Osebne vesfl. Naš škof med jugoslovanskimi izseIjenci. Dne 14. avgu&ta se je odpeljal g. škof dr. Tomažič v tujino, ikjer je obiskal naše izseljence v Nemčiji, Belgiji in Holandiji. V Kevelaerju se je vršil &estanek z rojafci iz Nemčije, Holandij-e in Belgije na Veliko Gospojnico. V Gladbecku je posetil vladika proslavo 251etnice tamošnjega društva sv. Barbare. Dne 17. avgusta se je mudil škof v Hambornu, ikjer je pridigoval in služil sveto mašo. V soboto d_ie 18. avgusta je bil škof v Brunssum-Niew Einde in dne 19. avgusta so se zbrali Jugoslovani iz Holandije v Heerlenu, ikjer je imel prevzvišeni pridigo in sv. mašo. Smrt vpokojenega bogoslovnega profesorja. V Ljubljani je umrl zlatomašnik in upokojeni profesor bogoslovja. dr. Josip Dolenec, star nad 80 let. Rajni je bil rojen v Planici pri Rakeku l&ta' 1853. Mašnišk-o posvečenje je preje! leta 1878, doktorat iz bogoslovnih ved je končal leta 1883 in je bil 20 lct profesor za sveto pismo stare zaveze na ljubljanski bogoslovnici. Svetila mu večna luč! ' Sin angleškega kralja na Gorenjskem. Dne 16. avgusta se je pripeljal v svojem letalu na poti iz Pariza v Ljubljano tretji sin angleškega kralja, princ Jurij. Spremljal ga je pilot, inžener in prinčev pribočnik major Butler. Na ljubljanskem letališču. je sedel visoki gost v avtomobil ter se je odpeljal »kozi Ljublja- no v Bohinj, kjer je bil gost našega prin- ca Pavla. Ncsreče, Sin bivšega španskega kralja smrtno ponesrečil. V bližini Celovca je smrtno ponesrečil na avtomobilu princ Gronzale, sin bivšega španskega kralja Alfonza XIII. Avtomobil je šofirala princez.inja Beatrice in v njem je bil tudi omcnjeni princ na poti iz Celovca v Poreče. V vasi Kriva vrba se je pripeljal avtomobilu nasproti na kolesu baron Rili. Neumann. Princezinja šoferka se je hotela izogniti kolesarju, je zavila preveč na desno ter zadela z vozilom ob zid. Pri suniku je dobil princ tako hude notrajne poškodbe, da je po prepeljavi v bolnico izdahnil. Otrok ntonil v mlaki. Na Veliko Gospojnico je utonil v mlaki za pranje na dvorišču posestnika Franca Šerbineka iv Zgornji Sv. Kungoti 2^1etni rejenec 'Manfred Pa:k. Otrok se je izmuznil iz- pred oči gospodinje^ki je pripravljala kosilo in padel v mlafe&. Kar dva požara v bližinl Piuja. Po- sestniku Martinu Čušu v Gradiščaiku pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. je uni.il ogenj gospodarsko poslopje in na hiši strešni stolp. Posestniku Alojzu Boletu v Jiršovcih pri Sv. Urbanu je zgorelo v noči do tal gospodarsko poslopje s poljskimi pridelki. Z veliko težavo so rešili živino ter svioije. Smrtna nesreča abihirijenta v planinah. Na Veliko Gospojnico sta se podala v Savinjske planine po planinke Franc Kropej, gimnazijski abiturijent iz Slov. Konjic, in Luka Grobelšek, absolvent kmetijske §ole. Po planinke sta krenila vsak svojo pot. Grobelšek se je vrnil v Frischaufov dom na Okrešlju nad padcem Savinje, Kropeja ni bilo. Ker je Kropej predolgo izostal, se je podal Grobelšek v gpremstvu nekaj turistov na iskanje. Zadeli so na abiturijenta z razbito glavo in že mrtvega pod Mrzlo goro v Hudem prasku. Kako se je zgodila ncsreča, ne zna nikdo, ker je bil Kropej sam. Truplo ponesrečenega so prenesli v Logar&ko dolino in je bilo prepeljano na dom v Konjice, kjer se je vršil pogreb dne 18. avgusta. Smrtna