SLOVENSKI CIST Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Vredniitvo: Kopitarjeva al. St. ti 1111 Telejon it. 3487. Interurban 3487 Rokopisi se ne vračajo Posamexna št. 1 Din, mesečno, če se sprejema Ust v upravi, naročnina 4 Din, na dom In po noštl dostavljen list S Din. Celoletna naroč-nlna SODln, polletna 23 D n, četrtletna 13 Din. Inserati po dogovoru l/prava: Kopiiattevu ulica Al. t»/ll Poštni Ceh. račun, Cjubljtma 15.179 lelejon štev. 2549 Incident v Sofiji Odkritja belgraiskega„Vremena" - Bolgarski listi ostro obsojajo demonstracije Belgrad. 29. novembra, j. Današn;e »Vreme« posveča skoro eelo prvo stran predvčerajšnjim demonstracijam iu napadu na jugoslovansko poslaništvo in konzulat v Sofiji. Med drugim piše: Napad s kamenjem na naše poslaništvo v Sofiji, pobijanje oken na poslaništvu in konzulatu, srumo-tenje jugoslovanske državne zastave, poskus, oa se odstrani naš državni grb, izgredi, ki so se predvčerajšnjim ves dan nemoteno odigravali sredi Sofije, brez kake intervencije policije, predstavljajo težek mednarodni incident, katerega posledic ni mogoče še v celoti predvidevati. Ravno v dneh, ko so izjave vseh evropskih državnikov polne izrazov o potrebi medsebojnega zbližanja ;n pomirjenja, ko splošna gospodarska kriza 'šče rešitve samo vmednarodni solidarnosti in sodelovanju, v dneh pred razorožilveno konferenco pa ustvarjajo težki izgredi sofijske množice, ki m niti neodgovorna niti nepreračunljiva, ker so j: posredno in neposredno pomagali službeni organi, težko atmosfero, polno zločinske odgovornosti. V trenutku, ko so prizadevanja vsega civiliziranega sveta osredotočena na tem, da se pomiri vihar na Daljnem Vzhodu, polagajo množice neodgovornih bolgarskih študentov z dobrohotno pa-močjo odgovornih državnih organov v Sofiji nov peklenski stroj, ki naj podminira mir Evrope. Bolgarski študenti, ki so pobijali okna na poslaništvu kraljevine Jugoslavije v Sofiji, sami sebe v listih javno primerjajo s kitajskimi študenti, ki so v Sanghaju zahtevali vojno. V naslednjem razkriva »Vreme zanimive podrobnosti, ki sc tičejo omenjenega incidenta. Demonstracije, ki ee vrše v Sofiji vsako leto na dan 27. novembra proti Ncuillski pogodbi, so letos prvič dobile značaj težkega mednarodnega incidenta, pri katerem so igrali veliko vlogo tudi gotovi bolgarski službeni organi. Sofijska policija, ki je vedela, da je prišlo do težlkih izgredov pred jugoslovanskim konzulatom v Sofiji, ni ukrenila nobenih potrebnih korakov, da se ponovitev teh incidentov prepreči pred jugoslovansk/im poslaništvom. Pred demonstracijo so krožila nad Sofijo bojna letala in metala letake s pozivom, naj se prebivalstvo udeleži demonstracij. V teli letakih se imenuje vsakdo, ki se ne bi udeležil demonstracij, za izdajalca bolgarskega naroda. V demonstracijah je igralo veliko vlogo tudi bolgarsko čas. Listi so pisali o tem že nekaj dni poprej, u . ei je bolgarska vlada vedela. Centralni akcijski odbor za borbo proti Neuillski pogodbi je izdal velike lepake, v katerih je na silno izzivalen način pozival meščane na demon-slraeije. Bolgarska vlada ni storila ničesar, da bi se to preprečilo. Pri pripravah za demonstracije so sodelovala vsa bolgarska šovinistična društva. Bolgarski lisi Znatne , organ demokratske stranke g. Malinova, je 20. t. m. priobčil članek, v katerem poziva na revizijo Neuillske pogodbe, v katerem pravi med drugim: Temeljita revizija sedanjega stanja je neizbežna . Demnnsiraeij se je udeležilo tudi društvo bolgarskih rezervnih oficirjev, ki igra zelo važno vlogo v bolgarskem jiolitičnem življenju. -Vreme -končuje takole: >Ta divjaški napad, ki je skoro brez primere v današnjih odnošajih med civiliziranimi narodi, je toliko težji in resnejši, ker ni nili slučajen nili nepredviden, ampak prirejen z vednostjo in morda eelo s sodelovanjem bolgarski vlade, ki je smatrala, da je kamenje po komitskih peklenskih strojih nov način za reguliranje odnošajev s sosedi in da se na ta način pred svetom najboljše apelira zn revizijo mirovnih pogodb Tako Vreme-. Sofija, 20. nov. Ig. Zaradi zadnjih demonstracij pred jugoslovanskim poslaništvom v Sofiji se je položaj poostril, ker je jugoslovanski poslanik izročil bolgarskemu zunanjemu ministru energično protestno noto, v kateri se ugotavlja, da so bili žalostni dogodki mogoči zato, ker policija v Sofiji ni zadosti zavarovala poslaništva. Belgrajska vlada zahteva najstrožje kaznovanje krivcev in zadoščenje, katerega pa ne določa natančno. Poslanik Vu-kičevič jc odpotoval v Belgrad, kamor je bil brzojavno pozvan na poročanje. Glasovi bolgarskih listov Belgrad. 20. novembra. 1. Polagoma prihajajo v jiiestolnico glasovi bolgarskih listov n obžalovanja vrednem incidentu, ki se je dogodil jired našim poslaništvom dne 27. novembra, na dan obletnice, ko je Bolgarija v Ncuvillu podpisala pogodbo. Ves sofijski tisk se obširno bavi s temi dogodki in jih brez izjeme obžaluje. Seveda so ta poročila nekoliko različna med poedinimi listi. Tako piše >Zorac, da je pred jugoslovanskim poslaništvom bilo do 200 oseb, medtem, ko : Zarja ' govori o 700 demonstrantih, ki so se zbrali pred našim poslaništvom. Netočne so brez dvoma informacije »Zore«, ki trdi, da je jugoslovansko poslaništvo razobesilo našo jugoslovansko zastavo nalašč v trenutku, ko se je približevala skupina demonstrantov, ker je ugotovljeno, da je biln zastava že razobošena v ranih jutranjih urah, in sicer zaradi belgijskega narodnega praznika. Vreme vali krivdo na djjaka Osnnova, ki je bil glavni govornik na usodepolnem zborovanju v gledališču Royak in ki jo insceniral sprevod. :-Slo-vot piše, da so demonstrarije pred našim posloni-štvom v nekoliko razumljive zaradi sedanjega raz- položenja bolgarske mladine, med katero se je na žalost pomešalo tudi nekaj komunistov, toda takšne demonstracije se morajo odkrito obsojati, ker ne koristijo nič, škodujejo pa mnogo. Lisli tudi obžalujejo, kakor je to žc storil predsednik vlade MuSanov, da policija ni pravočasno storila vse potrebne korake, du bi bila demonstracije v kali udušlla. tako. ila sedaj izgleda, da so se zu časa sedanje vlade odnošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo le poslabšali, namesto, da bi so bili, kakor je vse pričakovalo, izboljšali. Listi pišejo tudi o izzivalcih, katerih je bilo mnogo med tuanifestanti in katerim je vročekrvna mladino žalibog nasedla. Neznviselnost trdi, da jc ta demonstracija, kalem sn uprizorili neodgovorni mladi bintalini. provokaterji in komunisti, nuj-vefji (ločin, ki *e jc inngol dogoditi, da škoduje od-tiošajem nheli drla v. največ pa Bolgariji sami. >Kn-uien. ki je bil vr/eij na jugoslovansko poslaništvo, je vržen na bolgarsko domovino in to si naj li ljudje zapomnijo. Zločin ho sicer strugo kaznovan, loda zlo, ki *n utrpi usrnd. m- ne lin vrč lahko dalo iibrissti.r Japonske čete se umikajo Osfer nastop Stimsona proti Japoncem - Tohio izgubil kontrolo nad svojimi četami - Preiskovalna komisija Zveze narodov London, 29. novembra, s. Pri zadnjih hudih nemirih v Tjencinu je bilo ubitih tudi 16 Evropccv. Japonska vlada graja ofenzivo pri činčovu in grozi z odstopom, če bo general Honjo mesto zavzel, ko je šef generalnega štaba Kanaya žc napovedal ukinitev prodiranja. Honjo se ima omejiti samo na deienzivo. New York, 29. novembra, s. Ameriški državni departement je zelo nejevoljen radi japonskega prodiranja, Stimson je sporočil zastopnikom listov, da je po ameriškem poslaniku svaril japonskega zunanjega ministra pred nevarnostmi napada ua činčov in da je prejel japonsko obljubo, da napad na činčov ni nemeravan. Če so resnične vesti o bojih pri činčovu, potem je Japonska že tretjič prelomila svojo besedo. Prvič, ko je z letali bombardirala činčov in drugič, ko je zavzela Cicikar. Zdi se, kakor da je Tokio izgubil kontrolo nad svojim vojaštvom, tako da fe nadaljnje prijateljsko posredovanje odveč. Stimson Je namignil, da sc Amerika pri konfliktu desintereslra in da hoče Japonsko prepustiti ogorčenju sveta in kitajskemu bojkotu, ki bi se lahko šc razširil. Pariz, 29, novembra, s. Do sedaj je Zveza narodov poslala v Mandžurijo 9 vojaških atašejev in civilnih uradnikov mednarodnih poslaništev v Pekingu. Njihovo število pa se namerava zvišati