Poštnina plačana v gotovim LETO II., ŠTEV. 11 Koper, pete!? 13. marca ISS3 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN R8še¥amje naših trgaviashih ia gostinsfaih ^EJFašagil Zbornica ¥ Kopru se je zavzeta za vprašanja našega turizma Kak© KZ Izolo iiresoičuje težnje svojih Sraietovaleev Prejšnji teden smo obširno pisali o trgovinski in gostinski zbornici v Sežani, poglejmo danes še, kaj eiela in kakšne namene ima novoustanovljena zbornica v Kopru. že na občnem zboru je novoizvoljeni predsednik tov. Marcel Ro-Sanc poudaril, da so naloge zbornice zelo obširne in odgovorne ter da bo možno reševati te naloge sa-rao z najtesnejšim sodelovanjem vseh naših članov. V tem smislu je novi upravni odbor na svoji prvi seji 2. t. m. sprejel vrsto sklepov. I-menovali so pet stalnih odborov, in to: za zunanjo trgovino, za gostinstvo, za strokovno šolstvo, za finančno pravna vprašanja in aa splošno trgovino ter stalni odbor za cene, tarifna in prometna vpraša- Kakšne so naše naloge po zveze i Koprd se je sestal izvršni odbor Z veze in razpravljal o nalogah. Meti driifiim so sklenili, da je najprej potrebno, da se članstvo do podrobnosti seznani z delom in sklepi kongresa. V ta namen je bilo že več predavanj po naših vaseh. Temu študiju pa je ponekod prisostvovalo le premalo članov. Vzroke za to bo treba poiskati pri nesamoslojnosti vodstev posameznih organizacij. Prime-rov. da bi se člani Zveze sestali in razpravljali o političnih, gospodarskih. kulturnih in ostalih vprašanjih iz svojega okoliša, pa je še vedno premalo. V tem ne bi bilo napak. ee hi primerjali delo nekaterih organizacij v postojnskem okraju. Kaze.. da so se tam resno zavzel, in poskušajo prelomiti z dosedanjim na-činom dela ter pokazali vso potrebno samostojnost. Tuili v našem okraju imamo z zadnjih volitev lene primere, da so se frontni odbori izkazali v samostojnem delu in samostojnem izvrševanju nalog. Treba bo le te izkušnje razširiti na vse organizacije in že v priprava'', za volitve izbrati člane, ki so do sedaj poka-' "yvečjo aktivnost ter jih predlagali v bodoča vodstva. \lerf najvažnejše naloge spada poglabljanje demokracije, V tem pn-zledu imamo že lepe primere ob razpravljanju o letošnjem družbenem planu in na sploh o vseh važnejših Snsjtodarskih problemih. Na teh se-*tankih je prišla do izraza zainteresiranost članstva, da se vsa vprašanja rešujejo raziorlno in ustrezno potrebam kraja. Pri tem je članstvo pokazalo razumavanje za splošne koristi. Prav tako pa je bilo ponekod nekaj primerov krajevne ozkosti. Vse to kaže. da organizacije ■Sown/, stične zveze prevzemajo postopoma vlogo, ki jo je nakazal IV. kongres, Zrelost naših delovnih ljudi je že t aha, da bodo znali pravilno izkori-priborjene demokratične pridobitve, ki jih nakazuje vsebina Socialistične zveze. Utrjevanje orgnniza-'*'./, sem spada tu/U pregled članstva, plačevanje članarine in drugo, bo nedvomno prispevalo svoj delež k poglabljanju vsebine dela ■ nja. V te odbore so imenovali do pet članov, ki naj si iz svoje srede izberejo predsednika. Odbora za finančno-pravna vprašanja in zunanjo trgovino sta se že sestala prejšnji petek, določila delokrog in izvolila predsednika. Določili so, da se bodo sestali redno vsakih štirinajst dni, v nujnih primerili pa po potrebi. Med drugim so imenovali komisijo, ki naj reši posebno pereče vprašanje pravočasnega obračunavanja izvoženega blaga v inozemstvo, vprašanje ekspe-ditivnosti carinjenja in vprašanje špediterske službe, ker je dosedaj večkrat prišlo do raznih, zastojev blaga tako na bloku na škofijah, kakor posebno še na železniški postaji v Herpeljah. Predlagali so, naj bi se naša špediterska oodjctja prilagodila potrebam ter omogočila čim ekspeditivnejši prevzem in prevoz blaga. Ta konkretna naloga čaka odbor, ki bo obravnaval prometna in tarifna vprašanja. Zbornica v Kopru je v zadnjem času vzpostavila tudi najtesnejše veze z republiškima zbornicama za trgovino in za gostinstvo v Ljubljani. Dogovorih so se za tesno sodelovanje, za včlanjenje, za zamenjavo pogledov in izkušenj. Naša zbornica bo na ta način imela vpogled v delo raznih odborov in odsekov republiške zbornice, redno bo informirana o raznih zunanjih trgovinskih sklepih, po drugi strani pa bo s tem omogočeno članom direktno sodelovanje na posvetovanjih njihovih strokovnih odsekov. ZBORNICA POLAGA VELIKO PAŽNJO GOSTINSTVU Veliko pažnjo polaga zbornica gostinstvu, ki je pred pričetkom turistične sezone. Zbornica ima že nastavljenega strokovnega referenta, ki bo nudil redno pomoč včlanjenim podjetjem. Gospodarski svet OLO je te dni skupno z zbornico v zvezi s turistično sezono sklical sestanek vseh gostinskih in turistično-prometnih podjetij ter predsednikov MLO. Na njem so pregledali priprave za letošnjo turistično sezono ter ugotovili, da v glavnem ne bo večjih težav, veliko vprašanje pa je, pravočasno preskrbeti dovoljno število strokovno usposobljenega kadra. Zato so se povezali že z republiško gostinsko zbornico. Ugotovili pa so, da je treba zagotoviti dotok kadra iz domačih krajev. Posamezna podjetju so organizirala interno tečaje slovenščine in italijanščine. Nadalje so govorili tudi o voznem rrdu avtobusov, ki ga morajo urediti tako, da bodo potniki čim manj prestopali, se ugodno voziti in da ne bo nepotrebnih zastojev. Avto-pocljetja, ki vozijo na progi iz Ljub-liane, naj bi podaljašala progo do Portoroža. Zato bo zbornica povabila na dogovor vsa prizadeta podjetja. V Sv, Nikolaju bi morali urediti več zunanjih bifejev ter urediti čimbolj elastično postrežbo, da bi nudili gostom vso preskrbo. V tem pogledu je bilo lansko leto več pomanjkljivosti, večji procent go3tov je namreč ostal nepostrežen, kar je gostinstvu povzročilo znatno škodo. Nekateri so bili mnenja, da bi bilo treba urediti vprašanje partecipaci-je osebja na postrežbo. Predstavnik avtopodjetja Adrija je med drugim pojasnil glede na pritožbe proti obnašanju sprevodnikov, da bodo uvedli tečaj za sprevodnike ter da bodo morali sprevodniki opraviti izpit in bodo s tem dokazali, da poznajo predpise in da znajo kulturno občevati s potniki. Posebno pažnjo bodo polagali na osebno snago sprevodnikov ter na snago vozila, ki jim je zaupano, kakor tudi na točnost odhodov in prihodov. Poudarili so nadalje, da bi morali občinski LO, kar je tudi njihova naloga in dolžnost, skrbeti za snago in čim lepši zunanji izgled mest. Tako so na pr. vsa pročelja polna lepakov, medtem ko so za to postavljene deske prazne. Zaradi boljše ureditve manjših gostišč in bifejev so predlagali, naj bi se od časa do časa sestali upravniki teh gostišč ter pregledali možnosti izboljšanja njihovega dela. Izola je danes brez hotela in brez kopališča. Znano je, da je pred vojno prihajalo v Izolo na tisoče gostov. Morali bi urediti to vprašanje v okviru možnosti, ki jih dejansko imajo. Morda bi bolj kazalo adaptirati nekatera poslopja kakor pa zidati nova. Potovalni urad Adrija v Portorožu je letos nabavil nov avtobus in motorno ladjo za okrog 70 ljudi, ki bosta služila za razne izlete ob naši obali in po morju. (Nadaljevanje na 2. strani) Ko sem lani šel mimo Kort, mi je neki kmet potožil, da bo stopil iz zadruge. Čudil sem se, ker nisem vedel, za kaj gre. Pred dnevi pa se.ni zvedel, da se bosta kmetijski zadrugi v Kortab in Izoli združili. Da, to je bilo potrebno. Kmetijska zadruga v Kortab je do lanskega junija enostavno životarila. 