nesreča na Gomilskem. Dne 13. avgusta se je lesni trgovec g. Ogoreuc iz Vrbja peljal proti večeru iz Vranskega proti domu. Ker se mu je bojda mtidilo, je vozil prccej naglo. Ko je avto dirjal mimo Gomilskega, je na križišču pri Fondu križala cesto 771etna starka Helena Topovšek, hite. proti dornu. Avto jo je podrl in ji prizadjal take poškodbe, da je v po] uri umrla. C.stno križišče pri Fondi je silno nerodn-o in opasno. Sreča v nesreči je še b'Aa, da je rajnka bila na smrt vedno dobro pripravljena; saj je bila vsaki dan pri sv. maši in pri sv. obhajilu. Ko se je tik pred smrtjo poslovila od svoje hčere, je rekla: Moram iti hitro domov, ker grem nocoj zgodaj spat . . . Usodepoln padec skale. Pod Grintavcem v Kamniških planinah se je zgodila dne 13. avgusta nesreča, iki je zahtevala eno smrtno žrtcv in tri ranjene Vsled neprcstancga deževja zrahljana se je odtrgala velika skala in drvek: navzdol. V trenutkih odtrganja skale i. vi ha se je nahajala bolj spodaj četverolansika družba iz Zagreba, ki je bila oddaljena eno uro hoda od Češke koče pod Grintavcem. Hriboiazci so čuli bobnenje valeče se skale, so se razbežali pr pogledu na smrtno nevarnost, a vendai se ji niso mogli povsem izogniti. Odtrgana skala se je pri kotalcnju razletel na manjše kose. Drobci so ubili 2iletn Tildo Kohnovo iz Zagreba, uradnico pi agrebški zavarovalnici »Sava«. Prece, hudo je bil ranjen 311etni zasebni uradnik Oton Ebenspanger, lažje pa trgovec Vedrina; Zlata Kontak, zasebna uradnica, in Božidar Krznarič, vsi iz Zagreba. Ranjence so spravili v ljubljansko bolnico. Požar je un.žil dne 17. avgusta pod Sv. goro pri Litiji na Ovšah. gospodarsko poslopje posestnika Kovača. Škoda znaša 70.000 Din, zavarovalnina neznatna. Ljubljanski tramvaj je v Dravljah smrtno povozil dne 18. avgusta koleaarja Alojzija Stare ,tesarja pri tvrdk' Dukič v Ljubljani. Smrtno ponesrečen zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Udar strele v kozclec. Dne 12. avgusta je udarila strela v kozolec Antona Pinta: ja na Uncu ob italijanski mejl. S kozolcem vred je zgorelo orodje, precej pšenice in 20.000 kg sena. Huda nesreča v plamnah, Na Gorenjskem blizu Rateč na steni Jalovčevc skupine jc padla pri plezanju radi iztrganja klina 20 m globoko Pavla Jesihova iz Ljubljane. Priznana hribolazka si je zlomila roko in nogo, a so jo rešili in propeljali v Ljub.jano. Smrtna železniška nesreca. Gorenjski viak je smrtno povozil Florjana Zalete!a, posestnika iz Retenj. Gluhi mož jr šel iz Lebenj proti Retnjam, v temi n opazil vlaka, 'ki ga je podrl in so mu ko lcsa odrczala glavo. Strahovita toča je zabila v noči od 11 na 12. avgusta Bclo Krajino. Posebn' hudo so udarjene vasi ob Kolpi in sicer Stari trg, Kvače vas, Deskova vas, Paka Prelcsjo, 1'rodgrad, Kot3 Dol, Laze. So- devce. Toča je pokrila polja ter vinograde za čevclj debelo in vzela ljudem v&e pridelke. Ra^ne novice. Jugoslovanski trg v Mariboru — nezazidan. Pred dobrimi 70 leti — bilo je leta 1863 — je mariborska občina &klenila, da kupi od grofa Brandisa zemljišče poleg mariborskega grada. Družina grofov Brandis je odstopila to parcelo mestni občini po jako nizki ceni, zahtevala pa je, da se ta parcela, ki se je imenovala Sofijin trg, sedaj Jugoslovanski trg, ne sme nikdar zazidati, mar več spremeniti ali v