e tem, da se bodo poslale posebne misije h generalnima štaboma obeh strank, da na najvažnejših strategičnih točkah in velikih kolodvorih kontrolirajo premikanje čet. Preiskovalna komisija Zveze narodov bo obstojala razen Iz francoskega, angleškega in ameriškega člana tudi iz nekaterih nevtralnih članov, tako švicarskega, liolandskega in skandinavskega. London, 29. novembra, s. Japonske čete generala Honjos, ki so napredovale proti činčovu, kakor tudi vse japonske čete, ki so bile razmeščene zapadno od reke Lino, so se začele umikati do mandžurske železniške cone, v kateri sme Japonska po pogodbi imeti svoje čete. Pričakuje se, da bo umik v par dneh končan. Umik se je začel na povelje šefa generalnega štaba. Ker jc general Honjo očividno prekoračil svoja pooblastila, ga Jc japonski kabinet pozvsl k umiku in zagrozil s svojo Bayerischer Kurierc je objavil uvodnik o bodočih odnošajih med katoliškim centrom in narodno socijalistično stranko. List poudarja, da so vsi poskusi Hitlerja obrazložili hes-senske dogodke in opravičiti narodno-socijalistično stranko brezuspešni, ker Hitler sam ni smatral za potrebno, demontirati izjave svojega namestnika Goebelsa, ki sc je izjavil v nemškem državnem zboru proli katoliški stranki. List dalje poudarja, da je Goebels predlagal v državnem zboru smrlno kazen za celo vrslo zločinov proti narodu in zaključuje, da so zaman vsi napori narodne socijalistično stranke opravičiti revolucionarne čine in terorizem proli političnim nasprotnikom. »Svsji k ."tujim!.< Po vsej Angliji se vrši velika agitacija za domače proizvode. Vsepovod so nn-biti veliki plakati: ^Buy British!« — (Kupuj angleško blago!) /namenili benediktinski -milostim Melk oh llmin- »i. kjer je pred dnevi neznan krvoločne/, umoril 70 letnega in bolneta starčka, duhovnika p. Kdvnr-du Knlbreina in si prilastil njegove bore prihranke. Gregorčičeva proslava v Zagrebu Zagreli. nov. /. Danes se je vršila \ Zagrebu svečanu akademija Istrs-kega klubu, ki je |ir<>>Juvil 2">-letnico smrti velikega slovenskega pesnika Simona Gregorčiču. Akademija se je v ršiln \ prostorih Kola«, udeležilo pn se je je veliko številu občinstva, /lasti dijakov. Akademija si' je pričela s petjem Simon Gregorčičeve pesmi: Pogled v nedolžno oko<, ki jo je odpelo |ic\ ko društvo Sava«. Spominski govor jo imel uni\. prof. dr. Ilošič, ki je opisal dobo. v kateri je živel Simon Gregorčič, njegove pesmi in glavne značilnosti. Nato je član Narodnega gledališču g. Nnčič recitiral dve Gregorčičevi najlepši pesmi, nakar je bila sve čnnost končana. Enotne zavarovat tarife lirlcrad. 20. novembra. I. 20. in 27. novembri sije vršilo zborovanje vseli jugoslovanskih zavarovalniških organizacij. Pri tej priliki je Zveza sklenila enotno tarifo za zavarovalna društva, ki so člani Zveze in ki so dolžni spremeniti svoje dosedanje tarife ter sprejeti nove, ki so bile sprejote tudi od Zveze. Zveza je na koncu zborovonja izjavila, da lo ni ni kakšen kartel, ila nova enotna tarifa nima za cilj, da bi zavarovalna društva prišla do večjih dobičkov, ampak da je bila ta reforma potrebna tako v interesu zavarovalnih društev kakor tudi v inte resu zavarovancev samih. Mušanov grs v \ i*oro Sofija, 29. nov. tg. Ministrski predsednik Mušanov odpotuje v spremstvu poslancev vlad. stranko v ponedeljek v Angoro. Po izjavah vlade gre za vrnitev svoječnsnega obiska Ruždibeja v Sofiji, obenem pa hočeta obe vladi pri tej priliki rešili tudi še nekatera manj važna gospodar, vprašanja Nov udarec Avstriji Dunaj, 29. novembra, s. Avstrija je danes doživela nov hud poraz. Pogajanja vlade z inozemskimi upniki Crcdit-Anstalta so končala s tem, da sc jc Avstrija popolnoma podvrgla. Vodstvo banke preide v roke posebnega izvršnega odbora, v katerem bo imela Avstrija 3 zastopnike, morato-rijski konzorcij pa 2. Vendar pa je avstrijska večina samo navidezna, ker se bo vsa oblast prenesla na generalnega ravnatelja, katerega imenuje izvršilni odbor, ki ga bo imenovalo inozemstvo. Dosedanji rekonstrukeijski odbor pa sc bo odslej bavil samo še z vprašanjem krivde. Oblast nad banko in njenimi konccrni preide na inozemcc brez vsakršnega zagotovila, da se premoženje ne bi zapravljalo, brez omejitve državnega jamstva, brez vsakršne protikoncesijc in celo brez obljube upnikov, da sc bodo zavzeli za 60 milijonski kredit, katerega odklonitev jc spravila Avstrijo v tolike stiske. Dogovore mora še potrditi avstrijski narodni svet, Nemčija zahteva tO letni moratorij Berlin. 29. nov. ž. Kakor poročajo tukajšnji listi, je Nemčija ukrenila potrebne korake v Ameriki, dn se ji podaljša moratorij zn deset let. šele po tem času bi bila Nemčijo, kakor to zatrjujejo listi, sposobna |)lačevnti reparacije, najpreje pa mora urediti svoje finance in utrditi industrijo. Nemčija je napravila ta korak v zvezi z uvedbo angleške carine, ker jc nemški izvoz zaradi legn zelo ogrožen, ravno In izvoz ji je pn tudi omogočil plačevanje reparacij. Enake koraki- bo ukrenila Nemčija že prihod nje dni v Parizu in Londonu. Roparski napad beduinov Jeruzalem, 29. novembra, s. V soboto popoldne so beduinl na avtomobilski cesti Jeruzalem —Jeriho izvršili predrzne napade na mimo vozeče avtomobile. V kom.J 20 minutah }e 6 beduinov napadlo 12 avtomobilov, pobralo potnikom ne samo denar, temveč tudi obleko. Razen tega so izropali tudi »tiri Angležinje, iim odvzeli ves nakit, ootem pa jih pretepli. > Za prijateljske odnošaje s Polt Poljski posfanik o obisku dr. Marinkoviča v Varšavi Belgrad, 20. nov. Včeraj dopoldne je poljski poslanik Sclivvur/.burg-Guntor povabil k sebi časnikarje in jim o potovanju dr. Marinkoviča \ A ar.šnvo podal sledečo izjavo: Jaz sem \ resnici zadovoljen, ko moram odgovoriti mi vprašanja, ki sle mi jih stil vili. Poudariti je treba dejstvo, dn ima Vaš zunanji minister dr. Marinkovič res namen potovati v našo pl-estolico. Nikdo naj so ne čudi, du je prišlo do tega potovanja, ker je bilo že delj insn nameravano. Čisto naravno se mi /di namreč, da se dva stara znanca, kot sta minister Marinkovič in minister Zaloški, želita srečati tudi izven Ženeve, kjer sta sc /e dostikrat videla in ruzgovurjala. I)r. Marinkovič bo sedaj imel priliko, da sc na lastne oči prepriča o napredku Poljske tekom let, odkar obstoji kot samostojna država. Minister Zaleski bo pa uporabil novo priliko, da vrne obisk in da sani prouči napredek Jugoslavije v pogledu vsakovrstne konsolidacije, listo slučajno pu je prišlo tako, da odpotuje Vaš zunanji minister na Poljsko ravno po ustanovitvi gospodarskega odseka Poljsko-jugoslovnnske lige, ki ima ravno namen, navezati najtesnejše stike / gospodarstveniki obeli držav. Pri meni vprašujete, kakšen pomen ima obisk dr. Marinkoviča v Varšavi. Zelo verjetno sc mi zdi. da bo ob tej priliki podpisana neka kultnrnn pogodba o /bližanju iu sodelovanju, posebno na kulturnem in ua šolskem polju. Tu pogodba bo ie sedaj obstoječe odnošaje še bolj razvila in utrdila. Ta pogodba, wi bo podpisana ob priliki bivanja Vašega zunanjega ministra v naši prestolnici, bo ostala v zgodovini zapisana kot nekak simbol /u notranje, duševno zbližanje obeh slovanskih bratskih narodov. Sicer pa se ne sine pozabiti, da sedanje razmere nudijo priliko /a razgovor o mnogoštevilnih važnih političnih vprašanjih. Prepričan sem, da državnika nc bosta molče prešla preko ttdi vprašanj. Nuj omenim samo razorož.itveno konferenco, /a katero se obe državi tako vestno pripravljata in glede katere imata ista poslovna načela. S splošnega mednarodnega političnega stališča pa je' po mojem mnenju zelo važno, da Poljska in Jugoslavija še enkrat in nn svečan način ugotovita pred vsem svetom svo.ie enako stališče glede nedotakljivosti mirovnih pogodb in meja. katere so nastale po teh pogodbah. Ta, neke vrste visoka politična manifestacija, ki bo v Varšavi, naj se ne komentira tako, kakor da bi bila naperjena proli kakšni tretji državi. Oni ui naperjena proli nobenemu, ampak je samo nekaj bolj slovesna izjava Jugoslavije in Poljske, da je po njihovem mnenju edina pot. ki vodi do stalnega miru in vposfavitve medsebojnega zaupanja med državami ter brezpogojnega spoštovanja mrovnih pogodb, kako naj pa se sicer ublaži kriza, če narodi ne bodo več smeli niti mirov- nim pogodbam zaupati, ki so bile slovesno podpisane. Pojavila so se namreč v Evropi ravno nusprotna mnenja, ki hočejo izzvuti spremembo mirov nih pogodb na škodo cele vrste evropskih držav. Ta propaganda je morala roditi proti-odgovor. končno vas prosim samo še (o, dn ste prepričani, kako iskreno se moja vlada raduje tega veselega dogodka. Ves poljski narod pričakuje vašega ministra z odprtimi rokami kot državnika in predstavniku velikega slovanskega bratskega naroda.