'Samo v prvem polletju je imela 170.000 din zgube. Do konca leta pa so to poravnali in z vzornim poslovanjem dosegli celo 67-1.000 din čistega dobička. Toda za lo je bila potrebna administrativna in strokovna pomoč, ki jim jo tovariši izolanske kmetijske, zadruge niso odklonili. Torej drži trditev, da brez. dobrega gospodarja ne gre. Re= pa je tudi. da so Korte in okoliška naselja pasiven kraj, toda s to združitvijo bo ta pasivnost manj občutna, kortežanski kmetje pa imajo tako možnost obnovili svoja gospodarstva, vinograde, sadovnjake in polja, da jim bodo rodila in s tem poplačala njihov trud, ki ni majhen. * V poročilu upravnega odbora iz.o-lanske kmetijske zadruge je razvidno celoletno poslovanje. Omejil še i«im le na najvažnejše stvari, ki bodo prav gotovo za zgled ostalim zadružnikom v našem okraju, hkrati pa bogate izkušnje v nadaljnjem razvoju našega kmečkega zadružništva. še lani je bil v Izoli problem, kako pridobivati v kmečko zadrugo nove člane. Agitaciji se izolanski kmetje niso dali kar tako. Toda, ko so se na dejstvih prepričali, takrat je bilo (to vprašanje rešeno. Kmetje so začeli kar drveti v zadrugo in danes je včlanjenih 358 kmetov iz Izole in okolice. Samo leta 1952 je stopilo v zadrugo 230 novih članov. To je vsekakor uspeh, ki dovolj zgovorno dokazuje, kakšno pot je ubrala kmetijska zadruga v Izoli. Pospeševanje, kmetijske proizvodnje je njena glavna skrb. Ali ni to morda težnja slehernega kmetovalca? Vsekakor. Kako pa kmetijska zadruga v Izoli uresničuje te težnje svojih članov, bomo takoj videli. Na vsak natdn je treba pozdraviti iniciativo, da je začela zadruga na lastni ekonomiji z raznimi poskusi prilagajanja našim podnebnim razmeram in legi sorte tistih kultur, ki so jih bili naši kmetje zaradi raznih bolezni popolnoma opustili. Tako je na primer pridelek krompirja v okoli i i Izole zadnja leta zelo slab. Veliko je na to vplivala suša, vendar zaradi nepravega semena se je razširil,-i bolezen, ki je krompir popolnoma uničila. Njihov tmd je bil torej zaman. Letos pa Se kmetom x Izoli in okolici ni treba bati. Za -druga jim je poskrbela taka semenj, ki bodo gotovo uspela, če 1k> seveda tudi suša prizanesla. Zemlja v okolici Izole je zelo izčrpana. Kmetje sc sicer trudijo, da bi jim rodila, toda velikokrat je to njihovo prizadevanje zaman. Kak* bo v tem zadruga pomagala svojim članom? S kompostom. Marsikdo bo . vprašal, kaj je lo. Nič posebnega! Smeti, razni odpadki in morske alge. Za pospešitev razkrajanja je treba vsemu temu dodati vrsto razkra-jalnega gnoja — - kalcianomida. In to je kompost, ki ga zemlja v okolici Izole zelo, zelo potrebuj«'. Kompost daje zemlji humus in vzdržuje vlago. Letos bodo zadružni kmetovalci v Izoli in okolici prvič gnojili s kompostom. Tega jim je pripravila zadruga dovolj, poleg ostalih potrebnih umetnih gnojil in hlevskega gnoja. Posebno skrb pa posveča zadruga v Izoli sadjarstvu in vrtnarstvu. Izkušeni zadružni vrtnar Omahen je dejal, da ni kraja v našem okraju, ki bi bil tako primeren za vrtnarstvo ki sadjarstvo, kakor v okolici Izole. Pravkar je urejeval zadružne tople grede, poleg novega zadružnega skladišča, ki ga je zadruga zgradila z lastnimi sredstvi, ter tako prište-di.la okoli 2 milijona din. Našteval mi je tudi sorte sadak, ki jih namerava gojiti. Potem je dejal, da so uredili tudi drevesnico in posejali okoli -10.000 raznovrstnega sadnega semena. Samo breskovih sadik, če se bodo obnesle, bo okoli 5.000. to je skoraj trikrat ve?, kakor jih je sedaj v vsej okolici Izole. Toda to še ni vse. Zadruga skrbi tudi za vinogradništvo. Lanska selekcija je uspela. Iz majhnih parcelnih vinogradičev bo treba ustvariti velike komplekse. Uspeh vsekakor ne bo izostal. V7 K ort al i že resno mislijo na to. Iz enajstih parcel hočejo narediti 15 ha velik kompleks — en sam vinograd. »Ah bo uspelo,« sem (Nadaljevanje na 3. strani) Dva načina obdelovanja zemlje. Traktor pa že dobro spodriva motiko Vse. kaže, ila se italijanske ¡reden-t i stične organizacije v Trsi a in Italiji s fašisti na čela tudi letos pripravljajo na proslavitev 20. marca v Trstu. Pred S leti so na ta dan ZDA. Velika Britanija in Francija podpisale tripartitno deklaracijo, ki predvideva priključitev celotnega STO Italiji. Pozneje je bilo jasno, da je bilu ta ileklaracija podpisana le zato, da se omogoči, italijanski demo-krščanski stranki novo zmago na italijanskih volitvah, ki so bile v aprilu 1918, leta. Italijans ki iredentistt izkoriščajo zdaj ta dan, da bi znova poudarjali potrebo po priključitvi STO Italiji, ne oziraje se na pravice Jugoslavije in na spremenjene politične /jogoje. Lansko leto so italijanski iredcnli-sti organizirali v Trstu na dan 20. marca »krvavo« proslavo, ki se je končala tako. da je moralo nad 40 oseb v bolnico in da je morala policija aretirali nad ,r>0 razgrajače,v. Tudi lanska »proslava«, ki je. naletela na popolno brezbrižnost tržaškega prebivalstva in na kateri je sodelovalo nad 4000 pobalinov, ki so jih pripeljali iz raznih krajev Italije in celo iz Neaplja, je imela določen namen, ki so ji ga dali strokovnjaki italijanskega zunanjega mi-nistrst va. V načrtu je bila namreč londonska konferenca, na kateri naj bi razpravljali o vprašanju Trsta. »proslavaa v Trstu pa je morala služili le za opozorilo, da je Trst italijanski in da ga je treba čimprej priključiti Italiji. Kakor je znano, se je londonska konferenca zaključila tako, da so v Trstu povečali število italijanskih funkcionarjev v anglo -ameriški vojaški upravi in prt»! al i mesto željam in volji Rima. Jasno je, da s proslavo, ki jo mislijo organizirati letos v Trstu. Iio-iejo italijanski iredentistični krogi še enkrat poudariti italijanske imperialistične težnje. Vprašanje je, kakšen odnos bo zavzela anglo-ameriška vojaška uprava. Razumljivo je. da v kolikor bo pristala na italijanske namene, bo pokazala, da ji ni mar niti za stvarno stanje in perspektive 7 r-sta, niti za slovenski živelj, ki je kompaktno naseljen v Trstu in v vsej anelo-ameriški coni. Če bo dovolila italijanske demonstracije, pa bo obenem pokazala kaj klavrno dojemanje današnjih svetovnih razmer in potreb, da se razna vprašanja re-šiji na miren način. Italijanski iredentizem je prejšnjo nedeljo že očividno pritisnil žig na razne govorice, da misli ponoviti letos v Trstu junaške podvige, ki so ga odlikovali lansko leto. Skupina MSl-jevcev. ki predstavljajo avant gardo italijanskega iredenlizma, je brez dovoljenja skušala organizirati po Trstu povorke. ena od teh pa se je napotila po tržaškem Korzu proti sedežu tržaške Fronte za neodvisnost. da bi pred njim demonstrirala. Prav v trenutku, ko so začeli demonstrirati. p•Italijani, optariti iz FLR.I! Madre Italija vas čaka z odprtimi rokami!« Ta obivk bo prispeval k še. birfj-šemu razumevanju dveh prijaleljifcfti držav in k poglobitvi medsebojnih odnosov. DE GASPER1J K VE IZJAVE Italijanski ministrski predseiiiufc De Gaipeni je pograbil priliko i rga potovanj« v London in idkoj dal nekakšne izjave, ki naj Iri pitma-irale reševali tržaško vprašanje. (" e De Gaspeiri govori o tej ali oni stva< ri .ima vedno na jeziku Trst, v mislih pa ostale jugoslovanske kraji'. V zveza z njegovimi i izjavami o troje,!-to paktu piše Politika: »De časperi ne more spremeniti dejstev. Svet se je raue.il hraniti mir tudi brez. Italije. Prav tako se je naučil tudi soditi po delih in ne po besedah. To. kar je izjavil De Gaspcri, je izjavil že več-krat. Toda je prav tak o daleč od mednarodnega sodelovanja, kot p ivi! v začetku.« K LE RLKALN l TOT A Id TA K1 ZE(M V SOSEDNJI ITALIJI Že pred meseci smo pisati, cla v Italiji poskuša vladajoča dem-krščanska stranka prevzeti oblast popolnoma v svoje roke in uvesti totalitarni klcrofašistični režim. To nam še posebno kažejo brezkončne mahinaeii.jc v italijanskem parlamentu, ko sprejemajo nov volilni zakon. Demokrščanskii stranka si z rajitt: lKiinreč poskuša zagotoviti večru.v le. tako obvarovati svoj vodstveni žaj v Italiji. Z uvajanjem pTOtlderao-kratičuih zakonov je doslej sUAjr končala vsaka totalitarna straaka. Italijanska klerofašistična dem .>4 r~ ščanska stranka je na isti poti. ODNOSI MED FRANCIJO, ANGLIJO LN AMERilO. Angleški zunanji minister Eden še mudi že nekaj dni v Amerika, kjet je imel več razgovorov z vodilnimi ljudmi. Govoril je tudi s predsednik.^: Eisenhowerjem. Govorila sta o svetovnem položaju ler tudi o zadujera razvoju v Sovjetski zvezi. Eden poudarja, da so razgovori zelo koristni za obe državi in za mir. Na drugi strani javljajo, da s.e hudo začeli francosko-angleški razgovori o skupni politiki in v- od.nos-u do ZDA. Vse kaže, da je med temi tremi državami več stvari, ki se v njih popolnoma ne ujemajo pogledi njihovih voditeljev in tudi zlasti ne ameriške težnje v tem razdobju po -litučnega razvoja v svetu. Stalin je že teden dni mrtev. Z njim je s pozomice izginil človek, ki je imel v rokah neomejeno oblast v več kot šestini sveta. Se vedno je ves svet pod vtisom njegove smrti. V naprednih demokratičnih krogih so si edini, da je Stalin zadal najostrejši udarec delavskim gibanjem v svetu, Lenin je v svoji oporoki svaril politbiro bolj-ševiške partije, naj po njegovi smrti ne izbere Stalina za njegovega naslednika, ker je preveč brutalen. Predlagal je, naj bi za generalnega sekretarja izbrali koga drugega, ker drugače grozi partiji razkol. Teh Leninovih besed so se spominjali mnogi, ko so zadnje dni ob njegovi smrti govorili o Stalinu. Leninova predvidevanja so se popolnoma uresničila. Stalin je z mrzlo brutalnostjo spravil s sveta vse tiste, ki so mislili drugače kot on. U~ stvari! je v Sovjetski zvezi vsemogočen birokratski aparat, ki je zatrl vsako pobudo delovnega ljudstva. Komunistična partija je postala le organ vsemogočne tajne policije, Sovjetska zveza pa najbolj izpopolnjena policijska država vseh časov. To je žalostna dediščina, ki jo je zapustil Stalin. Po njegovi smrti zanima svet, kakšno