park, ali pa v tržni prostor. Mariborski občinski svet je v svoji seji 3. novembra 1863 te pogoje eprejel in siklenjeni pogodbi pritrdil. Ta pogodba obvezuje mariborski občinski svet tudi danes. Jugoslovanski trg mora ostati nezazidan. Kdor bi dovolil, da se na tem trgu postavi ikakšna zgradba, ta nakoplje na sebe veliiko odgovornost, katere ga mariborsko prebivalstvo ne bo nikdar osvobodilo. Ako je prebivalstvo Maribora pred 70 leti uvidelo, da je z ozirom na lepoto mesta in tudi iz drugih razlogov nujno potrebno, da ostane ta pro&tor nezazidan, vendar nc bomo mi v letu 1934 tako nazadnjaški, da bomo padli nazaj na stališče ozkouličnosti in natrpanosti z zgradbami, ki je vladalo pred letom 1863. Po vseh mestih opažamo, da se razširjajo ulice •ter rušijo stare hiše, da se dobijo prosti, nezazidani prostori, iki služijo mestu v kras ali pa v druge potrebe. V Mariboru s>G padli kostanji, 6eš, da &o zavzeinali preveč prostx>ra ter hišam odjemali svetlobo in zrak. Za drag denar so se ikupile hiže ter &e podrle, da so se razširile ulice, napravile nove ter se napravil svoboden prehod iz ene ulice v drugo. Sedaj pa se naenkrat hoče zazidati prostor, o ikaterem so Mariborčani že pred 70 loti skl^inili, da mora ostati Neiuiški podkancler Papen je imeno- v\a za poslanlka na Dunaj. Novi po- slanik stopa v Berlinu v letalo. Eanadska letalca Neid in Ayling sta srečno preletela Atlantski ocean. — V, Londonu sta napravila v letalu majhen izlet, ki je končal z razbitjem aero- plana. Letalca sta bila lažjc ranjena. nezazidan, k čemur se je mariborska občina obvezala s posebno pogadbo! Vprašajte mariborsko prebivalstvo: 100 odstotkov je proti zazidanju prostora. Ali je v Mariboru res tako malo prostora, da mora pravoslavna cerkev stati akurat na tem trgu? Mislimo, da ima pri tem maribonsko prebivalstvo tudi kaj govoriti. Pro&tor je za pravoslavno cenkev tudi radi tega neprikladen, ker je preblizu frančiškansike cenkve. Ministrstvo ver — sedaj ministrstvo pravde — je razsodilo, ko so hoteli ikatoličani v Beogradu seaidati katoliško cerkev blizu pravoslavne cerkve sv. Marka — razdalja med nameravano novo katoliško in staro pravoslavno certkvijo v Beogradu bi bila veliko večja ikot med frančišikansiko in nameravano novo pravoslavno v Mariboru — da ne smejo dve cerkvi različnih veroizpovedi stati preblizu druga drugi^ da bi se ne motilo bogaslužje v teh cenkvah. Ali naj očetje frančiškani pobašejo svojo prelepo cerkev ter jo prenesejo nekam v Košake? Nekaterim bi to menda bilo po godu. V tej zadevi še ni padla zadnja beseda in končna odločitev. Slovesno je bil blagoslovljen zadnjo nedeljo novi železni most preko Drave na Mariborski otok, kjer je znano leU no kopališče. Oproščen. Poročali smo o žalostnem dogodku v Grajeni pri Ptuju. Posestnik Franc Dolinšeik je v silobranu zabodel v, trebuh svojega zeta Franca Kolariča in je ranjeoiec umrl na pošikodbi. Okrožno sodišče v Mariboru je bilo mnenja, da je Dolinšek prekoračil silobran in ga obsodilo na eno leto zapora. Dolinšek je pa predlagal revizijo in kasacijsiko sodišče je oprostilo Dolinšeka vsake kridve ter. Radi strahotne suše uonijo po Združenih ameiiških državab. na tisoče alav; ^oveje živine v klavnice. kazni, ker je ravnal res v silobranu. Dokazana je popolna nedolžnost Dolinšek Franca. Plaz