« Ustanovitev poljsko • jugosl, gospodarskega odbora Belgrad. 'JO. novembra. 1. Danes se je na najave-čanejši način ustanovil gospodarski odsek poljsko-jugoslovnnske lige. Zborovanju sta prisostvovala trgovinski minister dr K u ni n n u d i in poljski poslanik S c h vv u r z b u r g - O ii n t e r , ki se jo nocoj odpeljal v Varšavo, da se udeleži sprejema nnSega zunanjega ministra. Prisostvoval je zborovanju tudi guverner Narodne banke U a j I o n i, nadalje odlični predstavniki inozemskih poslanstev ter važnih jugoslovanskih gospodarskih in kulturnih korporacij. Ob 10 dopoldne je Vojislav PetkoviS otvoril zborovanje z govorom, v katerem je izvajal sledeče misli: Kriza, katero moramo prenašati danes, je tako velika, da smo priinorani iskati pomoči kjerkoli, mi pa jo bomo v prvi vrsti iskali pri narodih, s katerimi nas vežejo intimne krvne vezi. Bratsko razpoloženje se nikdar ne pojavlja močneje, kakor v trenutkih največje sliske. V tem duhu smo sprejeli iz Poljske poziv, da osnujemo poseben odbor, ki se bo bavil z vzpostavljavljaniem gospodarske kulininacije in ta poziv je zadel pri nas na zelo hvaležen odmev. To je najboljši dokaz o iskrenosti čuvstev, ki nas navdajajo, kadarkoli govorimo o bratski Poljski. Za njim je govoril poljski poslanik, ki je še enkrat poudaril zgodovinsko važnost obiska našega zunanjega ministra dr. Marinkoviča v Varšavi ter izvajal: Danes torej se uresniči nekaj, kar oba bratska naroda že od zdavna j želita. Poljsko - jugoslovanski gospodarski odbor, ki se je danes ustanovil, predstavlja zelo važno potrebo. On bo odslej vodil in razširjat gospodarske odnošaje med obema bratskima državama. To je po mojem nineniu pravilna in koristna organizacija. Mi Poljaki hočemo iti v tej smeri z odkritim zadovoljstvom. Odkar je postalo javno, da bosta dr. Marinkovič in Zaleski zamenjala obiske v prestolnicah obeh držav, ni več dvoma, da bodo naši politični in gospodarski odnošaji postali še tesnejši in prisrčnejši. Politično sodelovanje bo diktiralo tudi gospodarsko sodelovanje in danes so ustanavlja odbor, ki bo gledal na lo, da bo naše skupno delo iim uspešnejše. Za poljskim poslanikom je govoril naš trgovinski minister dr. Kumanudi, ki je čestital odboru, da se mu je posrečilo ustanoviti to tako koristno vez za bodoče odnošaje med obema državama. Zahvalil se je tudi za visoko odlikovanje, katero je sprejel od poljske vlade. Minister je poudaril, da je v prvi vrsti zelo važno, da se spelje neke vrste gospodarski kanal, ki bo vezal obe državi. Vsi naši napori, oficielni iu zasebni, bodo šli v bodočnosti v tej smeri. Intelektualno zbližanje med slovanskimi narodi se od dne bolj krepi. To našo vlado navdaja z veliko radostjo in veseljem. Podlaga kulturnih odnošajev bo okrepila tudi gospodarske stike. Gospo-ilarski odbor bo moral vršiti zelo važno nalogo, ker bo osebno predstavil vse odlične gospodarstvenike obeh držav, lorej v prvi vrsti delavce na praktičnem polju. Dr. Marinkovič se ni mogel udeležiti zborovanja ter je poslal zelo prisrčno brzojavno pozdravko. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika dr. Svetislav Marodič, tajnik trgov. Zbornice, za podpredsednika Damjan Brankovič, predsednik Zveze trgovskih agentov, za odbornike: Vojislav Petkovič, dr. Juraj Tomičič, glavni ravnatelj uprave državnih monopolov Marko Markovič, ravnatelj Jugoslovanske zveze bank Aleksander Bržičkovič, dr. Cvetko Gre-gorič ter mnogi drugi predstavniki domače in poljske industrije. Boštanjska roparg® v r®kah ppssvšce Aretacija dolenjskega Caruge in njegovega paldaša Zagreb, 29. novembra. Današnji zagrebški listi obširno poročajo o aretaciji oSeh roparjev, ki sla 22. t. m. izvršila romarski napad no Zupni- že. v, tfpšl.inju. Sta to Ivan .1 e k e, rojen leta 1904 v vasi Podulce pri Krškem in Krnil Mlakar, rojen 1910 na Raki. Omenjena dva sta pripadala nevarni roparski tolpi, ki že več mesecev straši po Zagrebu in okolici. Detektiva Josip Futek in Anton Golob sta po dolgem raziska-vanju prišla do tega, da sta kolovodji te tolpe Jekc in Mlakar. Takoj sla ju detektiva začela slediti. Zvedela sta, da prenočujeta pri nekem Roku Gjum-b.eku na Stari Peščenici št. 13. Te dni ponoči sta se detektiva skrila v bližini omenjene hiše in čakala. Ker je bilo znano, da je družba dobro oborožena, sla pripravila svoje revolverje. Čakala sta vso noč do štirih zjutraj. Takrat sla se iz teme nenadoma pojavili dve moški postavi in zavili v hišo. S seboj sta imela več zabojev. Detektiva sta počakala, da sta oba zlezla v posteljo, nakar sia planila v sobo z revolverjem v roki in pozvala roparja, naj se vdasta. Roparja sta bila tako presenečena, da se nista niti poskušala braniti. Detektiva sta ju takoj preiskala in sta našla pri njiju dva nabita revolverja in 3500 Din v gotovini. Na vprašanje, odkod denar, nista hotela odgovoriti, V teku preiskave je prišlo na dan, da sta se roparja isto noč, ko sta bila aretirana, pripeljala z vlakom iz Brežic. Takoj je bilo jasno, da sta izvršila v Sloveniji roparski napad v večjem slogu. Zagrebška policija je takoj telefonično vprašala brežiško orožniško postajo, če se ni kje tam v bližini rgodil kakšen vlom ali tatvina. Orožniška po- Spored časnikarskega koncerta dne 1. decembra 1. Državna himna. 2. Liadow: Simfonične slike. Orkester Nar. želez, glasb, društva »Sloga«, dirigent g. Heri Svetel. 3. A. Foerster: Spak. E. Adamič: Završki fantje. Pevski moški zbor -Grafika", dirigent g. prof. A. Grobming, 4. Z. Fibich: Tiha noč. R. Savin: Tehtni vzrok. Slovenski vokalni kvintet«, gg. Sti-bernik, Jug, brata Petrovčič in Šulc. Odmor, 5. E. Grieg: Sonata, G dur, op. 13. I. Lento doloroso. Allegro vivace. II. Allegretto tranquilo. III. Allegro animato. Gosli solo s klavirjem. Miran Viher, pri klavirju ga. Mira Sancinova, P. Jereb: Pelin roža. Z. Prelovec: Zapoj mi pesem dekle. Pevski kvintet Ljubljana«, gg. Gro-beljšek, Grli, Premelč, Plevelj, Kri-Jnar. J. J. Pavčič: Če rdeče rože zapade sneg. J. Gotovac: Barbari mi smo. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, dirigent g. Zorko Prelovec. staja je takoj odvrnila, da je bil v noči od 22. na 23. novembra izvršen roparski napad na župnišče v Boštanju. O roparskem napadu je Slovenec« žc poročal. Župnik gosp. Rakovec se je okoli polnoči prebudil in, ker ni mogel spati, začel citati. Kmalu je zopet zaspal. Okrog treh ponoči pa se jc zopet prebudil, ko je zaslišal neki šum. Naenkrat mu je blisnila v obraz luč žepne svetiljke, v katere svitu je zapazil tudi revolver. Začulo se jc povelje: »Ti- I ho! Roke ven! Glejte v steno!« in nato čez nekaj časa: Povejte, kje imate kljub od občinske blagajne.« Župnik mu je odvrnil, da on nima ključa od občinske blagajne, nakar je ropar zaklical. »De. nar ali smrt!.- in ponovno z.apretil z orožjem. Župniku ni preostajalo drugega, kakor da je povedal, kje je ključ železne blagajne. Ključ je odšel iskat drugi ropar, katerega župnik sicer ni videl, pač pa ie čul njegov glas. Lopov je nato odprl blagajno in pobral iz nje 4500 Din. Župnik je zaprosil, naj mu puste saj 1C00 Din, katere mora naslednji dan peložiti na sodišču, toda roparja sta odbila njegovo prošnjo. Preden sta odšla, je eden -zmed roparjev dejal župniku: »Sedaj poslušajte! Do šestih zjutraj ne smete vstati s postelje in delati nobenega alarma, sicer bo to vaša smrt. Imamo pred hišo stražo.« Nato sta odšla po lestvi, kakor sla ludi prišla. Ker je takoj padel sum na Jeketa in Mlakarja, da sta onadva izvršila omenjeni roparski napad, so takoj pozvali v Zagreb župnika Rakovca, ker je že orožnikom izjavil, da bi spoznal onega roparja, ki je stal ves čas pri njem z revolverjem v roki, drugega pa da bi morda spoznal po glasu. V sobo policijskega komisarja, kateremu je poverjena preiskava, so pripeljali več aretirancev, med katerima sta bila ludi Jeke in Mlakar. Župniku so rekli, naj si ogleda skupino, če bo morda v kom spoznal razbojnika, župnik je takoj pokazal na Mlakarja: »Ta je oni!