politiko bodo vodili njegovi nasledniki in ali bo Sovjetska zveza doživljala težke pretrese zaradi borbe med posameznimi tekmeci za oblast. Skoraj vsi dobri poznavalci Sovjetske zveze so si edini v mišljenju, da sedanja razdelitev oblasti med nekaterimi sovjetskimi vlastodržci ni dokončna. Niti 24 ur po Stalinovi smrti je prevzela oblast trojica Ma-lenkov — Beria — Molotov. Ministrski predsednik je Malenkov, ki ima tudi glavno vlogo v partiji. Beria, ki je bil že za Stalinovega življenja šef tajne policije, ima v rokah policijo, Molotov, član stare garde boljševikov, pa ima najmanj oblasti ter vodi zunanje ministrstvo. Nova razdelitev oblasti v državi ter tudi med to trojico se je pokazala zelo očitno na Stalinovem pogrebu. Takoj za krsto so šli vsi trije in sicer Malenkov v sredi, Beria na desni, stari Molotov pa na Malenko-vi levici. Pogrebni govor so imeli vsi trije. Malenkov je govoril največ, najbolj skromen pa je moral biti Molotov. Naj omenimo še, da so takoj po Stalinovi smrti izvedli obsežne spremembe v državnem in partijskem vodstvu, ki se ne tičejo samo oseb, temveč so spremenili tudi razne oblastvene in partijske organe. Tako so na primer odstavili predsednika Vrhovnega sovjeta švernika ter postavili novega, Vorošilova. To spremembo in tudi druge kot na primer odpravo ali združitev raznih ministrstev bo Vrhovni sovjet lahko le odobril. ?prememhe nekaterih partijskih institucij, ki so bile vzpostavljene na zadnjem kongresu sovjetske partije, so se prav tako izvršile s potezo peresa izza o-blastnikove mize. Sovjetska birokratska kasta ne spoštuje prav nič več bledih senc, kar so danes v Sovjetski zvezi razna predstavniška telesa, ki na papirju predstavljajo ijudsko voljo. Vse kaže, da se je tistim, ki se smatrajo za poklicane Stalinove naslednike, zelo mudilo pri reševanju vprašanj razdelitve oblasti po Stalinovi smrti. Zlasti je bilo opaženo, da so v posebni poslanici, ki sta jo izdala drugi dan po Stalinovi smrti Centralni, komite in vlada, govorili o potrebi, »da se brez prekinitve zagotovi vodstvo nad življenjem države, kar zahteva največjo stopnjo enotnosti vodstva tei preprečitev vsake panike in dezo-rientacije.« Sledili so ponovni pozivi k enotnosti, budnosti ter k ne-pomirljivosti do notranjih in zunanjih sovražnikov. Vse kaže, da se ljudje, ki danes vodijo Sovjetsko zvezo nečesa boje, Tuji opazovalci pravijo, da pospešena reorganizacija vlade vendarle ne more odstraniti nevarnosti nesoglasij v vodilnih krogih partije, kajti Malenkov, novi Stalinov naslednik, ni mogel od svojega prednika podedovati vloge polboga, ki je uveljavljal svojo avtoriteto brez možnosti ugovarjanja. Vsi so si edini, da se sedaj začenja v kominformističnem svetu razdobje negotovosti. Vprašanje nasledstva je le trenutno rešeno. Borba za dokončno nasledstvo se še ni niti začela. Na vsak način pa bo dolga in zvijačna, čeprav se bo verjetno odigravala v tajnosti. Trenutno je ustvarjeno le ravnotežje med posameznimi vlastodržci. Dejstvo, da je Malenkov prišel na oblast na račun Molotova, ki je nekdaj veljal za bodočega Stalinovega naslednika, ima svoj pomen. Malenkov je moral plačati nemajhno ceno, da bi si zagotovil premoč, S pregnanstva je moral poklicati maršala Žu-kuva ter skoraj od smrti obuditi maršala Timošenka, dva izmed najbolj priljubljenih sovjetskih mar-šnlov, ki sta bila za časa Stalina v nemilosti. Oba sta sedaj na vidnih mestih v državnem aparatu poleg maršala Vasiljevskega, Malenkov hoče svojo diktaturo solidno opreti na policijo in vojsko. Toda sistem, ki ga je Stalin u-stvaril, ter njegova protislovja obstajajo naprej. Zato kljub verjetni podtalni borbi za oblast med vrhovi sovjetske birokracije ni pričakovati nikakih sprememb niti v notranji niti v zunanji politiki. Sovjetska birokratska kasta ne more dati nič dobrega niti Sovjetski zvezi niti svetu. Na koncu pa še nekaj besed c Georgiju Malenkovu, novemu vodji sovjetske birokracije. Malenkov je bil dolga leta Stalinov osebni tilnik. Svojemu gospodarju je dobro služil, ker ga je dvigal na vedno višje položaje, dokler ni postal še za njegovega življenja njegov namestnik. Malenkov je po naravi hladen, natančen, človek, ki je v sebi do najvišje mere razvil brezdušni uradniški karierizem. Pravijo, da je še za Stalinovega življenja z njegovo pomočjo spravit na vse važnejše položaje v državi ljudi, ki so mu vdani, ter si taka zagotovil današnjo vodilno vlogo. Neki zapadni diplomat ga je pred leti označil z naslednjimi besedami: »Nnjvečji vtis je napravi! name Malenkov. To je najbolj mrae?:: stvor v vsej Sovjetski zvezi. Takoj mi je padel v oči njegov zabuhel, mlahav in bled obraz, Malenkov ;js pozabil, kaj se dogaja okoli njega. Ko so ljudje vstajali pri zdravict.h, je tudi on avtomatično dvignil svo-jo čašo ter se takoj za tem pogrešili! v svoj mrzli molk«. Birokratski kasti bi bil težko keto drugi bolj primeren za vodje, i:ot je Malenkov. Njegov značaj ter o-sebnost v celoti odgovarjata značaju in ciljem sovjetske birokracije. Zunanje lice Portoroža jo te rini zelo spremenjeno. Velika skupina delavcev, ije že odstranila lir stare-pa tramvaja in sedaj ¡koplje globok jarek, kamor bodo položili cevi, ki kodo odvajale v morje vso nesnago. Na trgiu pred barom »Jadran« pripravljajo cevi za kanalizacijo. Glavna cesta, ki je osenčena z mogočnim drevoredom ima le ozek prostor za promet, ostalo površino pokriva izkopana zemlja 111 kamenje. Glavni odtočni jarek bo dolg okoli 1200 metrov, v tega bodo vključeni stranski jarki iz posameznih Mš. Za ureditev te tako potrebne kanalizacije je občina namenila iz proračuna 15.000.000 din. Portorož bo veliko pridobil na zunanji lepoti, ko bo kanalizacija končana. Nova in velika pridobitev je od stronritev starega tramvaja, ki je s svojim nič kaj prijetnim škripanjem tako motil turistično okolje Portoroža. Sedaj vozi le še na progi med Piranom in Portorožem. Tramvaj bodo nadomestili udobni, moderni avtobusi, ki bodo sprejeli do 100 potnikov. Novo avtobusno iprogo bodo podaljšali do Sečovelj, tako da bodo tudi prebivalci tega kraja, ki se razvija v važno delavsko središče povezani s središčem turizma. Delavci rudnika bodo lahko prišli v Portorož ali v Piran na razvedrilo. Večja pripravljalna dela so tudi pri sv. Lovrencu,, ki je na majhni prijazni višini tik Portoroža. Tu je bil pred vojno eden tistih privlačnih turističnih kotičkov, kjer se je izletnik počutil kot sredi gozda. Vojna je tu zapustila svoje sledove, ki jih ni bilo mogoče takoj zabrisati. Sedaj je tam zaposlenih več delavcev, ki kopljejo jame za saditev raznega lepotiČnega drevja in grmovja. Preuredili bodo obširen vrt pred vilo šn prav tako popravili vilo samo. Tu V Portorožu ur"jajo kanalizacijo rasejo lepe palme in drugo okrasno drevje. Na glavnem trgu prenavljajo dvorano v Ljudskem domu. Ta dvorana je v nekdanjih dneh, ki se jili ljudje zelo neradi spominjajo, služi-' la za zabave ozkemu krogu bogatašev. Razširjena in popravljena bo sedaj na razpolago delovnemu ljudstvu in lotoviščarjem. J© ©dslej s miagiirB® Preteklo soboto, nedeljo in ¡ponedeljek je bil v Beogradu V. kongres Ljudske mladine Jugoslavije, ki se ga je udeležilo nad 2000 predstavnikov vseh mladinskih organizacij iz države ter številni domači in inozemski gostje. Po referatu Milijana Neoričiča in obširni diskusiji o preteklem delu 'itn prihodnjih nalogah mladine so delegati sprejeli resolucijo o vključitvi Ljudske mladine v Socialistično zvezo delovnega ljudstva, resolucijo o mednarodnem sodelovanju LMJ, resoluoiji o nalogah mladine na vasi ter sprejeli novi statut. Izvolili so tudi nov Centralni komite na čelu z Milijanom Ncori-ČOBOB. Naše uredništvo se je obrnilo na organizacijskega sekretarja mladine koprskega okraja Rugerija Novaka, ki ee je udeležil mladinskega kongres« v Beogradu kot izvoljeni delegat, in ga naprosilo, naj ¡pove nekaj svojih vtisov. Tovariš Novak nam je med drugim dejal: »Težko je popisali navdušenje, ki je trajalo vse dni kongresa. Mladina je neprestano zahtevala, da pride na kongres tovariš Tito in ji pove nekaj prisrčnih in vzpodbudnih besed, ki eo ji na prejšnjih kongresih dale toliko poguma in volje za nadaljnje deJo. Toda tovariš Tito je bil službeno zadržan. Ko nam je to sporočil tovariš Djilas, smo sklenili, da pošljcmu tov. Titu pozdravno brzojavko. Odgovoril nam je z besedami: »Naša draga, junaška mladina! Žal mi je, da ne morem ustreči vaši želji in se udeležiti vašega kongresa. Vendar sem kljub temu prepričan, da pred vašo organizacijo ne bo težav, ki jih ne bi znali prebroditi.