Kotiček gospoda doropoljakega Velecenjeni gospotT Doropoljski! V ,,Zvončku" sem čitala, da Vam pi-šejo mnogi otroci. Tudi jaz scm Vam nn-pisala malo pisemce. Pohajam II. razr. II. od-delek čč. šolskih sester v Mariboru. Zložila scm tudi jaz pescni, ki Vam jo pošiljam. Z odličnim spoštovanjem Milica Stupanova, učenka v Mariboru. Pcsem se glasi: Naša muca. Naša muca, pridna tnuca miši pridno nam lovi. Naša muca, rjava muca krade tudi nam jcdi. Naša muca, lepa muca rjavo glavico ima, . na trebuhu bele pike, dobro to se ji poda. Če ji je priložnost dana, hitro smuknc v klet in hram, če se notri čuti sama, kmalu kaj ukrade: ham! Naša muca, pridna muca pa poredna tudi vmes, naša muca, rjava muca, lepa muca je zares. Odgovor: Ljuba Milica! Z vrseljem priobčujem Tvojo čcdno pc-scmco o muci, ki si ]o tako lepo opisala. T.e še večkrat kaj podobnega! Spoštovani gospod! Zopet Varn pišem par vrstic. Zdaj scm žc stara 13 let in obiskujem IV. razr. II. od-delek. Jako rada hodim v šolo, ker se učim mnogo koristnega za življenje. Tudi učitcljc ako Ijnbim. Letos smo dobili novega go- spoda učitelja; v začetku sem se ga jako bala. Nekatcri učenci pravijo, da je prcveč strog, a jaz mislim, da ne. Jako rada čitam, posebno , Zvonček", posoja mi ga gospod učittlj. Najrajša prebiram lepe povesti, tudi Vaš kotiček mi jako ugaja. Jako rada bi znala nemški, ker je dandenes dobro, če kdo zna. Srčno Vas pozdravlja Neža Mesarieeva, učenka v Majšpergu. Odgovor: Ljuba Neža! Tvoje pismo mi priča, da imaš pravo spoznanje «lcde na poraen in važnost šol-skega uka: nc za šolo, ampak za življenje se učimo. Iz tega spoznanja izvira tudi Tvoja pravična sodba o strogosti gospoda učitelja. Ta strogost ni morda sitnost in nadležnost, nego je njegova najboljša volja, da svojc učenke in učence opremi z vsem potrebnim znanjem, ki jim bo dobro služilo poznejc v življenju. Velecenjeni gospod Doropoljski! Oprostite, ker Vas nadlegujem s svojim pisanjem. Že večkrat scm se Vam namenila pisati, ali vedno sem si mislil: born že dru-gokrat pisala. A sedaj sem prepričana, da z mojim odlašanjem ni nič. Zatorej Vam hočem sedaj pisati kratko pisetnce. Rada čitam Vaš ,,Zvonček", ki mi ga mnogokrat posodi naš dobri gospod uči-telj Alojzij Hofbauer. Posebno rada rišem. Še Vam bodem poročala marsikaj, pa tudi kako risbo Vam pošljem. Prosim Vas, potisnite to raoje kratko pisemce v svoj kotiček. Iskreno Vas pozdravlja VaSa Karolina Štravsova, učenka IV. razreda v Dolu pri Hrastniku. Odgovor: Ljuba Karolina! Res ni nič z odlaganjcm. Kar si so na-menila storiti, stori takoj, zakaj čim rlljo 48 .«¦- odlagaš, tcm tcžjc delo izvršiš V vsakcm primeru se drži besed, ki pravijo: kar da-nes lahko storiš, ne odlagaj na jutri! Čestiti gospod! Za novo leto Vam voščim vse najboljše. Ker Vam še nisem nič pisal, Vam zdaj ne-kaj napišem. Star sem 8 let. Dne 11. okto-bra je bilo eno leto, kar smo se preselili iz Rakc v Gradac. Na Raki smo sc vcčkrat igrali z Konovo Valčko in Minko. Hodim v III. razred ljudske šole. Najbolj mi ugaja računstvo, petje in risanje Najrajši hodim v šolo. Imam 2 bratca Ivana in Vinka in se-strico Zofijo. Zofka hodi tudi v šolo in je pridna. Ima kakor jaz samc ene. Ivan še nc hodi v šolo, ampak bolj zna vse, kakor Zofka. Oprostite, da nisem poslal novih na-ročnikov, ker tukaj niso zato. Srčno Vas pozdravlja Stanislav Krašovec, učenec 3. razr. v Gradacu na Dolenjskem. Odgovor : Ljubi Stanislav! Škoda, da se Ti ni posrečilo pridobiti ,,Zvončku" nobenega novega naročnika. Morda pa sčasoma lc koga pregovoriš, da si naroei naš list. Ako se Ti namera takoj ne posreči, ne smeš obupati, ampak moraš z nadejo na uspeh na novo dclo! Ljubcznjivi gospod Doropoljski! Kcr čitam v ,,Zvončku" v Vašem kotičku, da Vam več deklic piše in ker mi je mama povedala,