« Naio se je razgovarjal z estalimi in po glasu spoznal Jeketa. Nato so oba roparja še enkrat za. slišali, pri čemer sta priznala dejanje v celoti, le s pridržkom, da sta odnesla le 3500 Din. Zanimivo jc, da je »Slovenec« že v sredo poročal o Ivanu Jeketu in njegovem tovarišu Emilu Mlakarju, da ju orožniki zopet zasledujejo. Kakor je tedaj »Slovenec« poročal, je bilo radi Jeketa ljudstvo na Dolenjskem zelo vznemirjeno, ker še ni pozabilo strahu, ki ga je prestalo zaradi dolenjskega Čaruge, kakor je imenovalo Jeketa. Jeke je bil v Zagrebu poglavar velike vlomilske tolpe in je izvršil poleg ropa v Boštanju še več skrajno drznih vlomov in tatvin v Zagrebu. »Slovenec« jc domneval, da bo Jeke, ko je izginil iz Zagreba, ropal po Dolenjskem po svoji stari navadi. To se je zgodilo prej, kakor bi človek mislil, namreč pri ža'ostnem slučaju v Boštanju. Sreča je hotela, da sta oba roparja še isto noč padla pravici v roke, tako, da jima bo nadaljnje roparsko delo onemogočeno. Prevratneki niso v zvezi s Habsburžaaom - Hoteli so zasesti javna posfapja, odstaviti vlado in opleniti bogataše Budimpešta, 29. novembra, s. Pozno zvečer je bil objavljen poluradni komunike o dogodkih, ki pa samo ugotavlja, da so oni neodgovorni elementi, katerih delovanje je znano še iz leta 1921, mislili, da je prišel čas, da bodo mogli izvršiti .svoje zločinske namere. Oblasti so sklenile, da bodo storile vse, da udušijo akcijo v kali. Vsi aretiranci /;e bodo morali zagovarjati pred sodiščem za varstvo države. Tudi ta nova poluradna izjava nili naj-manje ne namigava, da bi šlo za legitimistični puč Budimpešta, 29. novembra, tg, Legitimistični listi se prizadevajo, da bi pokazali, da nameravani puč ni v nobeni zvezi z restavracijo Habsburžanov, Nemzeti Ujsag« naglaša z ozirom na izjave vodi. teljev madjarskega legitimizma, da so se pristaši Otona Habsburškega ponovno izjavili proti vsaki sili in da se ima izvršiti restavracija Habsburžanov samo v postavnih oblikah. Četudi se lahko smatra, da je pisanje legitimistlčnih listov v tem oziru pretirano, je treba vendar ugotoviti, da so sedaj aretirani pučisti postopali na lastno pest in da niso bili niti z Otonom in njegovo okolico, niti s sedanjimi voditelji legitimizma v nobeni zvezi. Obenem se pa tudi zdi, da so v svoji akciji nameravali tudi v kalnem ribariti in pleniti. Iz dosedaj zbranega materiala je razvidno, da so hoteli pučisti zasesti javna poslopja in vojašnice, obenem pa tudi napadati privatnike. Našli so pri njih obsežen seznam budimpeStanakih bogatašev z navedbami, kje imajo svoje premoženje in kje se nahajajo njihove blagajne. Zarotniki so najprej hoteli zasesti vojašnice, da dobe orožje, potem pa so hoteli z orožjem zasesti javna poslopja in aretirati ter odstaviti sedanjo vlado in sestaviti novo vlado, kateri bi stal na čelu bivši desni radikalni poslance V!adf"<:'.v Badvay. Policija je prvi dan aretirala 1(0 os«b, od katerih pa je pozneje več izpustila. Med njimi se nahajajo razen že imenovanih oseb tudi vojaški uradnik kartografskega insti-tutu Ludvik Hay, poslanec Vladislav Buduvury, višji uradnik socijalnega skrbstva Burta in drugi. Dasi je bil puč zatrt že v kali, »o vendar preteklo noč z vojaštvom in policijo zastražili vsa javna poslopja in obrate. Kakor je dogna-no, so imeli pučisti na razpolago povsem nezadostna sredstva, ludi niso imel zu seboj mnogo pristašev. Oblasti do danes še niso objavile seznama aretiranih oseb, kar jc začelo vznemirjati javnost. Demokratski poslanec Pakoes bo stvar sprožil v torek v poslanski zbornici in zahteval, -da se stvar obravnava javno in strogo. Dosedanja oficijozna poročila pa so taka, du k večjemu lahko vzneinirjujo javnost. Oblasti pa morajo prenehati dosedanje skrivanje. Pučiste. ki so znani še i/, časa belega teror ja, bi že /davno lahko napravili neškodljive. V političnih krogih se naglaša, da je neki ponedeljski list v Budimpešti že 21. septembru objavil poročilo o ustanovnem shodu lajne prevratne organizacije, na katerem je bilo v neki majhni gostilni zbranih 150 oseb. To vest pa so takrat ofici jo/no demontirali. Budimpešta, 29. novembra, ž, Zaradi prevratnih namenov je bilo dosedaj v Budimpešti aretiranih 32 oseb, v pokrajini pa 31. Imena aretirancev niso sporočena javnosti. Večino aretirancev so ponoči zopel izpustili na svobodo. Vsi aretiranci so bili zaprti v vojnih zaporih in vodijo preiskavo mestne oblasti skupno z vojaškimi. V afero je zapletenih tudi nekaj uglednih vojaških osebnosti. Govori se tudi v. zvezi s tem, da so hoteli prebujeni Madjari proglasiti Horthya za kralja, Gambfiea pa za pr-dvinika vlade in zadati legi-timietom, ki so zadnje čase postali precej živahni, siurlni udarec. Ponarejeni tisočaki so se tiskali v Trstu Dunaj, 29. nov. j. Včerajšnja »Arbeiter Zei-tung« objavlja sledeče poročilo iz Milana: Kadi MKliskrecijc tržaške fašistične policije se jo /vedelo, da so v zadnjem času v Trstu in Pulju prišli \ obtok ponarejeni bankovci po 1000 Din. Oškodovani so se obračali na policijo in ko jo tu poskušala ugotoviti, kdo razširja ponarejene jugoslovanske bankovce, so se ji dotični l.judjo vedno znali izmakniti. Naposled je prišla policija tako daleč, du je ugotovila delovanje velike fulzilikatorske centrale, ki sc je posluževala ljudi dvomljive vrednosti, da so razpečevali ponarejene bankovce po Jugoslaviji in v inozemstvu. Pred nekaj dnevi so v Pulju zulo-lili dva človeka, ki sta poskušala italijanskemu optaniu Ciovanniju vsiliti v zameno 18 ponarejenih jugoslovanskih tisočdinarskih bankovcev. Oba so aretirali in so pri tem ugotovili, da jc eden izmed njih, Peter Tnrlcnto, član puljskeg« fašija. Pri njem so našli 30 ponarejenih tisočakov. Pri četvorici oslalih članov hunde, ki so jih pri jeli, so tudi našli večjo množino ponarejenih bankovcev. Pri zaslišanju so izjavili, du so se bankovci tiskali v neki tržaški tiskarni. Lastnika tiskarne so tukoj aretirali. Tržaški prefekt pa jc bil nujno pozvan v Rim. Ugotovili so. dn so ponarejeni tisočaki identični z onimi, ki so jih našli pri jugoslovanskem emigrantu Gruberju v Mariboru in ki jih je 011 prejel v Mo-nnkoveni od Perčeea in Paveliea. Rini. 29. nov. j. II Popolo di Romu« izroča i/ Trsta, da so karabinjerji prijeli v Trstu Itala Talfeta in Petra Tarlentn, ki sta razpečevala ponarejene jugoslovansko tisočake. V Pada so odkrili zavoj, v katerem je bilo 44 ponarejenih tisočakov, ki so bili vsi namenjeni, d i se razpeeajo. V Trstu so aretirali še tri osebe, ki so zapletene v to afero. Dr, Schtzcht zopet vznemma Koln, 20. nov. Ig. Dr. Schaelit je imel nov vznemirljiv govor v Kolnu v društvu za kolonija! no, obmejno in inozemsko nemStvo. Med drugim je izvajal: V Nemčiji nikdar ni bilo spora o tem, da Nemčija ne more plačati reparacij, pa da tudi nima dolžnosti jih plačati. Nesramna laž je pa, da Nemčija ne želi vračati privatnih kreditov. Če se še 12 let po vojni na ta način mot: mednarodna podlaga človeškega sožitja, potem ue ni Ireba čuditi, da se razvija v Nemčiji boljševizem in tudi ne, da je prišlo do današnjega narolno-fcociali-stičnega razvoja, ki bo morda jutri povzročil zopet novo zasilno naredbo, s katero se bodo obdavčili vsi ljudje, ki hodijo v črnih oblekah. Treba je reči inozemstvu: Dobro, če hočete, da Nemčija propade, polem boste tudi čutili posledice. Treba je samo nemške volje, da bodo drugI začeli razmišljati. Toda če oni iz Nemčije ne slišijo drugega, kakor pohlevne besede: s Kaj ste rekli, lcaj zapovedujete?« — potem ne more postati bolje. Nemčija mora zahtevati nazaj kolonije. Če bodo vprašali Nemie: ^Katere pa?«, jc treba odgovoriti: »Zaenkrat vse!