«: Branje pisma smo spremljali z navdušenimi vzkliki našemu ljubljenemu voditelju. Kongresa se je udeležilo tudi več predstavnikov inozemske mladine. Izjave tujih delegatov so nas prepričale, da drugod po svetu razumejo današnjo vlogo Jugoslavije za mir in sodelovanje med narodi. Zlasti nas je razveselila izjava turškega delegata, ki je dejal, da je ena glavnih nalog ljudske mladine, da utrjuj« bratstvo in enotnost, ki je eno najmočnejših orožij za ohranitev miru v svetu. V imenu CK ZKJ nas je pozdra- slce istre vil lov. Djilas. Ko nam je sporočil, da je predsednik republike maršal Tito odlikoval LMJ z Redom junaka sociaiističneoa dela, je nastalo v dvorani nepopisno navdušenje. Peti kongres LMJ je ogromnega pomena tudi za mladino Slovenske Istre. Prvič v zgodovini je bila njenim predstavnikom izkazana čast, da skupaj z mladino Jugoslavije soodločamo o usodi našega mladc-ga po-koleuja. S tem, ko se je LMJ vključila v Socialistično zvezo, je mladina Slovenske Istre postala tudi formalno povezana z mladino Jugoslavije. Naloge, ki jih je začrtal mladini V. kongres, bodo tudi naloge mladine kopirskega okraja.« ASS ¡si čffae-s Prešernov® dfruž!be 1P Tudi na Koprskem, kot po vseh ostalih krajih Slovenije, se je ustanovil iniciativni odbor »Prešernove družbe«, ki si je zadal kot nalogo širiti slovenske knjige, po vseh mestih, vaseh in naseljih našega okraja. Mnoga podjetja in delovni kolektivi kot Splošna trgovska, Istrska banka, Elte, Zadružna zveza, Fruklus in druga, so postala ustanovni ali podporni člani družbe. Poverjeniki družbe zbirajo članstvo in pobirajo članarine za redne knjige, ki jih družba namerava izdali prihodnje leto. Poleg rednih knjig, ho družba izdala tudi izredne knjige in revijo Obzornik. Kdor ni še član družbe, naj pohiti. kajti članarino bodo pobirali samo do meseca maja. Člani vseh vrst, ustanovni, podporni in redni, bodo imeli znaten popust pri nabavi dobre slovenske knjige. Naročnine sprejemajo vse poslovalnice podjetja Li-pa po mestih in poverjeniki po vseh vaseh. Za naše področje je novo ljudsko štetje zlasti- važno, ker od leta 1936 nismo imeli nobenega popisa prebivalstva, razen prijave za oskrbo decembra 19-18. leta, ki jc sicer dala precej podatkov o sestavi prebivalstva. Novi popis pa je za oba naša okraja važen še posebej zato, ker obsega vrsto vprašanj, ki jih prejšnja štetja niso obravnavala. Med temi vprašanji sta na primer narodnost in materini jezik. Italijanska popisa 1931. in 1936. leta sploh nlista postavila tega vprašanja. Italija je pač menila, da zanjo narodne manjšine nimajo nobenega pomena. Njena politika proti njim jc bila antinaeionalna. To je bila politika nasilne asimilacije. Prvi italijanski popis leta 1921 se je prav tako kot avstrijski iz 1910. Icla delno bavil z narodnostjo, toda v tako spačeni obliki, da je potvo-ril narodnostno strukturo naših kra- Ključ za ta falzifikat je bil »ob-/cevalni jezik«. Po.pis namreč ni vprašal tpo narodnosti oziroma jeziku, ki ga prebivalstvo govori doma, temveč je smatral za Italijane tiste, ki so poznali italijanski jezik in so ga tudi umeli posluževati v javnem življenju. Pred fašistični teror, ki je divjal zlasti v Istri okrog leta 1921, jc bil dovolj močna psihološka priprava za to polvorbo. Tako so lahko našteli v koprskem političnem okraju 42.000 Slovanov in 45.622 Italija-nov. V Moščenicah v opatijskem okraju, kjer je bilo naštetih 1910. leta 3.150 Hrvatov in 12 Italijanov, so našli Italijani obrnjeno razmerje: samo 16 Hrvatov in 3.013 Italijanov. Avstrijski popis iz leta 1910 je tudi postavil samo vprašanje obČeval-nega jc-zdka. Kakor pravi dr. Vinko Rapotec v svoji knjigi »Praksa Italije«, je služil »občevalni jezik« v prvi vrsti germanizaeiji. Za ogromno število ljudi so določali občevalni jezik uradi in vplivni gospodarski sloji: veleposestniki, industrija in trgovina. V Primorju so bili vsi ti faktorji in tudi uprava italijanska. Italijanska buržoazija, ki je imela ta-' krat popolno hegemonijo v istrskih občinah, je izkoristila konjunkturo splošnih avstrijskih političnih razmer v svojo korist. Zato se je moglo na primer zgodili, da so leta 1910 našteli v Novi vasi v poreškem okraju 248 Hrvatov, v ljudski šoli pa je bilo 180 hrvaških otrok. V Matcradi so našteli samo 49 Hrvatov in v ljudski šoli' jc bilo 100 hrvatskih otrok. Navzlic temu in še številnim po-tvorhani je bil avstrijski popis za Slovence in Hrvate vseeno pravičnejši od italijanskega, saj je v koprskem političnem okraju naštel 49.468 Slovanov in 38.006 Italijanov. Morala je priti čez Sočo Italija, da je ustvarila, seveda s falzi.Ekati, italijansko večino. V letošnjem popisu bo vsaka ose- ba vpisala v za to določeni prostor narodnost po svojem .prepričanju. Za otroka pod desetimi leti jc odločilna izjava staršev. V rubriko »mate,mi jezik« bo vsakdo vpisal jezik, ki ga največ uporablja doma, oziroma jezik, ki ga ima za materinega. Zato bo letošnji popis na našem ozemlju prvi, ki ho na resnično demokratičen način obravnaval vprašanje narodnosti. Merodajno ho osebno ¡11 svobodno izraženo prepričanje. Kot tak nam ho popis dal stvarno sliko narodnostne strukture naših krajev. Kako i(Z Izola uresničuje težnje svojih kmetovalcev (Nadaljevanje s 1. strani) vprašal Babica, upravnika zadruge. »Bo!« jc odločno rekel. In jaz tudi rečem, da bo, ker to hočejo korte-žamski zadružniki, od prvega do zadnjega. Del dobička, ki ga je imela kmetijska zadruga v Izoli v preteklem letu, 4,101.000 din, bodo verjetno porabili tudi v ta namen. Tudi povečani članski delež od 550 din na 1000, s katerim se zadružniki strinjajo, priča, da hočejo kar največ investirati v koristne namene. Nameravajo kupiti traktor in še eno majhno frczo, da si bodo olajšali delo. Poleg kovnčnice bo tako imela zadruga tudi strojno postajo. Tako si zadružniki torej obetajo lep napredek. Imajo tudi knjižnico, ki razpolaga z raznovrstno strokovno, leposlovno in politično literaturo. Le člani jo bodo morali pogosteje obiskovati, kajti knjige so kupili zato, da se iz njih učijo in širijo svoje znanje. Zadruga je poskrbela svojim članom brezplačno tudi mesečni strokovni list »Kmetijski vestnik«. Ko sem si ogledal nekatere odseke in ekonomijo zadruge, skladišče in drugo, sc.m se poslavljal od zadružnikov z vtisom, da je njihova kmetijska zadruga dobra. G. B. HRUŠEVJE Občinski odbor SZDL (Socialistične zveze delovnih ljudi) je imel sestanek, na katerem so razpravljali o gospodarskih problemih občine, posebno o komunalnih zadevah. Sklenili so, da bodo po sestankih na vaseh razpravljali s člani in se pogovorili o tem, kako najunči-koviteje izkoristiti vse kredite, ki jih imajo na razpolago za investicije. že dvakrat nas je obiskalo Gledališče za Slovensko Primorje, in sicer z igrama Krog s kredo in z Rdečo kapico. Obe predstavi je o-biskalo nad tisoč ljudi, ki so bili gostovanja zelo veseli in so jih še povabili. L. I. sedemdesetletnici Marxove smrSi Oh sedemdesetletnici smrti Karla Marxa, ki ga je napisal rio't Engels. Marx Heinrieh Kami se je rodil v Trieru 5. maja 1818 kot sin advokata in kasnejšega pravnega svetovalca Ilcanricha Marxa, ki je, kakor se vidi iz krstnega lista njegovega sina, 1821. leta prešel z družino iz židovske vere v proleslantizem. Po končanem šolanju na trierski gimnaziji je Karl Marx študiral od 1. 1835 v Bonnu, zalem pa v Berlinu najprej pravo, kasneje pa filozofijo. Leta 1841 je v Berlinu proanoviral za doktorja filozofije z disertacijo o Epikurjevi filozofiji. Tega leta se je preselil v Bonn z namenom, da postane docent. Težave, ki jih je pruska vlada povzročala njegovemu prijatelju Brunu Baucrju, tamkajšnjemu docentu teologije, in ki so končale z Bauerjevim odhodom z univerze, so mu pokazale, da na pruski visoki šoli zanj ni mesta. Nekako v tem času so mlajši mladohegeljanski elementi renske radikalne buržuazi-je začeli misliti na ustanovitev velikega opozicijskega časopisa. Kot stalna glavna sodelavca sta bila povabljena tudi Marx in Bauer. Dovoljenje, ki je bilo takrat potrebno, so dobili na skrivaj in tako je »Renski časopis« izšel 1. januarja 1812. Marx jc za novi list pošiljal daljše članke, od katerih so najvažnejši: Kritika Karla Marxa objavljamo življenjepis njegov prijatelj in sodelavec Fried- razpravljanj renske pokrajinske skupščine, Razprava o položaju kmetov - vinogradnikov na Moselli ter O tatvini drv in zakonodaji, ki se nanašit nanjo. V oktobru leta 1842 je Marx prevzel vodstvo lista in se preselil v Köln. Od tega časa dalje dobiva list ostro opozicijski značaj, list je Marx vodil tako spretno, da vlada nikakor ni mogla opraviti s to vrsto tiska, kljub najprej dvojni,- pozneje pa trojni cenzuri (najprej navadni cenzor, zatem predstavnik centralne oblasti in končno neki iz Berlina posebno za to