. Severa Co. - Podružnice - Spiješ Celovec In Trst_ - m Dalnlilra glavnic« • K 3,000.OOOw - Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema vloge na knjižice in na to- I Ol koči račun ter je obrestuje po 5ietlh4 3 |o Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kuno. Hal zastopnik za Zjedinjene države je tvrdka PRANK SAKSBR CO., 83 Cortlandt Street, New York, - Podružnice -1 Spljet, Celovec I In Trst » I * Rezervni fond • I K. 300.000. m I P1kmm246 Frank Petkoviek ■ 718-720 Market Street, WAUKEGAN, & & » ILLINOIS « *DK* i D..J.I, Ga*VINA.Milw(ite2GAKIEta» nO Olj a brnta. SMODKE — PATENTO-V ANA ZDRAVILA. Pradaja —" • PeŠilja D^NAR T *tari kr*C«»*4B»e la Zastopnik "Glas Naroda" 82 Cortlandt Stroet, Now York. Gompagole Generale Transatlantique. [Francoska parobrodna družba.] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parniki so: «'La Provence" na flva vijaka..................14,200 ton. 30.000 konjskih moS * La Savoie " " «' ..................12,000 " 26 000 44 ' La Lorraine" " » «« ..................12.000 " 25 000 " " "La Touraine" " " " ..................10.CKX) " 12 000 " «• "LaBretagne"................................. 8.000 " 9.000 " «' "La Gascogne"................................ 8.000 " 9.000 " 44 Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK comer Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štev. 42 North River, ob Morton St, N. Y.: i *LA SAVOIE 17. junija 19#0 La Bretagne 22. joMja lfM •LA LORRAINE SA jnnija 1M6 *LA LORRAINE 29. j^ija 1900. •LA PROVENCE L jnfija 1900 *LA TOURAINE 6. avfuata 1909 •LA SAVOIE S. jafijn 1999 *LA SAVOIE 12. avgvmU 1900. •LA TOURAINE 1A j^ija 199U La Bretagne 10. avgusta 1900. POSEBNA PLOVITBA. Parnik CHICAGO ne, dva vijaka od pluje dne %. julija ob 3. uri popoldan. Paniki s zvezdo zazsaaMvaai nujo po dva vijaka. M* W. Kozminski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St, Chicago, I1L NA2FAHILO. Kdor ieli imeti ražunski aakljuiei Mestne hranilnice ljubljanske sa 1 1908, naj nam naznani avoj anale-« Frank Saksar 0»., 82 Cortlandt St., New York, H. 1 POZOR ROJAKI! Novoiznajdeno garantirano mazil* it ; plešaste In eolobradce, od katerega »JI tednih lepi lasje, brki In bTada popolnoma zrastejo f Rcvmatixcm ali uganji v nogah, rokah in kriia Vam po polnoma odstranim. Potne noge, kot je očesa, bradovice In ozeblino Van v 3 dneh popolnoma odstranim, d*" }» to resnica se jamCi $500. Upralajte »• "P JAKOB VAHCIC, P. 0. Box «9. CLEVELAND, 0 harmonike boaisi kakorSnekoii vrste izdelujem u popravljam po najnižjih cenah,'a deli trpežno in zanesljivo. V popravo za nesljivo vsakdo poSlje, ker zem že na« 16 let tnkaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vsa> mem kranjske kakor vse druge harmo* alke te računam po delu kakorf d o kdr aahteva brez nadalinlh UDraSau', JOHN WENZEL 1 Ol 7 t. 62nd Str.. Cleveland. C. HPsuziitel Kdor želi čuvati svoj denar, kadai potuje preko New Yorka, naj m zanesljivo obrne na j e d i n o »lovensko-hrvatsko gostilno, kjer dobi vBak čas najboljšo postrežbo. Etomača hrana in čiste sobe so rojakom vedno na razpolago. Dobi se vedno dobiš pijača ter vsakovrstni avstrijski in heroa* govacki tobak. 8voji k evojiai I Ant. Plsčko, 137 Washington St., NEW YORK, N.Y. (r . ^ Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj ................ saloon 107-109 Greenwich St., New York City kjer točim vedno dobro pivo, doma prešana in im-portirana vina, fine likerje, ter prodajam itvTStne smodke.................... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe...................... stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna. Za obilen poset se priporoča.................. FRIDA von KROGE 107-109 Qrattwlcfc Stasat, NEW YORK, N. Y. I ^