« maščevanje Vsa družina izumrla Iz Osjeka poročajo o strahotnem krvavem do. godku, ki ce je zgodil v vasi So t pri Iloku, Dve družini, Harambašiči in družina Ivana Kontre, sta že dalj časa živeli v smrtnem sovraštvu, ker je sin Ivana Kontre ustrelil Harambaši-čevega psa. Prepir je postajal čedalje hujši in je prvič prišlo do dejanskega obračunavanja pred desetimi dnevi, ko je sin Ivana Kontre napadel Harambašičevega sina in mu z nožem zadal 20 ran, tako da se nesrečnež bori s smrtjo. Ivan Kontre, ki je bil že kaznovan radi umora, pa s tem še ni bil zadovoljen in je prisegel še nadaljnje maščevanje. Te dni je vzel svojo lovsko puško in se skril v bližini Harambašičevega posestva. Ko sta prišla mimo dva Harambašičeva sinova, je iz zasede oddal na nju 20 strelov. Oba sta mrtva. Padla sta že po prvih strelih, toda Kon. tra je streljal še potem, ko sta ležala že mrlvs na tleh. Zahrbtnega morilca so aretirali. Ker se tretji sin Harambašič še vedno bori s smrtjo in bo težko kaj z njim, je Kontre torej dosegel, da je rodbina Harambašič izumrla. OGROMNA PORABA ALKOHOLA V VRBASKI BANOVINI. Banja luka, 28. novembra. Po podatkih finančne kontrole v Banjaluki se je v vsej vrbaski banovini v preteklem letu potrošilo 4,860.789 litrov raznih alkoholnih pijač. Ta številka je registrirana od finančne kontrole, če pa se vpošteva še vsa ona pijača, ki eo jo popili kmetje kot lastno potrebo, pa pridemo do številke 7 milijonov litrov. Največ se je popilo žganja, in sicer 1,773.238 litrov. Špirita se je potrošilo 1 mi-lijon 503.328 litrov,, Proslava 80 letnice o. H. Sattnerja Sijajno uspeli koncert Pevske zveze cvetne zveze, Hubadove župe, Ženske krši. zveze, Slomškove družbe, Društvo organistov, pevsko društvo -»Tabora, Društvo rokodelskih pomočnikov. V imenu mesta Ljubljane je slavljencu čestital podžupan gosp. E. Jarc, iz Novega mesta, rojstnega kraja, pa je prinesel čestitke slavljencu gosp. L. Puš. Vse deputacije so poklonile slavljencu lepe vence. Ginjen se je slavljenec zahvaljeval za izrečene čestitke. Koncerta so sc udeležili poleg prevzv. gosp. knezoškola dr. G. Rožmana šc Številni drugi odlični gostje, med njimi g06p. ravnatelj konserva-torija Matej Hubad, dvorni svetnik dr. Mantuani, provincijal dr. p. Gvido Rant in mnogo drugih. .Ljubljana, 29. novembra. Koncert Pevske zveze v proslavo Stattner-feve 80 letnice se je izvršil kar najsijajnejše. Združeni pevski zbori (okrog 350 pevcev) so odpeli ves spored tako enotno ubrano kakor bi to bil zbor, ki se skupno vežba že ves čas. Izredno lepo ubrano, pestro slikovito so zazveneli prvi štirje vokalni zbori. Stopnjevalo se je navdušenje v »Jeltejevi prisegi«, ki je bila tako čvrsto izvajana, da bi je moral biti vesel tudi najboljši zbor v svojem repertoarju. Višek koncerta je bil pač v samospevih in v sklepnem zboru iz oratorija »Assumptio«. Čudovito čudo je, kaj zmorejo naši podeželni zbori, ki morejo in smejo biti ponosni na svoj uspeh. I solisti i zbor so bili deležni burnih aplavzov. Posebno dramatiko jc dosegel p. K. Kolb, ki je pel »Jeftejevo« vlogo s takim zanosom, da bi težko kdo tekmoval z njim. Po »Jeftejevi prisegi« so sc slavljencu poklonile številne deputacije: Pevske zveze, Pro- Pevska zveza je pokazala izredno moč organizacije in umetniškega stremljenja. Prav izvrstno je sodeloval pomnoženi orkester dravske div. oblasti. Podrobno strokovno poročilo v »Slovencu«. Nedelisha kronika Ljubljana, 29. novembra. Pivi sneg Po snegu je dišalo že nekaj dni, zadnji dež pn je že resno grozil, da se bo spremenil kmalu v sneg. Že v soboto popoldne okoli dveh se je pričela vsi-pali sodra ali babje pšeno. Ponoči pa jo že pričelo resno snežiti in je snežilo danes skoraj do popoldne. Snežil je droben in vlažen sneg, ki je na travnikih sicer ostal, na tlaku pa je hitro kopnel. Za smučanje ta sneg ni bil, bilo ga je tudi premalo. Sneg je povzročil sicer veliko veselje zimskim športnikom, ki jim je vzbudil upanje, da bo letošnja so-zona sijajna, knr se tiče snega, povzročil pa je revnim ljudem le novo skrb, ki se boje hude in dolge zime. V znamenju Miklavža Nebeški dobrodelnik uživa pri ljudeh, pri malih in velikih, še vedno neomajen in nezmanjšan ugled, čeprav so ga hoteli pred leti v Ljubljani ustaviti. Pojdi te dni, draga duša, malo po Ljubljani in si oglej izložbe ljubljanskih trgovin! Vse je v znamenju Miklavža! Rdeči okraski in rdeča luč prevladujeta. V izložbah pa so v veliki večini taki predmeti, ki so primerni za Miklavževa darila. Danes je proti večeru mlado občinstvo, zlasti otroci, nekatere ljubljanske izložbe kar oblegalo in se ni moglo dovolj načuditi razstavljenim lepotam. To je bilo vzkli-kanja in radosti, v čemer so se izražale nade, da bo Miklavž prinesel vsakemu nekn]. Da bi se vsakemu le uresničila njegova želja, ki jo naslavlja na Miklavža ! Šahovski turnir za prvenstvo ljubljanske univerze V III. kqlu je bila najhitreje končana partija med Zidanom in Severjein, v kateri je po zelo hitri igri obeh igralcev zmagal Židan. Zupan je proti Šorliju izgubil figuro in po brezuspešnem odporu kmalu tudi partijo. Asejev se proti Gabrovškti Ludviku v težki poziciji ni dobro znašel in izgubil kmeta ter poleg tega prišel še v tako pozicijo, da se je moral kmalu udati. Preinfalk je proti Škerlaku dobil boljšo pozicijo in zmagal s kmetom več v končnici. Važno točko je dobil Vidmar proti Uupniku Zdenkotu, ki se je moral po težki igri udati v od .Vidmarja precizno izvedeni končnici. Ostale partije so bile v soboto prekinjene in so se nadaljevalo v nedeljo. Krulc je izgubil proti Gabrovšku Juliju v končnici, v kateri ju imel dva kmeta za tekača. Si-košek je v težki poziciji z Rupnikom Ivotom prekoračil čas in izgubil. Cibic .je po dolgotrajni igri premagal Škerlaka. V nedeljo je bila odigrana tuHi prekinjena partija Gabrovšek L. : Vidmar iz II. kola, katero je Vidmar dobil. Po tretjem kolu vodi Vidmar s 3 točkami. Slede mu Cibic, Gabrovšek Julij in Ludvik, Krulc, Preinfalk, Sikošek in šorli z 2 točkami. — Tretje kolo se bo igralo v torek. Velik promet na šentviškem tramvaju Snoči in danes, ko je stekel v Šent Vid novi tramvaj, je vladal na tej progi naravnost ogromen promet. Vse polno je bilo Ljubljančanov, ki so se danes peljali v št. Vid z novim tramvajem, pa tudi vse polno je bilo Šentvidcev, ki so so s tem novim prometnim sredstvom odpeljali v Ljubljano ln oboji seveda tudi nazaj. Št. Vid se je na ta način znatno približal mestu in postal pravo njegovo predmestje. To se je videlo že dopoldne, ko je polno Ssntvideev odšlo s tramvajem k maši v mesto, pač tako, kakor imajo navado tudi mnogi prebivalci predmestij. Ljubljančanom pa je bilo sedaj tudi nekaj malo,-a, skočiti k »Slepemu Janezu« ali kam drugam v Št. Vid na malico. Včasih je pomenjal izlet v šl. Vid eno uro, pozneje so prišli na pomoč avtobusi, sedaj pa si že v 12 minutah v Št. Vidu, tako se menja čas! Danes je bilo vseh deset novih voz na progi do Št. Vida nabito polnih pri vsaki vožnji, na pomoč pa sta prišla še dva stara voza. Tako sijajen je bil danes promet. Vedno seveda no bo promet tako sijajen, kakor danes, vendar pa Je gotovo, da bo nova proga še bolj rentabilna, kakor pa so prvotno računali. Za Št. Vid pa pomenja nova proga pričetek novega in velikega razvoja. Nočna tramvajska nesreča Pred novo remizo se je snoči okoli polnoči pripetila resna tramvajska nesreča. Domov se je ob tej pozni uri vračal 34 letni Štefan Potočnik, sluga bauske uprave, stanujoč v Kosezah 74. Pred remizo se je spotaknil ob tračnice, prav tedaj pa je prevozil Sentvidski tramvaj In povaljal Potočnika pred seboj. Tramvaj se je seveda takoj ustavil. Potočnik je dobil resne notranje poškodbe, potolčen je oo glavi in si je zlomil desno roko. Iz remize so telefonirali po reševalni avto, ki je prepeljal Potočnika v bolnišnico. Tako Je novi tramvaj že prvi dan zahteval tudi nesrečo. —- Igrale, damstce torbice, manikir - kovčege ln druga primerna darila za gospode, dame in otroke nudi za Miklavža tvrdjia Ivan Savnik, Kranj. Šport Nesreča na blejski postaji Na postaji Bled — jezero se je davi pripetila težka nesreča. Na tehtnici za vagone, ki ima posebno dvigalno pripravo, so davi okoli H delavci tehtali vagon lesa. Dvigalnu priprava pa je odsko-čila nazaj in butnila v postajnega delaven 4G letnega delavca Melhijora Ambrožiču, stanujočega v Bo-hinjski Bistrici 64. Ambrožič je dobil resne poškodbe po glavi, kjer mu je najbrž načela črepinja, ra-njen je pod vratom, dalje ga je dvigalna priprava : stisnila v prsnem košu, tako, dn ima nevarne no- ! tranje poškodbe. Smrtno ranjenega delavca je pre- ' peljal vlak v Ljubljano, kjer ga je opoldne prevzel nn glavnem