poslani gftspod von Saint-Paul). Zaradi tega jc vlada prepovedala nadaljnje izhajanje lista od 1. januarja 1843. Za ceno Marxovega odhoda iz uredništva je list dobil odlok za bore tri mesece, nakar so ga končno zadušili. Marx se je tedaj odločil, da gre v Pariz, kamor je hotel tudi Arnold Rugge po zadušitvi »Nemških anna-lov«, do česar je prišlo nekako v istem času. Pred tem se je Marx oženil v Kreutznachu z Jenny von West-fallen, tovarišico še iz otroških let, ki se je z njo zaročil, ko je začel študirati na vseučilišču. Mladi par jc prišel na jesen 1813 v Pariz, kjer sta Marx in Rugge izdajala Nemško-francoske annale, časopis, katerega je izšla samo prva številka. Nadaljnje izhajanje je propadlo deloma zaradi prevelikih težav tajnega razpošiljanja po Nemškem, deloma zaradi principielnih različnih gledanj obeh urednikov, ki so se kaj kmalu pojavila. Rugge je ostal v vodah Heglove filozofije in političnega radi-kalizma, Marx pa se je vrgel na študij politične ekonomije francoskih socialistov iin francoske zgodovine. Rezultat je bil njegov prehod v socializem. V septembru 1844 je prišel v Pariz za nekaj drti k Marxu F. Engels. Ta dva sta si od njunega skupnega dela pri Nemško - franco- Ay JMf. ' - vs lr i vterU w ffmA v t skih analih dopisovala in od tedaj datira njuno sodelovanje, ki je prenehalo šele z Marxovo smrtjo. Prvi plod tega sodelovanja je bil polemični spis proti Brunu Bauorj.u — s katerim je med procesom razpadanja Heglove šole prav tako prišlo do principielnih .različnih gledanj — »Sveta družina. Proti Brunu Bauer-ju in kompaniji«, Frankfurt na Majali 1818. Marx je pomagal urejati mali nemški tednik, ki je izhajal v Parizu pod naslovom »Vorwäts« (Naprej) iin ki jc z jedko ironijo šibal bedo tedanjega nemškega absolutizma in pseudo - konstitucionalizma. Pruska vlada je imela tako povod, da od Guizotove vlade zahteva izgnanje Marxa iz Francije. Zahtevi so zadovoljili; v začetku 1815. leta se je Marx preselil v Bruxelles, kamor je kmalu zatel prišel tudi Engels. Tu je Marx objavil »Bedo filozofije, odgovor na filozofijo bede g. Prond-liomma«, Bruxelles in Pariz 18-1-7, nato »Govor o vprašanju svob6dne trgovine«, Bruxelles 1818. Razen tega je pisal od časa do časa članke v »Briseljske nemške novice«. V januarju 18-18 jc skupno z Engelsom napisal »Manifesta Komunistične partije« po nalogu centralnega komiteja Zveze komunistov, tajne propagandi-stie'ne organizacije, v katero sta Engels in Marx stopila spomladi 1847, leta. Manifest je od tedaj izšel v brezštevilnih avtoriziramih in neavto-riziranih nemških izdajah in je preveden v vse evropske jezike. Ko je. počila februarska revolucija 1818. leta in je tudi v Bmxellesu izzvala ljudsko gibanje, so Marxa aretirali in izgnali iz Belgije. Takrat ga je začasna vlada francoskc republike povabila ponovno v Pariz in 011 se je tja vrnil. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) Kmetijska zadruga v Bertokih Kaj je in kaj bo še napravila v tem letu Na občnem zboru kmetijske zadruge je bilo iz poročila razvidno, da zadruga ni do sedaj izpolnjevala teženj članov za pospeševanje kmetijstva. Upravni odbor na to ni bil pripravljen in je to utemeljeval z izgovorom, da ni bilo za to nobenega navodila. To pa nikakor ne opravičuje, saj je značaj zadruge same tak, da teži za izboljševanjem. Kes pa je, da se tudi kmetovalci v Bertokih in pri sv, Tomažu premalo zanimajo za to. Na občnem zboru o tem niso povedali niti svojega mišljenja. Resnica je, da se je upravni odbor ^elo prizadeval, da bi zadruga dosegla čimveč uspehov. Dokaz temu je* da je imela 2,937.233 din čistega dobička. Zadruga je tudi piecej pomagala pri ureditvi zadružnega doma. Od leta 1948 je nakupila za okoli pet milijonov osnovnih sredstev. Letos bo zadruga kupila traktor in črpalko za namakanje polj. Dogradila bo že začeto skladišče. Članom bo pomagala v tisti panogi, ki je najbolj zaostala. Uredila bo nasade breskev in sadnega drevja, ker je to trenutno najbolj potrebno. Zadruga bo poskrbela za nabavo in sortiranje semen. Od čistega dobička bo zadruga razdelila med člane 10° o in to v blagu ah denarju. To bo vsekakor vzpodbuda za člane, da se bodo vrgli z večjim zanimanjem na delo za izboljšanje zaostalega kmetijstva. G. B. (SažaiBd Lani novembra se je začel v naši vasi krojni lečaj, ki se ga slalno udeležuje 10 mladink. Čeprav bo tečaj zaključen šele v aprilu, lahko po dosedanjih rezultatih sklepamo, da ho dobro uspel. ('.as mod učenjem izrabljajo mladinke. tudi za svoje izobraževanje. Večkrat se razgovarjajo o raznih kulturno prosvetnih vprašanjih, o praktičnem gospodinjstvu itd. ŠmsiFjts Preteklo soboto je bilo zasedanje, gospodarskega sveta občinskega ljudskega odbora, na katerem so razpravljali o raznih lokalnih gospodarskih problemih. Oljarno bo v kratkem začel graditi gradbena odsek kmetijske zadruge v Šmarjah, glede vodovoda za oljarno in mlin pa so se zediniili, da ga bodo napeljali iz Puč. Precej je bilo tudi govora o ccsti. ki bo peljala skozi Šmarje. Sklenili so, da bodo dali takoj izdelati načrt In krili zadevne stroške iz proračunske rezerve. Pri sami gradnji pa računajo, da jim bo priskočil na pomoč ljudski odbor. Občinski ljudski odbor bo letos dal 1 milijon dinarjev za otroške vrtec v Šmarjah. Koštabooi, Novi vasi. Krkavčah in Gažonu. Na seji so sklenili, da bodo ukinili otroški vrtce v Pučah, ker je bila doadiaj premajhna udeležba (povprečno 8 otrok). Stroški za vzdrževanje lega vrtca so znašali 57.000 din povprečno na enega otroka, do Sini je znašalo drugod vzdrževanje povprečno 20.000 din. Novi otroški vrtec, bodo ustanovili v Novi vasi, kjer so se starši na sestanku zavezali, da bodo redno pošiljali vanj svoje otroke. Na seji gospodarskega sveta so diskutiirali tudi o občinskih zem- ljiščih, ki "so raztresena po raznih vaseh občine. Površina teh zemljišč znaša 369 ha, oziroma 9% celotne površine občine. V prihodnje, bodo morali plačevati kmetje za občinska zemljišča najemnino, s čimer se bo seveda dohodek občine povečal. XXX (Pretekli teden je v Grintovcu liri Šmarjah zgorelo okrog 1 ha gozda. Vzroki požara miiso znani. Škoda znaša okrog i milijon dinarjev. Če bi prebivalci pravočasno obvestili postajo Narodne zaščite, oziroma gasilsko društvo v Šmarjah, bi lahko požar seveda že takoj v začetku omejili. P®mjj311!d Kmetje se pridno pripravljajo na rigolanje 15 ha zemljišča, kjer bodo uredili vinograde. Z deli bodo začeli sredi aprila. Novi nasadi vinogradov bodo v prihodnjih letih znatno pripomogli k dvigu vaškega gospodarstva. Koštabona Čeprav je .med vašoani precej dobrih pevcev, so vendar s pevskim zborom precejšne težave. Predvsem manjka disciplina in jih je zelo težko dobiti na pevske vaje, pa tudi na prireditve. V vasi so obsežne priprave za proslavo 16. aprila — vaškega jiraz-nuka. Organizacija Zveze borcev bo takrat organizirala večjo kulturno prosvetno prireditev. Upamo, da bo do takrat pevski zbor krepko prijel za delo in na prireditvi pokazal, kaj zna in zmore. PWŠ(2 Dela na rigolanju velikega kompleksa na Briču dobro napredujejo. Do zdaj so zrigolali okrog 5 ha, do konca leta pa jim ostane še nad 30 ha. Na nedavnem obenem zboru kmečke zadruge so zadružniki kritično pregledali dosedanje delo in sprejeli nove sklepe. Trudodan je znašal lani 361 dinarjev, to je za 157 dinarjev več kot predlanskim. Letos bodo z dobičkom nabavili nove kmetijske stroje. Na 30.000 trtah, ki so jih zadružniki posadili pred petimi leti, bodo imeli letos 60% pridelek. Posebno pozornost bodo posvetili povrtni-ni. Med drugim nameravajo posaditi 10.000 sadik paradižnikov. S€rks\vče Uspeli igre . »Vozel« je dal novega poleta članom kulturno umetniškega društva v Krkavčah. Mladinci, mladinke, pa tudi starejši se že nekaj dni skrbno pripravljajo na uprizoritev Jurčičeve spevoigre »Domen«. V tej igri lio tudi prvič nastopil pevski zbor. Ilkrati s pripravam'! za novo igro pa so ustanovili tudi folklorno skupino, ki se uči slovenske narodne plese in kolo. Pri novi 'igri in folklorni skupini sodeluje skupaj 25 ljudi. KOMEN V Svetem je bil v nedeljo 8. t. m. občni zbor članov KZ. Glavna točka dnevnega reda je bilo vprašanje, ali naj zadruga še obstaja, ali ne. člani, ki jih je na vasi okrog 100, so plačali pristopni delež, jamstva pa nočejo položiti. Tako je KZ v slabem finančnem položaju, ker ima premalo obratnih sredstev, čeprav ima n. pr. trgovski oddelek lepe uspehe, Likvidacijo zadruge so svetovali tudi merodajni okrajni organi. Tako so v nedeljo sklenili, da zadrugo likvidirajo in napravijo inventuro. Zadruga se bo verjetno združila s komensko. XXX V nedeljo 8. marca je bila v Komnu proslava mednarodnega praznika