iz kamenja je podsul pri Krškem lOletnega Drageca Ovsenjak. Po prepeljavi v bolnico je deoko izdahnil. Zanimiva ugoiovitev. Imo avstrijske* ga kancelarja dr. Schuschnigga priča, da so morali biti njegovi predniki Slovenci. Kanclerjev stari oče in mati sta bila zavedna koroška Slovenca. Stari oče je bival pred smrtjo stalno v Pliber_cu, kjer je bil celo osovraž.n radi svoje slovenske narodno&ti pri Nemcih in nemškutarjih. Križ na Do&ački gori. V spomin 19001etnice odrešenja naj stoji križ na Donački gori. Kupujte razglednice tega spomenika in knjižico: »Ob solnčnem vzhodu«, ki jo je spisal dr. Merhar. Razglednice so po 1 Din, knj.ižice po 5 Din. Čisti dobiček gre za spomenik. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Čitanka za prvi razred. Dosedaj vpeljanaWidrova čitanka za prvi razred je pošla. Na raz*polago je še Majcenova »Prva čitanka«. Priporočamo vsem šolskim vodstvom, da naročijo to ¦knjigo, katere cena ;'e samo 5 Din. — Tiskarna ev. Cirila v Mariboru. Stvaini pcuk v pivem razredu. Strokovrnja- ška knjiga, ki jo potrebuje vsak učitelj, kateri uči v prvem razredu, je še nekaj izvodov na razpolago. Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, zopet otvorjen. Prosta izbira zdravnikov. Cene zmerne. Vodja primarij dr. Černič. 867 Hermes enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva, Maribor, Zr:njskega trg, vpisuje dnevno, Zahtevajte prospekte. 687 Pri pomanjkanju teka, kislem vzpehavanju, slabemu želodcu ,leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, srbečici, oporišču, osvobodi naravna »Franc Jožefova« voda telo vseh nabavniih strupov gnilobe. 1 Obžalovan)a virednl slučaji. Obešenega so našU v Črni na vratih pokopališčne kapele 571etnega rudarja Ignacija Orešniik, ki je delal 37 let kot rudar. Žrtev požigalčeve roke je postalo 15. avgu&ta zvečer na Spodnji Polskavi lepo urejeno gospodarsko poslopje g. Kobana. Za požig si je izbral hudoba nalašč praznik, ko je bilo mnogo gasilcev iz so&ednih vasi in krajev odsotnih. Žrtev v noči podtrknjenegs požara je postalo gospodarsko poslopje Antona Bombeka, posestnika v Starošincih, oiv čii^ Cinkovce pri Pragerskem. Z deln<i zavarovalnino krita škoda znaša 30.000 dinarjev. Smrtno nevarne poškodbe sta prizadjala dva neznanca v noči v vasi Gradišče pri Leskovcu v Halozah JaJkobu Topolovcu, pos. sinu. Napadeni je dobil tako opasne poškodbe, da ni za prevo« v bolnico in je njegovo stanje obupna Pod vlak. V Zagradu prti Celju je povozil vlak 621etno služkinjo Katarino Stegenšeik iz Spodnje Hudinje. Starfka je umrla po prevozu v bolnico. Umor. V vasi Gošič, občina Begunj« nad Cerknico na Kranjskem je bila "umorjena v noči od 16. na 17. avgusta 801etna vdova Marija Teikavec. Do tega umora je prišlo, ker je motila stanka tatu njenib hrušk. Obračun s smrtnim izidcm. Na noSnem povratku iz gostilne sta pričela delavca: 261etni Stanko Šeliga in 371etrd Francija izganja rudarje iz Poljske ki morajo zapustiti frascoski rudokop M Essarpelle, v od žandarjev zastraženih vagonih. Leopold Malni v Ljubljani iz Ijubosumnosti krvav obračun. Najprej je prizadjal Šeliga Malnu tri krvaveče rane, nato je Malni potegnil nož in je prerezal Šelign na vratu žilo-odvodnico. Zadeti se ie zgrudil mrtev, Malni se je javil sam policiji. $*%>?«»& f--*^'-- Hfipl^ii :|M