kolodvoru reševalni avto in ga prepeljal v bolnišnico. Do večera je bil Ambrožič skrajno slab in so zdravniki mnenja, da bo zelo težko 1 okreval. Drevo padlo na ženo V vasi Mačji dol pri Veliki Loki se je v soboto pripetila težka nesreča pri sekanja drevja. Ko so napravljali drva, se je eno drevo prehitro nagnilo j in padlo na 54 letno poljsko dninarico Marijo Gr-movo. Pri nesreči je dobila- nevarne notranje poškodbe. Z današnjim popoldanskim dolenjskim vlakom so jo pripeljali v Ljubljano, kjer jo je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. Njeno stanje je resno. Ljubljansko tsledališče DRAMA (Začetek ob 20.) Ponedeljek, 30. nov.: Zaprto. Torek, 1. decembra: TRIJE VAŠKI SVETNIKI. Izven. Znižane cene. Sreda, 2. dec. KRALJ NA BETAJNOVI. Red E. Četrtek, 3. dec.: DVE NEVESTI. Red D. Petek, 4. dec.: Zaprto. OPERA (Začetek ob 20.) Ponedeljek, 80. nov.: KNEZ IGOR. Slavnostna predstava v proslavo narod, praznika. Red D. Torek, 1. decembra: ZAROMIL. Mladinska predstava društva Atena. Sreda, 2. dec.: VEČNI MORNAR. Red C. Četrtek, 3. dec.: DEŽELA SMEHLJAJA. Red B. Petek, 4. dec.: Zaprto. Maribor Maribor, 29. nov. čudo padavin: zjutraj dežek, potem >babje pšeno* in nazadnje prehod v lepe, čisto normalne snežinke, ki so nalelavale kar skozi ves dan. Dober nos so imeli tisti številni smučarji, ki so jo včeraj popoldne in danes zjutraj mahnili na naše pohorske postojanke, da malo preizkusijo svoje Klike*. V mestu samem smo imeli danes nekaj prireditev, med katerimi omenjamo zlasti akademijo Podmladka Jadranske Straže pri šolskih sestrah, kateri so prisostvovali številni prijatelji mladine ter Jadranske Straže. Prav posebno je ugajala pravljica v dramskih slikah >Zagorski zvonovi«, V javnem mariborskem življenju ni bilo sicer pomembnejših dogodkov. Suhoparna dejstva iz jav-novarnostnih bukev: štiri aretacije, 14 prijav. V Ključavničarsko 2, v zavetje celic so se preselili: Nežika K. radi nočne promenade, Ludovik H. radi kaljenja nočnega miru, Franček II. radi pijanosti in Dionizij P. radi predolgih prstov. Na trgu Svobode so je udejstvoval neki neznanec in ukradel Maksu Weissu bakren kotel, čisto nov, ki služi za kuhanje perila v vrednosti 320 Din. Na Glavnem trgu pa se je zopet pojavila nevarna žeparska dru-hal. Kleparjevi ženi Jožici Podobnik je na trgu izginila iz košarice usnjata ženska ročna torbica z nekaj gotovine, razen tega je bilo v torbici več dokumentov. Oskrbniku Mateju Lukmanu so odnesli v Jurčičevi ulici kolo, vredno 1000 Din. — Na Koroški cesti se je zgrudila na tla 25-letna M. Volko iz Šikarij pri Mariboru. Okoli revice se je takoj zbralo nekaj ljudi, ki so jo dvignili in poklicali rešilni oddelek, ki je ubožico prepeljal v splošno bolnišnico. Devetletno dijakinjo Leopoldino Bizjak, sta-nujočo na Koroški cesti 60 je doletela nasreča. Deklica se je namreč zaletela v steklena vraln, pri čemer je dobila težke poškodbe na obrazu. Morali so jo prepeljati v splošno bolnišnico. V splošni bolnišnici je umrla v starosli 75 let posestnica Marija Bauman iz Sv. Jurija v Slov. goricah. Pokopali jo bodo v ponedeljek ob 15 na mngdalensko pokopališče. Blag ji spomin! V torek zvečer v Narodnem gledališču novinarski koncert. —V Unionu ob pol 21 večer Narodne odbrane. SSK Maraton. Jutri v ponedeljek ob 17 na Livadi sestanek članov plavnlne sekcije. Na dnevnem redu razgovor radi zimskega treninga. Srezki gremij trgovcev v Maribora naznanja svojim članom, da morajo trgovine, dne 1. in 17. decembra bili ves dnu zaiulo. zobma pasta Občutljivim zobem vstreza samo drobno v srnata ODOL Zobna pasla Cisti temeljito, ne da bi načela Zobno litvino in je izvrstnega osvežujočega okusa. V spomin cir, Slaviku V nedeljo se je zbralo v križevniški cerkvi lepo število Primorcev, raztresenih po vsej državi, da mesec dni po smrti dr. Edvarda Slavikn iz Trsta počasle njegov spomin z mašo zadušnico in s kome-moracijo, ki je sledila v dvorani Trgovskega doma. V dvorani Trgovskega doma je gospod dr. Josip Wilfan, predsednik manjšinskega kongresa, v ganljivem govoru popisal pokojnikove vrline v družini in javnem življenju. Govornik se je spemnil tudi goriškega nadškofa Frančiška Scdeja, ki je tudi kot božji služabnik ostal zvest svojemu ljudstvu. Svoj govor je zaključil z vzklikom .»Slava dr. E. Slaviku!« nakar so se navzočni poslovili od svojega rojaka s trikratnim klicem -.Slava!« Pred spominskim govorom so pevci zapeli žalostinko Umrl je mož . V čast dr. E. Slaviku kot planincu pa so pevci zapeli ob zaključku »Triglav moj dom«. Novi grobovi V Ljubljani je v soboto umrla po dolgi in budi bolezni gospa Marija Marolt roj. Petrič, soproga zdravnika in veleposestnika na Verdu ter dolgoletnega vrhniškega župana gosp. dr. Janka Marolta. Truplo blagopokojne bo v torek 1. decembra ob 11 dopoldne blagoslovljeno v mrtvašnici Stara pot 3 v Ljubljani. Nato jo bodo prepeljali nn Verd, kjer bo popoldne ob 3 istega dne pogreb i z domaČe hiše ua tamkajšnjo pokopališče. Svetila ji večna luč! Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! V Litiji je včeraj umrl veleposestnik g. Franc Slane. Pokojni se je rodil leta 1864 v Laškem. Absolviral je štiri razrede realko in učiteljišče v Mariboru. Nato je služboval kot učitelj v št. Lovrencu na Dravskem polju, kasneje pa v Litiji, kjer sc je poročil z veleposestnikovo hčerko g. Alojzijo Ko-blar. Posegel je tudi v javno življenje, posobno na gospodarskem polju. Ustanovil je hranilnico in bil ves čas njen predsednik. Ril je tudi član bivše okr. blagajne in eno dobo litijski župan. Blng mu spomin! Žalujočim nnše iskreno sožalje! Naznanila Sv. zadušno opravilo za pokojnega sohrata g. Marka Kostanjevca bo v Križankah v sredo, dne 2. decembra ob šestih. Prvotno naznanilo je bilo pomotno. — Stolna Vine. konferenca sv. Nikolaja s sedežem v Križankah. 10-lotnica »Kluba esporantistov v Ljubljani. Tukajšnji esperantski klub oblinja letos desetletnico svojega obstoja. Ob tej priliki se bo vršil v nedeljo, dne 6. dec. ob 10 dopoldne v dvorani Del. zbornice slavnostni občni zbor, zvečer ob 20 pa v istih prostorih zabavni večer z godbo, orig. esp. igro, recitacijami in plesom. Od 11—18 bo ravno-tam zanimiva esperantska razstava, ki bo nudila javnosti lep vpogled v delovanje naših esperanti-stov. Klub vljudno vabi tako esperanliste kakor tudi vso ostalo javnost k posetu te njegove proslave. Pokalne tekme za poškodbeni lond LNP Včeraj so se ponovno odigrale pokalne tekme za poškodbeni lond pri LNP, ki so bile proti vsem obstoječim pravilom razveljavljene radi pritožb Slovana in Svobode. Vse kaže, da so je radi tesnih rezultatov prošlo nedeljo računalo, da bo obisk v drugič boljši. Toda slnbo vreme je marsikoga odvrnilo. Tekmam je prisostvovalo komaj 100 igralcev. Med tekmo llirija:Slovan so v 22. minuti vsi navzoči počastili z enominutnim molkom »pomiti umrlega goriškega nadškofa. ILIRIJA:SL0VA?I 12:0 (5:0). Včerajšnje tekme ni mogoče v nobenem oziru primerjati z igro prejšnje nedelje. Slovuii je šel v boj brez svojiii najboljših igralcev. Radi tega tudi ni bilo take defenzivno igre, kakor zadnjič. Rezervni igralci so dobro razpoloženim napadalcem Ilirije pustili vse preveč prilik za strel. Razmočen teren zmagovalcem ni delal takih težav kot igralcem Slovana. V takem terenu pride šo posebno do veljave tehnika obvladanja žogo. <1 moštvu Slovana bi po včerajšnji igri rekli le, da so so požrtvovalno borili. Igrali so vseskozi fnir iu. kljub temu, da je bilo v moštvu več rezerv, do konca vzdržali. Kljub taki premoči pa moramo reči, da je bili igra lepa. Napad Ilirijo jo zopet lako lepo igral, kakor prošlo nedeljo. Glavni realizator je bil to pot Doberlet. Zabil jo par krasnih golov. Sodnik p. Vidic radi discipline igralcev ni imel težkega sla-ltSfia. PRIMORJE:SVOBODA «:2 (3:1). Vse drugače je bilo v lej tekmi. Svoboda je bila Primorju veliko resnejši in nevarnejši nasprotnik. Igro je imelo v rokah Primorje, vendar so Svobodami z naglimi prodori večkrat ogrožali vratu Primorja. Dosegli so dva gola. Zn! ta tekmn iii poleklu tako lepo, kakor prva. Nekateri igrnlei so zaigrali malo preostro, tako du je bilo prooej oplelnnja po nogah. Zeuiljak od Svobode je dobil tudi močnejši udarec v trebuh in ui več igral tako dobro kakor