žena. Program je bil obširen in pester, izvajali so ga gojenci otroškega vrtca, moški pevski zbor, domača dramska družina in mešani .pevski zbor. Dvorana zadružnega doma je bila res polno zasedena in poslušalci so bili zelo zadovoljni. Z. F. Psittfesai Prebivalci so že izkopali rezervoar za vodovod. Ugotovili so, da bodo količine vode zadostovale za vsakdanje potrebe purehivalstva. kakor tudi za najnujnejše namakanje povrtniiie. SENOŽEČE Smatram za svojo dolžnost, da spregovorim nekaj besed o zadevi, ki že dolgo »žuli« prebivalce Senožeč. Vsem se nam pa zdi, da občinski očetje niso tega mnenja in da jim je sedanji videz Senožeč kar všeč. Prva- skrb je razsvetljava vaških ulic. Te namreč ni, ali pa je sala-mensko »kilava«. Prav bi bilo, da bi se za to odgovorni ljudje malo bolj zanimali in jim nebi bilo vseeno.po kakšnih poteh hodijo ljudje ponoči. Zato bi bilo prav, da bi priskrbeli žarnice in tudi občinska blagajna-zaradi tega ne bi prehudo trpela. Druga, do skrajnosti malomarna stvar, je ta, da so vidni po zidovih okupatorski napisi. Čas bi že bil, rla ne bi več bodli v oči zavednih domačinov in tujcev, ki obiskujejo našo domovino. Prav tako se bodo občinski očetje morali malo bolj zanimati za zunanji videz Senožeč ter se o marsičem zamisliti in pomanjkljivosti odpraviti. —il Sežanske žene so lepo proslavile mednarodni praznik žena Sežanske žene so v soboto na. predvečer mednarodnega praznika žena organizirale lepo proslavo in kulturno prireditev. V nabito polni dvorani jc najprej spregovorila o pomenu praznika žena v svetu in o vlogii jugoslovanskih žena v borbi za mir in graditev socialistične družbe pri nas tovarisica Štoka Tanja. Zatem je sledil nastop najmlajših i k otroškega vrtca in iz sežanske gimnazije z raznimi recitacijami, pevskimi točkami in igrico »Snegulj-čie,-i«. Žene so prejele krasne šopke nageljnov. šolski otroci pa so vsaki ženi podarili po en šopek sveže nabranih vijolic. Zvečer jc mestna organizacija AFŽ organizirala za vse. žene v hotelu »Triglav« vesel družabni večer. J.V. FcsSojna Mestni odbor AFŽ v Postojni je priredil pogostitev mater, partizanskih vdov in zaslužnih žena v hotelu »Javornik«. Prisotnih žena jc bilo 95, Popoldne je bila v domu kulture zelo uspela proslava Osmega marca, na kateri je bilo toliko ljudi, kot jih že ni bilo od leta 1946. Nastopili so cicibani., kvintet SKUD Postojna, dijaki z reeitacijitmi, dijaški pevski zbor, solistka Danica Kašea, godba garnizona JLA ter folklorno - plesna skupina SKUD. Spored je bil pester in dobro pripravljen. Slavnostni govor je imela tov. Kristina Peršolja. —¿11— GLEDALIŠČE za Slovensko Primorje je uprizorilo v petek Goldonijevo komedijo »Sluga dveh gospodov«. Premieri je prisostvoval tudi podpredsednik Ljudske skupščine LRS tov. Ivan Regent. Gledališki ansambel se nam je zopet predstavil z novo igro, katere premiera bi morala biti že pred tremi tedni. Delo smo gledali z zadovoljstvom in posebno uživali ob Karličevem karikiranju Truffaldi-na, ki je bil kar dober. Pohvaliti je treba tudi Ptuška, (Pandolfa) Penka (dr. Lombardi) in Struklje-vo (Beatrice). Upamo, da bodo izpilili vsi še vse tiste pomanjkljivosti, ki se kažejo v tem, da dejanje ne teče gladko in je vtis, da nastopajoči niso celota. To nekoliko moti. Morda je vzrok v pomanjkljivi režiji? Vsekakor pa smo bili zadovoljni nad izvajanjem in želimo ansamblu čimveč obiska pri gostovanjih po Primorski. * Od 1. do 13. marca je-Gledališče za Slovensko Primorje priredilo že 9 predstav in sicer v Postojni, Du-tovljah, Hruševju, Idriji, Spodnji Idriji, Tolminu in Kanalu. 14. marca bo na sporedu »Krog s kredo« v Medani. Isto dramo bodo uprizorili 15. marca v Prvačini (dve predstavi), 16. marca v Mirnu, 17. marca v Dutovljah (dve predstavi) in 19. marca v Ljubljani (Litostroj), Razen tega bo Gledališče za Slovensko Diruštvo srednješolskih vzgojiteljev koprskega okraja je sporazumno z oddelkom za prosveto v Kopru organiziralo v soboto 7. t. m. konferenco o novem predmetu, ki je bil že lani jio pričetkiu šolskega leta uveden v skoraj vse naše šole: pouk družbene in .moralne vzgoje. Na to konferenco je bili kot predavatelj povabljen tovariš dr. Jože Potrč, bivši minister za prosveto. Tovariš dr. Jože Polrč je ena najkompetenilnejših osebnosti pri nas v vprašanju družbene in moralne vzgoje in eden od najboljših poznavalcev etičnih in moralnih problemov preteklosti in sedanjosti, o čemer priča njegova obširna in temeljita študija o tem predmetu, ki je izšla v 4. šlevilki lanskega letnika »Dela«. Na konferenci so se zbrali skoraj vsi člani Društva srednješolskih vzgojiteljev slovenske narodnosti, ki poučujejo na naših srednjih šolali, med gosti smo pa opazili tov. Živo Be.ltram, tov. Beltrama, tov. Čehfovi-na ter tov. čotarja. V svojem, nad eno uro in pol trajajočem predavanju je tov. minister v lahkih in vsem razumljivih besedah osvetlil vsa filozofska in etična vprašanja, ki nas bi morala vse zanimati, v prvi vrsti pa one, ki se poklicno bavijo z vzgojo naše mladine. Predavatelj se je posebno po-mudil ob problemu religije in je poudarjal, da pri vzgoji ne smemo nikakor zaiti v kakšno vulgarno brez-božniško propagando, temveč da moramo vedno v šoLi prikazovati religijo kot zgodovinsko nujnost, utemeljeno v socialnih, ekonomskih in kulturnih prilikah, ki se pa s časom in razvojem človeštva menjajo ter tako tudi izgubljajo svoj primitivni božanski karakter, tako da ho v danih pogojih v prihodnosti, ko bo človeštvo doseglo visoko stopnjo kulture lin vse ekonomske pogoje za boljše življenje, religija morala izgubiti na svoji važnosti in tudi odmreti. Pri gledanju tnia religiozni problem je priporočal tolerantnost, kajti religije, ne samo krščanska, imajo mnogo pozitivnih etičnih in moralnih. elementov, ki jih mi, komunisti, brez nadaljnjega lahko prevzamemo kol koristno dediščino. Jasno pa mora biti vsakomur, da tistih pozicij, kot jih jc imela včasih Cerkev, poselmo pa katoliška, v socialistični dmžbi ne more več imeti. Zalo smo tudi ločili Cerkev od države in šole. Razpravljal je. tudi o spolni vzgo- V Izoli so uredili moderni drobilec Primorje uprizorilo še »Rdečo kapico« trikrat in dvakrat »Slugo dveh gospodov«. V marcu bo torej vsega skupaj uprizorilo 16 predstav * Cankarjeva založba v Ljubljani je dobila obvestilo, da nakaže avtorski honorar Vladimira Dedijera za slovensko izdaje knjige »Josip Broz-Tito« v znesku 1 milijon dinarjev upravi Gledališča za Slovensko Primorje, Prav tako bo to gledališče prejelo honorarje »Slovenskega poročevalca«, »Radia Ljubljane«" ter »Borbe« in »Politike«, ki so objavljali odlomke iz te knjige. To je vsekakor velika moralna in materialna podpora temu gledališču, ki si z velikimi težavami utira pot naprej. Prav bi bilo, če bi njihovemu zgledu sledili tudi pristojni forumi v LRS. L. B. ji. Pri tem je zastopal mnenje, da je 'treba pri tem delikatnem vprašanju vzgoje naše mladine velike taktnosti in zrelosti. Skrajnost tudi tukaj ni dobra. Citiral je ob tej priliki dr. Žgoča, ki nima po njegovem mnenju pravilnega gledanja na t« problem. Pri diskusiji so sodelovali tovariši: prof. Lenardič, Tatvcar, Martine in tovarišica iz zavoda za slepe. Konferenca jc bila zelo plodna in je prinesla mnogo koristnega vsem, ki so se jc udeležili. U€sik—iff. Babja ali gospodarska radovednost me je vlekla, da sem si pobli-ze ogleilul stavbo zunaj in znotraj. Na hodnikih so bili po stenah veliki lepaki z reklamo za dvig kmetijske proizvodu je. za. uporabo najnovejših kmetijskih strojev, navodila za pobijanje in zatiranje rastlinskih in živalskih škodljivcev, živinskih bolezni in podobno. Tu so bili tudi prostori za upravo, pisarne in večja soba -— čitalnica z bogato zalogo strokovnih kmetijskih knjig. V prvem nadstropju sem videl večjo in manjšo dvorano za seje in predavanja. Iskal sem gostilno, pa je nisem našel. Značilno, kaj ne, če primerjamo naše razmere. Na ozadni strani stavbe je. bilo veliko skladišče umetnih gnojil, za odkup pridelkov in prodajo vsakovrstnih kmetijski'•. semen. Tam zraven so bila še velika poslopja s prvovrstnimi plemen jaki. biki in. žrebci ter. veliki svinjaki. Ko sem se vrnil domov, sem z veseljem pozdravil zamisel ljudske oblasti. da bodo vse večje rasi zgradile zadružne domove. Imel sem občutek. da je osvobojena domovina zadihala c novem naprednem ozračju. Brez dvoma so vsi napredni kmetovalci pozdravili to zamisel kot svojo, ki jim bo prinesla velikih koristi. Kako je danes, v naših zadružnih domovih ? Če hočemo biti odkriti, moramo kar priznati, da ne tako. kot bi moralo biti. Če stopiš v gostilno, u lam postrežejo le s pijačo, kartami in včasih s šahom. Česopisa in