Slovensfča Ifraiiiia Na_e delavstvo. Letos je zelo veliko povpraševanje za nažimi seaonskimi delavci. Okrog 2400 jih je že odšlo v Nemčijo in jih bo šlo še okrog tiso., tako vsaj zuaj mislijo. Preje se je rEtznesel glas, da jih bo šlo do 5000, pa jih toliko menda niti ne bi mogli dobiti, ker bodo nekateri __''! tudi v Francijo in na jug naše države. V Belje jih letos gre lahko na:1 1500, dočim jih je bilo !ani nekaj manj kot tisoc. Če bodo v Belju zvišali plačo, kakor se pričakuje, ljudje ne bi ved tako silili v inozemstvo, ker doma odpadejo veliki prevozzni stroški. Nemci so letos naše delavce porinlli preveč na sever, nekateri ao čisto pri morju. Se kar bojimo zanje. Na jug so pa prišli Italiiani. Tujina sicer dobro plača naše delavce, pa jih seveda tudi izrabi. Marsikdo bo do smrti obžaloval, da ga je premamil denar in je odžel na težko delo v inozemstvo in si je tam nakopal telesno in duševno bolezen. Nekateri postanejo nezvesti vsemu, kar so pustili doma, pozabijo celo svoje starše. Pred tujino moramo svarlti, ker je našemu narodu zefo nevarna. Nekatere fare so Imkor da bi izuinrle, dotna so ostali le starci in otroci. Zemlja s_ zanemarja in b«do jx> tetih tudi' go3podsET3tva propadla, če bo šlo tako dalje. V Nemčljo. Trije transporti so že odšli v Nemčijo. Drug-cga je sprernlja! do Fassaua _cf naše borze dela g. Kerec Franc. Ko se je ločil od njah, jim je dajal tepe nauke. Naši delavci, naročniki >>Slov. gospodarja«, so nam poslali to slovo, da ga objavimo. Govoril je približno takole: Vozili smo se sfcupaj en dan, videl sem vaše solze, vašo bolest, ko ste zapuščali našo lepo Krajino, ko ste se poslavljali od svojih dragili domačih. Zdaj se moram posloviti tudi jaz in se vrniti v domovino, kjer rae že čakajo drngi delavci, da jih pošljemo za vami. Prosim v«s, ne pcszabite v tujini na Boga, rre svojih staršev, ki m&fda še zdaj jočej. za vami, na poaabite svoje _ojnovi__e, ne suojega slovenakega jezlka! Polagam zlasti tebi, draga mladina, na srce to bese&e. Stari ste komaj 1« do 18 let. Zdaj mislite, da ste pr<*st4, da iiihče ne bo na vas pazil; prosim vas v imeiui vaših steršev, v imenu vaših dušmh pastirjev, ne zapravite svcje nedo.žnosli z grdim razuzdanim življenjem! Eolelo na_s bo, če fc-omo slišali y domovino o va. kaj sJabega. Duše si ne omadežujte! Ne zapravljajte težko prialuženega d.narja, za katerega se boste veliko znojili, da si boste res v potu svojega obraza služili svoj kruh. Možje in žene, ne pozabite svojih zakonskih drugov v domovini in svojih otrok, ki ste jih žalostne pustili pri tujih ljudeh! Prosim preddčiavce, bodite delavstvu, ki vam je zaupano, vse! Bodite jim starši, u.itelji in vzgojitelii! Ne preganjajte jih! Bog naj spremlja vsak vaš korak! Daj Bog, da bi se vsi zdiavi in veseli v jessni z lepim zaslužkom vrnili v lepo slovensko domovino. Pozdravljeni in Bog ~ vami! Najdebelejši hsast. »Slovenec« je pred kratkim, /.oročal, da so nekje v Sloveniji podrli najdebelejši hrast. Pa smo mnenja, cla temu ne bo tako. Blizu postaje Stanjevci v Prekmurju je hrast, ki je še debelejši. štirje mošl.i ga kornaj objamejo. Hrast je zek> star, pa najbrž ne bo za drugo rabo kot za drva. Sv. Sebešžan. Vložili smo prošnjo, da W « prenesla pošta iz Ma.kovec k nam. Nav_dli