v začetku. Obe moštvi sta igrnli izključno le nn prodore, kar jo Primorju bolj uspelo. Napad je bil veliko homogenejši pri Primorju, ki ji- imelo pet enako dobrih igralcev. Svoboda je operirala saiuo /. dvema: Janežičem in Makovcem, ki sla brez dvoma dva najboljša igralca Svobode. Ako prištejemo še Zemljaka, Bonclja iu Hablhta, smo našteli igralce, ki tvorijo hrbtenico moštva Svobode. Vsi ostnli so povprečni igralci. Sodnik g. Cimpormun igre ni obvladal. Prvega, petega in šestega gola ne bi smel priznali. Imel je pa radi nediscipline precej težko stališče. Gotov del občinstva še vedno misli, da je ubogi | sodnik le zato tukaj, dn ga obkladajo /. raznimi priimki. V finalu se srečata Ilirija in Primorje. ILIRIJA :MARIBOR. .lutri se vrsi na igrišču Ilirije prijateljokn tekma. Obe moštvi hIii v inn-tni formi, kar dokazujejo ravan nedeljski rezultati. Radi tega se obe<» lepa in mpiniivii igra. Mariborski šport TEKMA ZA POKAL LNP. SK Maribor:SK Železničar 7:1 (1:1). Pokalna tekma, ki se je danes odigrala lin igrišču SK Maribora, je končala z zasluženo zmago i tehnično boljšega moštvu SK Maribora. V prvem polčasu jo Železničar držal igro še kolikor toliko odprto, v drugi polovici pa se je igralo izključno le na polovici SK Železničarja. Res je, dn so Železničarji nastopili s tremi rezervami, vendar so ne moro vzeti to v opravičilo. Maribor je posebno v drugem polčasu s smiselno igro osvajal po mili volji teren in bi bil lahko rezultat dvoštevilčen. S tem se je kvalificiral SK Maribor v semifinalu proti Celju. Teren je bil sicer zasnežen, vendar j' dopuščal regularen potek igre. Sodil je g. Neinee. Priporočamo, da so k takim tekmam delegirajo boljši sodniki. Napovedana mladinska igra sc je zarudi ne 1 ugodnega vremena odpovednla. HRVATSKI ŠPORT Zngreb, 29. nov ž. Radi nepre-lenega de-ževja, ki pndn že od petki, so bile danes v Zagrebu skoraj vse tekme odpovedane. Zagreb, 2». nov. ž. B. S. K. : Concordija 6:2 (2:2). tfabac, 29. nov. ž. Mačva : Grad jamski 1:0 (0:0) Osjek, 29. nov. ž. Slavija : Makabia 4:1 (8:0). .Tako, letos bodete zopet zelenjavo sejali na vrtu? Ali ste imeli lani uspeli?« j »Sijajen uspeh. Sosedovo kokoši so bile ■ odlikovane na perutninski razstavi in hranile • so se samo z zelenjavo na mojem vrtu.< Brez posebnega naznanila DR. JANKO MAROLT, zdravnik in veleposestnik v Verdu, naznanja v svojem, v imenu svojih otrok Jelice, Dane, Marjana in Lili, svakinje Ane Zupnek ter ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njegova nepozabna soproga, predobra mati, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa Marija Marolt roj. Petrič dne 28. 1. m. po dolgem, udano prenašanem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno umrla. Truplo blagopokojne prepeljemo po blagoslovitvi, ki se izvrši v torek, dne 1. decembra 1931 ob 11 dop. v mrtvašnici, Stara pot 2, v Verd, kjer sc vrši pogreb istega dne ob 3 pop. iz domače hiše na tamošnje pokopališče. Verd — Ljubljana — C&je, dne 29. novembra 1931. McMni pogrebni roTod v Ljubljani Bo f kirurgije proti V nemški reviji Forschungcn und Fort-seliritte« je univerz. |>rof. dr. Martin Kirschner iz Tiibingena objavil zanimivo razpravo o bolečini in kako se kirurgija bori proti njej. Našim čitateljcm podajemo glavne misli: Kirurg ima pri operaciji velik interes ua leni. da pacijenta obvaruje pred bolečinami. Ne samo radi sočutja do trpečega sočloveka, ampak predvsem radi tega. ker hude in dolgo-irajne bolečine lahko vplivajo nn to, da življenjsko važni možganski centri prenehajo delovati. kar povzroči živčni šok ali celo smrt. /e v starem veku so zdravniki skušali Inj-šati bolečine bolnikov, poznali so neko sredstvo za pospešitev operativnega postopanja, kar pu -e ni obneslo. Tudi poskusi jioznejših dob, dn bi se bolečine olajšale s pitjem ali vdihavanjem opija, hašiša, blenn in alkohola, so ostali le poskusi. Sele v sredini 19. stoletja j<> nustopilo izboljšanje, ko so začeli uporabljati za omamna -redstva eter in kloroform. Ti dve snovi se še danes upornbljntn kot narkozni sredstvi pri operacijah. Kmalu pa je kirurška znanost napravila precejšen korak naprej s tem, da je rešila vprašanje samo lokalnega omatnljenja človeškega telesa z injekcijo. To je hitro napredovalo. Strupena sredstva so nadomeščali j manj strupenimi in njihov učinek povečavali s primešava-ujein primernih preparatov. Kljub tem pomembnim iznajdbam pa je šla kirurška znanost še dalje in hotela bolnikom prištediti ne samo telesno bolečine ampak tudi duševne motnje. Poskuse, da bi dosegli to s takozv. >mrač-ttim spanjem«, so morali ponovno opustiti radi nevarnosti. V zadnjem času pa sc je zelo razširilo uporabljanje novega nnrkozncga sredstva avertina: bolnik zaspi po vbrizganju v globoko nezavest. Na tiibingcnški kirurški kliniki so delali tozadevne poskuse. Bolniku so vbrizgali nvertin v veno in prej ko \ eni minuti jc bil v popolni nezavesti. Kirurgija pa hoče pomagati tudi onim nesrečnežem, ki imajo radi vrste svoje, bolezni bolečino v sebi. V boju proti te vrste bolečinam se medicina v skrajnem slučaju posluži riskant-nega sredstva, namreč, du prereže primerne živce. Riskantno jc to sredstvo radi tega, ker bolnik odkupi svojo bolečino za mrtvoud, Le nekatere živce, med njimi obrazni živec je možno prekiniti, ne da bi nastopilo omrtvičenje kakšnega uda. Pri obraznem živcu napravijo to tako, da uničijo živčni vozel, ki leži na dnu možganov in je velik kukor fižolovo zrno. Tiibingcnški kirurški kliniki pa se je v zadnjih mesecih posrečilo uničiti ta vozel z vbodom izo-lirne igle in potom električnega toka. Tudi glede večine ostalih delov telesa, kjer so v živcih neločljivo med seboj zvezana tirišča bolečine in gibanja, sc kirurgija ni ustrašila. Odprla je kanal vretenca, iztaknila hrbtenjačo in prerezala z majhnim vrezom ozko omejena tirišča bolečin v živcih. Tudi ta poskus so no kliniki izvedli z uspehom. Bolnik občuti nato sicer še vsak dotik, toda nobene bolečine. f» Lusitani jo4 bodo dvfamti Neka ameriška finančna skupina jc predložila angleški udmiralitcti iu pristojnemu ministrstvu velikopotezen načrt, ki se tiče dviganja razbitin v svetovni vojni potopljene angleške ladje • Lusitania«. »Lusitanijoc je, kakor znano, potopila 7. maja 1915 neka nemška podmornico, pri čemer je našlo smrt v morskih valovih vseh 1200 oseb, ki so bile na krovu. -.Lusi-taniac leži sedaj 72 metrov pod morsko gladino in siccr na kraju, ki je 80 angleških milj oddaljen od pristanišča Kinsale na irski obali. Načrt za dvig ostankov »Lu&itanijcc jc napravil ameriški izumitelj inženjer Simon Lake, ki si je že zagotovil sodelovanje kapitana Rci-leya, strokovnjaka v dviganju ostankov potopljenih ladij. Ta jc izjavil, da mora ugotoviti, da na krovu »Lusitanije« ni prav nobenih zakladov iu sploh ne vrednostnih stvari. Podjetje se torej trgovsko ne bo izplačalo. Gre Ic za tehnično rekordno delo. o katerem Reilev upa, dn sc bo s pomočjo aparata, ki ga je izumil inženjer Si-tnon Lake, posrečilo. Ali bo načrt sprejet ali ne, sc ne da vnaprej povedati, zlasti ne, ker so tudi dviganje >Epptovega« zaklada, o katerem jc svoječasno »Slovenec« obširno poročal in ki je trajalo tri leta ni obneslo. Pred kratkim je šla skozi angleško časopisje vest, da se bo delniška družba, ki jc dvigala »Egyptov« zaklad, razšla. Izkazati se je namreč, da bo podjetje kljub velikim zakladom zlata dcficitno, ker je v teku treh let v podjetje investiran kapital tako ogromen da ga ni več mogoče kriti. Do sedaj pa so dvignili le malenkosten del zlata in je še veliko vprašanje. ali se bo dvig ostalega zaklada iz morskega dno posrečil. Milo iz kobilic Kobilice, ki so sc v zadnjem času pojavile, v Afriki v silnih množinah, bodo začeli uporabljati v koristne svrhe. Neki nemški strokovni list za kemijo poroča o postopka, po katerem je Vazala za odlično sestavino pri pridobivanju mogoče iz teh živali pridelati tolščo, ki se je iz-mila. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem Ln znancem, da je naš srčno ljubljeni papa. stari oče, brat, tast in stric, gospoo Franc Slane veleposestnik v Litiji v nedeljo, dne 29. novembra t. L, po kratkem trpljenju mirno in boguvdano umrl. — Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek, dne 1. deccmbra t. I. ob 15. uri popoldne od doma žalosti, Litija št. 13. na litijsko pokopališče. Litija—Celje, dne 29. novembra 1931. RADOVAN SLANC, MIRA DR. HUBADOVA, SLAVA, ANA, MARTA, JELENA, otroci. — DR. JOSIP HUBAD, zet. — MIRA. SLAVA, DARJA, J02A, vnnki in vnukinje — in vse ostalo sorodstvo. špecerijsko en hoionllalno bla jfo, umetna gnojila, cement m. itd. dobavlja Gospodarska ztcia v Ljublfani Izdelujejo se najnovejši modeli otroških _ in igranih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska eesla št. 4. obesse LJUBLJANA • 1'ALAOA VIKTORIJA TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV, KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB MEPRETiRANIH IZDATKIH Za Miklavža največja izbira IGRAČ, damskih torbic, ma-nikir kovčegov in drugih primernih daril za dame, gospode in otroke IVAN SAVNIK-Kranj V i ari grajski knjižnici na Turškem se nahaja rokopis slovečega starogrškega pesnika Homerja, pisan z zlatimi črkami na kačji koži. Točen odgovor. Učitelj: r-Kje si bil rojen, Tonček?« Tonček: »Domak V zadregi. »S svojo staro si ne znam več pomagali. Življenje z njo je postalo neznosno.« >Pa ji pokaži zobe.': >Saj sem jih pokazal, pa tni je dva izbila.c V gostilni. — Kako to, gospod natakar? Eden najstarejših gostov sem, pa sem dobil samo en košček mesa, sosedu pri sosednji mizi ste pa prinesli dva. — Gospod, vaš košček smo pozabili prerezati. Delokrog ministra. »Ali bi mogla govoriti z gospodom poljedelskim ministrom?« — ?>Zelo je zaposlen. Kaj bi pa rodi?« — »Pelargonije imam na oknih, pa ne cveto.« /.a dame in gospode z vpeljavo strojnega pletarstva v hiši. Zajamčen zaslužek ra 1500 D. mesečno, ker prevzamemo izgotovljeno blago plačamo zaslužek za pleten e in dostavimo v izdelavo prejo Pišite še danes po brezplačne prospekte na Jugoslovansko Rudolf Mosse a. dr.. Zagreb št. 33. Jelačičev trg 5. Edini slouenska znund brez togega kapitala ie zauarooaln o Ljublfani, v Sastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: t. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vsa premično blago, mobllije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo- 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt. otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseli kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. Dvajset tisoč miff pod morjem spisal JULES VERNE 73 Kapitan se je vrnil na krov, midva s Konzulen-tom sva pa ostala na kopnem. Našla pa nisva ničesar izrednega, razen jajca pingvina, ki je bilo zelo veliko in za katero bi bil v Parizu gotovo dobil tisoč frankov. Imelo je brazde in je izgledalo, kakor da je popisano od hieroglifov, radi česar je predstavljalo v resnici posebnost. Odnesel sem ga na »Nau-tilusa« ter sem ga položil pod steklo. Potem sva s Konzulentom pojedla kos tjulenjevih jeter, ki so mi Izvrstno teknile. Nato sem legel spat, proseč kakor veren Indec, naj bi se drugo jutro solnce prikazalo. Že ob 5 zjutraj sem bil na krovu. Kapitan Nemo me je že čakal. »Vreme se zjasnjuje,« jc dejal. »Zato le pojdiva mirno na zajtrk in se potem vrniva na opazovanje.< Tako se je tudi zgodilo. -Nautilus« je bi! med tem ponoči preplul še nekaj milj več. Kapitan, jaz in dva matroza smo se podali s čolnom, kronometrom, daljnogledom in barometrom na kopno. Med vožnjo sem opazil v morju velike trope mehkužcev in meduz. Ob 9 dopoldne smo stopili na obal. Nebo se je bilo zjasnilo in oblaki so hiteli proti jugu. Megle so se dvigale. Napotili smo sc proti 500 metrov visokemu griču, ki nam je moral služiti kol observatorij. Rabili smo celi dve uri, da smo dospeli na vrh, ker so bila tla posuta lave in bazalta. Proti severu smo opazili solnce, posebno goreči krogli, ki pa je bila že nekoliko za obzorjem. Kapitan je s pomočjo barometra izmeril višino. Ob tričetrt na 12 je bilo solnce vsled lomljenja žarkov še vidno kakor zlata plošča, ki je pošiljala k nam svoje zadnje žarke. Kapitan Nemo je oborožen z daljnogledom, ki je s pomočjo ogledala popravljal lomljenje žarkov, opazoval solnce, ki je počasi, sledeč dolgi diagonali, izginjalo pod obzorjem. Jaz sem držal v rokah kronometer. Srce mi je močno bilo. Vedel sem: kakor hitro bo ploskev solnca popolnoma izginila in bo kronometer pokazal poldne, bo gotovo, da se nahajamo na tečaju. »Opoldne!« sem zaklical. »Južni tečaj!« je resno odgovoril kapitan Nemo in mi ponudil daljnogled, skozi katerega sem videl solnce, prerezano od obzorja točno v dva enaka dela. Videl sem, kako so zadnji žarki razsvetljevali vrh hriba in kako je s tal polagoma rastla senca po njegovem pobočju. V tem hipu mi je položil kapitan Nemo roko na rame in dejal: »Danes, 21. marca 1868, sem jaz, kapitan Nemo, na 90 stopinji dospel na južni tečaj in sc polaščam te zemlje, ki tvori šesto celino zemlje.« »V čegavem imenu, kapitan?« »V svojem lastnem imenu, gospod profesor!« Ko je kapitan Nemo bil spregovoril te besede, je razgrnil črno zastavo, v katero je bila uvezena v zlatu črka »N«. Potem se je kapitan obrnil k solncu in dejal: »Z Eogom, solnce! Izgini svetla zvezda! Potopi se pod to morje, nad to mojo zemljo pa naj se razgrne črna senca šestmesečne noči.« Petnajsto poglavje. Pokopani v ledu, 22. marca zjutraj ob 6 smo sc pripravljali na povratek z južnega tečaja. Bil je silen mraz in termometer je kazal 12 stopinj pod ničlo. Sozvezdja so bleščala v čudoviti svetlobi. Na zenitu je žarel prelepi južni križ, ki je polarna zvezda antarktičnega neba. Morje je povsod zamrzovalo. Številne črne pege na gladini so oznanjevale bližnji led. Medtem so se bile napolnile shrambe vode in »Nautilus« se je polagoma potapljal. V globini 1000 čevljev se je podmornica ustavila. Potem jc začel vijak biti vodo in ladja je plula naravnost proli severu s hitrostjo 15 milj na uro. Proti večeru smo se vozili že pod neizmerno ledeno plastjo. Zavoljo previdnosti so bila okna salona zaprta, zakaj ni bilo izključeno, da nc bi trup »Na.utilusa« zadel v kakšno ledeno klado pod morjem. Sedel sem v svoji kabini in urejeval svoje beležke, potem sem legel spat. Ob pol 3 zjutraj me je zbudil silen sunek. Skočil sem pokonci in prisluškoval v temo, kar me zopetni sunek vrže na tla. Brez dvoma se je »Nautilus« zapičil v led. Oprijemajoč se sten, sem se podal v salon, ki je bil popolnoma razsvetljen. Leče se k sreči niso bile razbile. »Nautilus« se je bil nagnil na desno stran in se ni več ganil. Slišal sem korake in šum glasov, toda kapitan Nemo se ni prikazal. Pač pa sta prihitela Konzulent in Ned Land. Z njima sem se podal v knjižnico. Tudi tukaj ni bilo nikogar. Nekaj časa smo čakali, potem pa smo se vrnili v salon. Kmalu nato je vstopil kapitan Nemo. Njegovo sicer tako zelo ravnodušno lice je izdajalo veliko skrb. Molče je opazoval kompas in manometer ter položil prst na neko točko na karti. »Nezgoda?« sem ga vprašal. »Prav za prav ne, gospod profesor,« je odgovoril, ampak slučaj.« »Ali je kakšna nevarnost?« »Ni izključeno.« »Ali smo zadeli v led?« »Da.« »Kako se je to zgodilo?« »Kakor rečeno, slučaj. Posadka ni ničesar kriva. Ogromna ledena gora se je preobrnila. Če topla voda spodaj izje ledeno goro, potem se premakne njeno ležišče in gora se obrne. To se je v našem slučaju zgodilo. Neka ledena gora se je preobrnila in padla na 'Nautilusa», ki je vozil pod vodo. Zdrknila je pod njegov trup, ga z neizrečeno silo dvignila v vrh in zdaj leži v manj gosti plasti, v katero je zapičen po strani.« Ali ne moremo izprazniti shramb, tako da bi se «Nautilus» osvobodil in zopet dosegel ravnotežje?« Pravkar se izpraznjujejo, gospod profesor. AJi ne slišite sesalk? Poglejte iglo manometra! Kaže, da se «Nautilus > dviga; toda ledena klada se dviga z «NautiIusom» vred in dokler ne bo ledene klade ustavila kakšna ovira, bo naša lega ostala ista.« V resnici je bil ^Nautilus« še vedno nagnjen na desno stran. Brez dvoma se bo ladja zopet osvobodila — tako sem si dejal — kakor hitro se bo ledena klada ustavila. Toda kdo nam jamči, da ne bomo v tistem hipu zadeli na ledeno ploščo nad nami? V tem slučaju bi bil Nautilus« med obema ledenima ploščama zmečkan. c oojst* S »CŠP- 6- «-.. —j c - ~ • r-> s D I ES| o ssšpči ^ < CJ° 55» S. ^ sr '-"s- o„ » o o K; S'E2B _j»S. «hv^ fSgo' o j-, ca,? N f-iP ^ B < O S" 3 .uOoSe- - s