knjige boš iskal zaman, ker je pač tako. da je v gostilni časopis odveč m nepotreben. (Tako vsaj misli večina obiskovalcev). Ti časopisi namreč prinesejo včasih vesti, ki niso po volji kakemu posamezniku, ki ima opravka z ljudmi, zato je (po njegovem) pač bolje, če jih ni v gostilni. Slišal sem tu in tam. da se. je. kdo hvalil, da so zadružni domovi kulturna središča na vaseh. Če jih bomo tako urejali, kot so do sedaj in posvečali skrb samo gostilni in plesni dvorani, ne bomo dosegli tega namena. Obi •utena potreba po resni in boljši vlogi naših zadružnih domov na vasi. je bila vzpodbuda, da sem napisal gornje ugotovitve. Povedal sem le svoje osebno mnenje in želim, da bi se oglasili še drugi. P. P. Pripomba uredništva: Vprašanje, ki ga je načel tov. P. P, je važno in bi bilo prav, če bi se. o tem izrazili tudi naši ljudje po vaseh, nameščenci v zadrugah, učiteljstvo, žene, člani množičnih organizacij, člani Zveze komunistov in drugi. iz (!5r®čiišč£i 1r dni je bil« dograjena večja stavba, ki bo služila za vse potrebe Ljudske milice. Zidarji so takoj nato začeli z gradnjo večjega poslopja z» osemletko. Ta bo služila več bližnjim vasem, ki imajo sedaj neprimerne šolske prostore. Ko bo zgrajena osemletka, bodo nadaljevali z. gradnjo zadružnega doma in začeli tudi /. gradnjo zdravstvenega doma, ki je. zelo potreben. Ko bodo zgrajena ta poslopja, bo Gračiišee dobi- ' lo popolnoma novo ¡lice. V nedeljo je iz Sežane prišla skupin« delavcev, ki so pomagali postavljati drogove za tok visoke napetosti v Tmške, Delo je bilo opravljeno še isti dan in so pomagali tudi domačini. Navzoč je bil tudi predsednik okraja Sežane tov. Ovčarič. ki je po končanem delu preskrbel večerjo za vse delavce, v zadružni gostilni, V Smnkvici pa je prejšnji teden zasvetila električna luč. Vaški odbor OF je vsem delavcem priredil za lo priložnost majhno za.kusko. Zdaj sta na vrsti vasi Poipntre in Poletiči. kjer že postavljajo omrežje in hišne priključke. Se ta mesec bo, kot je predvideno, zasvetila luč tudi v teh dveh vaseh. Do jeseni bodo vse vasi občine Gračiščc imele električno razsvetljavo. V nedeljo je bil občni zbor kmetijske zadruge. Poročilo, ki ga je podal predsednik tov. Jakomini, je med drugim navajalo, da bodo člani zadruge dobili nekaj odstotkov dobička in to v umetnih gnojilih. Člani so to z zadovoljstvom sprejeli. ___ .1. U. Občni zbor KZ Begunje Na občnem zboru kmetijske zadruge so pregledali delo ,vn uspehe zadruge v preteklem letu. Ko človek sliši in vidi uspehe, dobi zares zaupanje v tako zadrugo, kot je naša v Begunjah. Zato pa tudi ni dosti sprememb v novem upravnem odboru, ker imajo člani zaupanje v ljudi, ki dobro vodijo in gospodarijo. Upajmo, da bo za naprej še več uspehov. _ A. Purkart TOLMIN V Tolminu bo tudi letos mladinski festatvil. V razliko od lanskega leta ne bo letos mladina sodelovala kol äf ' m m vM i .s Med Strunjanom in Piranom je v zadnji, gosti mogli nasedla italijanska motorna ribiška ladja MMmMtu ; , Ä -■.,. „ V"?,-?/! \ ' -VSV^ ¡P --v! ! Hil v ! IwP ;>■ ...ää .a ;.. ;■<' :■:s:.:-s¿sjii<.",':'■■ ■■ —'■ -'-v-■ -. -.:■.. v«'v-ij5 v " ' ' : ' ■ ■ ifcj Ä Sprit! a ji l.esjaki r I ipavski dolini organizacija, temveč kot člani društev. Namen ftsliva.a je. vk'jučiti in razgibati za razna društva čim več mladine. Po občinah so že bili izvoljeni pripravljalni odbori. Dramske družine -o ponekod že izbrale igre, ki jih bodo naštndirale pred .festivalom. Posebna komisija bo na terenu določila, katera družina bo najboljša, Pni tem bo upoštevala možno-! i. ki jih imajo posamezne družine. Prve dni maja bodi» po obei- "al Mislim \ naslednjem povedali nekaj o delu mladinskih aktivov v občini Pivka. V Jur.šeah, ki so poznane kot zelo požrtvovalna partizanska vas, obstaja mladinski aktiv, ki šteje -.10 članov. Delo mladine, te vasi se do sedaj ni odražalo tako, kot lii bilo želeli, za kar pa ne nosi vse krivde, mladina sama, temveč večji del člani občinskega komiteja ter drugi odgovorni, ki so se premalo zanimali za ta mladinski aktiv. Na letni mladinski konferenci smo slišali. da bi mladina tc vasi .rada delala. pa ji manjka .sposobne moči, ki bi znala razgibali kulluruo-pro-svetno dejavnost. Prav tako je v Zagorju, kjer ima mladinski aktiv 70 članov. Mladina bi rada pokazala svoje težnje po znanju, pa ni človeka, ki bi lahko sprejel učenje. Ugotovitev: Novoizvoljeni občinski komite bo moral dobro delati in dati takim aktivom tisto pomoč', ki jo pričakujejo. Vaški aktiv na Pivki je sestavljen iz kmečke, in delavske mladine. Med prejšnjima in tem je ta razlika, da ima mladina na Pivki, ki je. že nekakšno večje središče, dovolj razvedril^, medtem ko prejšnja dva lega nimata. Zdi se, da v škodo kulturno - prosvetnega dviga mladina na Pivki zanemarja razna predavanja in sestanke. Mladinski aktiv »Javora ima povsem drugačno vlogo kot ostali aktivi. Naj mi člani lega aktiva ne zamerijo, če bom navedla nekaj ugotovitev, ki sem jih opazila na letni mladinski konferenci. Dvorana je bila zelo lepo okrašena, kar je zasluga mladine. Pri razpravljanju o nah mladinski dnevi, kjer bodo izbrali najboljše mladince za nastop na festivalu. Najboljši aktivi bodo dobili lepe nagrade . floja TINJAN Po dolgem času bo naš pevski zbor le dobil pevovodjo. Vest je naš pevski zbor sprejel z velikim navdušenjem, želimo le, da bi pevo-vodja čimprej prišel.. R. S. poročilu in drugih točkah dnevnega reda pa sem dobila vlis, da sedajo v dvorani .ljudje, ki so že vsega naveličani in da je vse, prav in dobro. ne pa mladina polna življenja in načrtov za napredek. Ne verjamem, da bi bilo aktiiviu, ki ima 1-0 mladincev, vseeno, kaj je. in kaj ni napravila mladinska organizacija od zadnje konference Namesto da hi odlo" ;■< posegli v razpravljanje, so se skrivali drug drugemu za hrbte. Se. nekaj na splošno. Opažam, da mladina povsod premalo posega v razprave. Ali jo zadržujejo povabljeni gostje, ki so \ večina primerov vodje obratov in podjetij, kjer je mladina zaposlena? Dolžnost teh bi bila, da mladini obrazložijo tista vprašanja, ki zadevajo proizvodnjo v podjetju, mladina pa, da bi razkrila vse nepravilnosti, ki se dogajajo v podjetju, ali pa v organizaciji sami. Dokler se bo mladina »bala« povedati na sestankih svoje mnenje in dajati predloge (uganka, iz kakšnih vzrokov), in bo razpravljala le ha tiho in v ožjem krogu, prikimavala besedam predstavnikov podjetja, mislila pa bo drugače, bodo sestanki suhoparni in mučni. Seveda je mladini potrebna politična vzgoja in dobro poznavanje političnih in gospodarskih vprašanj, če hoče koristno razpravljati. Nikakor ni pohvalno za mladino, da se v tako majhnem šlevihi udeležuje predavanj Ljudske univerze. To velja predvsem za Pivko. Po vaseh pa je udeležba vedno številna in obiskovalci sami dajejo nasvete, kakšna naj hi bila predavanja. Majda Čergonja DA BO POLETNO BIVANJE PRI NAS ZA VSE IZLETNIKE ČIM UDOBNEJŠE Lahko rečemo, da smo bili z letošnjo zimo kar zadovoljni. Čeprav nam je mraz nekatere dneve prodiral do kosi i in mu je pri tem pomagala burja, smo le imeli obilo sončnih dni, tako da smo eelo na Bovškem že januarja našli prve zvončke, da o telohu sploh ne govorimo. Danes se snc:g ne more več upirati sončnim žarkom in ibo po dolinah kmalu izginil. Ker se hitro bliža pomlad, bo prav, če povemo nekaj o turističnih načrtih za to leto, ker ni več daleč do nove sezone. V prvi vrsti se bomo letos borili za izdelavo regulacijskih načrtov za naš,- najpomembnejše turistične kraje: Bovec, Log pod Mangartom, 'Log v Trentii, Kobarid, Tolmin. Most na Soči in Cerkno. Najpomembnejši kraji v Sloveniji imajo že izdelane take načrte in bi lahko zapisali, da je. bil tolminski okraj pri tem nekoliko zapostavljen, toda ne po lastni krivdi. Ko bo regulacijske načrte "potrdil okrajni LO, Ijomo takoj začeli s planom gradenj, komunalnih naprav, parkov, kopališč igrišč, vrtov in drugega. Če bo lo mogoče bomo dovršili •vsa gradbena dela v hotelu »Planinski orel« v Trenti. Tam je v načrtu gradnja zidanega poslopja male hi-drocentrale. V Tolminu je nameravana gradnja prizidka k hotelu »Km«. Tako bi Tolmin dobil pre-potrebno dvorano za nabave in primerne prostore za večje izletniške skupine, ki vedno pogosteje prihajajo k nam. Preuredili iin razširili bomo mestno kavarno v Idriji, izdelali načrte za večji hotel v Trenti, za planinsko-smučarski dom na Voj-skean in za hotel manjše zmogljivosti pod (Mangartom. Pri planinskem društvu »Nova Gorica« bomo posredovali, da bi še letos obnovilo planinsko kočo na koni-u doline v Lepeno. V načrtih je napeljava telefonskega voda iz Soče v Trento, popravilo električnega omrežja na Logu v Trenti, Soči, Logu pod Mangartom. Bovcu, Mostu