smo' razloge, pre-ko katerih oblast ne bo mogla iti. Tu' je ofcC^nMd urad, žapnij-»_ci urad, trirazi-edna šola, posojilnica itd. Naš kraj je v poštnem okoHSu nejvečji, dočim «o Mačkovci najn.anj_ši. Dobro T.am je znano, kdo drži pošto v Mačkoveih, pa so tfsti feasi odklenkali, ko so nekateri vse tahko storili, eetudi proti volji naroda. Da ob4ma woSe prošnje :ne po<^jira, se ^aa niiii_e ne .udi, kdor raarmere poana. V naSi vasai imajo pač katoli.ajii večino in to nekatere r :lo bodc in bi raje In.eli še tako škodo, samo da papinci ne bi kaj dosegli. Veciite, da ne odnehamo preje, da se nam bo ugodilo. Upamo pa, da bo oblast uvideta, aa pripada pošta res nam. Nespa«ieten je rnoral biti oni, ki je v »"Murski krajini« pisal, da je tri tretine Ijudi proti premestitvi pošte iz Mačkovec. Ob_inske TOlltre v Pe&troTcil.. Za župana je ponovno Izvoljen g. Bonfi Šfcftfan. Bili sta dve listi. Ne more se trditi, da je zmagal g\ Banfi, ampak je dejstvo, da so zmagali luterani pi-oti katoli.anom. to pa iz enostavnega razloget, ker je pač teh veliko več, ki se sicer tudi m.d seboj preklajo, pa če jim kdo omeni, da gre tu le proti katoli^anoiri. pa so takoj vsi skupaj, pa magari bi bneli še tako škod_. fiieer pi-oti osebi g. Banfija tudi katoli.ani nič niTnajo, pa so drugi htiisi. i ki d_lajo za njegt>vim hrbtom. Razui j)O_uri V Počehovi pri Marib«ru je zgorela posestniku Ivanu Rebiču 60.0.0 din vredna doma.ija. Ogenj je zakpivil dimnik, ki Je bil na pod«trešju zaplian s senoni. Ker so pekli ltruh, se je vnelo seno od razbeljenega dimnika. — V Sp. Bitnem pri Kranju je vpepelil n»_ni .genj goapodarsko poslopje posestnilra Borštnika. Vnelo sc Je tudi pol.g stoječe gospodarsko posJ^pj. gostiiničarja Stesmana, ki je tudi pogo*pelo. Zavarovalnina' obeh pogorelcev j. le delna. — CPri Sv. Benediktu v Slov. goricah je zgorelo posestniku Ignaiciju BratUfS:' 30.000 din vredno gospodarsko poslopje. Sterihu goedni požari V nepoaredni bližini Maribora _e unlčil ogenj dva večja nasada mladega gozda. Dne 31. marca kmalu po enajsti uri predpoldne je začel goreti gczdni nasad krčmarja Petra Zorko v PeUrah. Ogenj je imel dovolj hrane na dračju ter suhi travi in se je hitro razširil na dva tisoč kvadratnih metrov mladega gozda. Gasilci fe Peker in Studen.ev so nesrečo zajezili. — Krog dveh popoldne je uni.il istega dne ogenj 3260 kv. metrov mladega gozda v Sp. Radvajiju, ki je last škofijske posesti Betnava. Tudi tukaj so posegli zajezilno v negrečo gasilci in so preprečili, da se ni požar še bolj razmahnil. — V obeh omenjenih primerih je nastal ogenj od odvrženega cigaretnega ogorka nll ?» je bil potlteknjen od dclamržnih potepuhov. — Zadnjo ned.eljo popoldne sta izbruhnila pri Mariboru zopet dva gozdna požara. "Eden v Betnavskem gozdu, drugi nad Falo. Gasile so vse gasUske čete iz mariborske okolice. Gozdne požare podtikajo razni klateži. — V širmanskem hribu nad Litijo je uničil ogenj nad 20 hektarov banovinskega gozda. 1 -WQSi r-ofrti | Pobrežje pri Mariboru. Na Zrkovski ceati je umrla 1. aprila Marlja Fliser, posastnica, stara 54 let. Bila je tilia, krščanska ž«aa. Rojena je bila v PrekmuTju in je bila. v mladih letih s svojim možem v Ameriki. V življenju je prestala mnogo bridkih ur, pa je iskala mo.i in to-