na Swn. in v Cerknem, Mislimo tudi na postavitev bencinskih črpalk v Bovcu in Tolminu. Izdelali bomo gradbeni projekt za žičnico iz Kanomlje na Vojsko, zgradili in uredili letne vrte v Trenti, Boveu, Tolminu, Kobaridu, Mostu na Soči in v Idriji. ■Predvideno je popravilo cest od Strmca do vznožja Mangarta ter v dolini Le,pene in Zadnjice. Zgradili bomo slovensko planinsko pot na Mangart, pol do soteske »Mlinarice« v Trenti in do slapa »Boka« pod Bovcem* V Bovcu in Idriji bodo zgradili kopalna bazena. Za vse turistične kraje je v načrtih ureditev sprehajališč, in ureditev parkov in drevoredov. Letos bodo dokončno izginete tudi vse ruševine v turističnih krajih. Važno vlogo igrajo tudi prometne zveze, ki doslej žal niso najboljše. V dogledmem času bo treba misliti na zgraditev proge iz Škofje Loke ali pa Vrhnike preko Idrije do Mostn na Soči. Julija in avgusta pa bi za sedaj vseeno morala obratovati redna avtobusna proga Trenta Vršič—Kranjska gora. Treba bo tudi misliti na gradnjo ceste iz, Trente po dolini Zadnjice in Vrat v Mojstrano. S tem bi turizem v gornjem Posočju veliko pridobil. Dokler pa te ceste še ni, bi bilo treba odpreti na mednarodni cesti Trhitž—Bovec na Predi 1 vi obmejni blok za prehod inozemskih turistov. Bovec bo dobil v tem letu veliko reliefno maketo cclotnega tolminskega okraja. Maketa bo izdelana iz lesa in lesovinskih plošč v naravnih barvah z oznako krajev, prometnih žil, voda, gora, planinskih postojank in podobno. Železniška postaja Most na Soči bo dobila veliko orientacijsko tablo, vsa cestna križišča pa kažipolnc znake s ločno oznako ki-lometraže. V vseh prometnih turističnih središčih bodo postavljeni kažipotni znaki z navedbo smeri in daljave v urah ter višinske razlike turističnih točk in postojank. Danes je v okraju vsega 122 gostinskih obratov. To število pa ne odgovarja povsem zahtevam in potrebam turizma. Nova gostišča s prenočišči bi bila nujno potrebna v Cerknem, Podbrdu in Drežnica. Vse trgovine, ki prodajajo mešano blago, bi morale, imeti posebno v sezoni turizma na raapol&go poleg razglednic tudi razna živila. To .velja posebno za kmetijske zadruge v Trenti, Soči in Logu pod Mangartom. Vinski odsek trgovskega .podjetja »Soča« v Mostu na Soči naj b.i se osamosvojil v samostojno podjetje kot grosiist za preskrbo celotnega tolminskega okraja razen Cerkna in Idrije. V Trenti bi bil« treba poskrbeti za hladilne pijače, sladoled, aparat za kuhanje kave in še brivski obrat. V Boveu bo treba odpreti sezonsko poslovalnico Putnika, v Tolminu pa tnristično-inionnatiivno pisarno. Za območje Idrije in Cerkna bd bil potreben krajevni turistični prospekt, ki bo verjetno izšel. Izšel bo tudi prospekt za gornje Posočje, ki bo pretežno slikovne vsebine ter tistim v več jezikih. » ... pa jc malo stresel s hrbtom, pa so gore zabobneli , pa je usloeil svojo roko, so okovi se zlomili, pa razpel jc svoje roke, zagrmelo v kamnolomih...« (S. Kosovel: Kdo je hodil) Z zgodovino naše narodnoosvobodilne borbe na Krasu je nerazdruž-110 povezana zgodovina XIX. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade »Srečko Kosovel«. Ko se klavrni predstavniki italijanskega »cunjastega imperializma« še ved: . no ne morejo otresti slavohlepne grabežljivosti po naši zemlji, bo kar prav, če v naslednjem objavimo nekaj utrinkov iz borbe te brigade. Ti utrinki so vzeti iz kronike, ki so jo vsak dan pisali naši vojni dopisniki, ki so imeli takrat poleg puške in bomb tudi svinčnik in polo papirja. Ce je bilo treba, so bili ti bor-ci-dopisniki na položajih in so znali prav dobro pomeriti in zadeti sovražnika naše svobode. Ko pa je borba prenehala, je bila njihova prva dolžnost sesti na najbližji kamen, napisati poročilo in ga odposlali na štab. Na pobudo komandanta XVI. SNOB J. P. — Vojka tov. Vrhunec Ota-Blaža smo začeli vojni dopisniki pisati tudi bataljonske, brigadne in divizijske kronike. Tako se je ohranila zgodovina s točnimi datumi in podatki v vsej resničnosti. Tisti, ki bo sestavljal zgodovino te naše velike osvobodilne borbe,-ne bo smel pozabiti na te požrtvovalne tovariše. Poznal sem nekatere, ki jih ni več. Padli so v izvrševanju svoje dolžnosti. Poznal sem take, ki so ranjeni pisali na okrvavljen papir svoja poročila. Taka je tudi naša zgodovina — na tej obmorski zemlji — pisana s krvjo, trpljenjem in upornostjo. Prav zato pa je ne more in je ne bo izbrisala nobena so^ra/na po-¿'resnost U S TA NOV l TE V BRIGADE Dne 26, septembra 1943, dan pred sedemdnevno silovito nemško ofenzivo v Vipavi in na Krasu, je dobil tedanji komandant Primorskega odreda tov. Istok Ivan Turšič nalogo, naj odide na Kras in tam organizira novo brigado, ki je dobila ime po kraškem pesniku Srečku Kosovelu. Na Krasu je dobil Petra Skalo, ki je bil komandant bataljona vaških straž in tov. Brankota, komisarja istega bataljona. Takoj so postavili štab nove brigade, ki so ga sestavljali: komandant tov. Istok, namestnik — tov. Skala, komisar — Vlado Bračič, namestnik —tov. Branko. Kmalu po ustanovitvi je brigada doživela veliko nacifašistično ofenzivo. Dve oklopni SS-diviziji sta se privalili iz • Vipavske doline in se pognali za partizani. Po končani o-fenzivi je brigada številčno zelo hitro naraščala, po enem in pol mesecu je imela že tri bataljone, ki so takoj začeli z manjšimi akcijami. Prvo večjo akcijo je brigada izvršila dne 17. januarja 1944 na Predmeji, ko so tri nemške kolone pridrle iz Ajdovščine na Trnovsko planoto. Borba je trajala ves popoldan. Na robu Trnovske planote je obležalo 96 Nemcev. POHOD V SLOVENSKO BENEČIJO Preko kanalskega vrha se je brigada spustila v Soško dolino, pre-bredla Sočo in v jutranji zarji prišla v prvo beneško vas Lig. V vaški šoli je brigada takoj priredila miting. Drugi dan zjutraj jo je napadla nemška patrola, ki je štela okoli 50 mož. Borba je trajala nad eno uro in je bil sovražnik odbit. Dne drugega februarja je brigada krenila po dolini Idrijce (Judrio) ob njenem toku navzgor do vasi Kosi in odšla nato globoko v Benečijo Siti mm- mm mMm-,, l&MtW^M '&>.;■ ""r ■m „ž*"" -«sr *^ ■■ .-o.. - < -.-a ^ - i » • — 'm? -......* \ . <« •, "S-. II lS t i* P m ¡H If f.. ..■RR......WL, i^^^PJHi......1 IMM ■ ■ I m m A ,-M f/ m m nBP ,f I ^ mm i^B ...... msm n M m M0M 'l T ' '-1-.- n emanm» Sto let — kako dolga doba v človeškem življenju, pa vendar silno drobcen delec časa, ki je bil potreben za nastanek jam v našem krasu. 2e v dobi, ko so tisočletja pred našim štetjem sužnji umirali ob pekoči vročini in naporu pri gradnji velikanskih piramid v Egiptu, so že v taki obliki in velikosti kot so danes, obstajale vse naše lepe kraške jame. V sto letih je jantarjeva težnja za odkritjem teh podzemskih krasot odprla današnjemu obiskovalcu neštevilne naše jame. Panos zaide prav gotovo vsak tujec na potu po naši zemlji tudi na naš kras in obišče biser sredi kraškega kamenja Postojnsko jamo. Za vsakega, ki ni od tod doma, pomeni ta svet kamnitih goličav in temnih gozdov čudovit, pravljičen podzemski svet, ki napravi nanj tako mogočen, tako silen vtis, da se rad povrne ponovno občudovat lepoto, ki presega domišljijo pravljic iz Tisoč in ene noči. Skrivnost tega sveta je že zdavnaj privlačevala človeka, vendar pa je takrat vsak obiskovalec odel svoje opise v fantastične oblike in zgodbe. Točno pred sto leti pa je zanesla pot k nam Adolfa Schmid-la, ki je leto -nato izdal znamenito delo »Jame in votline Postojne, Fredjame, Planine in Loža« v nemškem jeziku. Bil je prvi znanstvenik speleolog, ki je obdelal podzemske tokove v naših jamah in se lotil tudi jamskega rastlinstva in živalstva. Pravtako je nastarejšim Notranjcem v dobrem spominu gozdni inženir Puttick Viljem, ki je piav posebno stikal za vodnimi jamami in skušal s čiščenjem požiralnikov na Planinskem polju, zlasti na severozapadnem delu »Pod stenami« zmanjšati poplave na Cerkniškem in Planinskem polju. Leta 1883 je začela vztrajno ra-z:skovati naše jame posebna sekcija v okviru nemško-avstrijskega planinskega društva v Trstu. Med svoje raziskovalce šteje to društvo Hankeja, Mariniča in Miillerja, po katerih se danes imenujejo posamezni deli škocjanskih jam pri Divači. Vsem tem in domačimu Cer-kveniku Francu je lansko leto U-prava kraških jam Slovenije v Postojni s sodelovanjem Društva za raziskovanje jam postavila v samih •škocjanskih jamah lepo spominsko ploščo. Istega leta pa so tudi italijanski planinci v Trstu ustanovili pri Tržaškem planinskem društvu svojo sekcijo za raziskovanje jam. Veliki; uspehe je ta dosegla pod vodstvom Boegana, ko je v razdobju med prvo in drugo svetovno vojno izdala znamenito delo »Duemila Grotte« (Dvatisoč jam) in pa hi-drografsko študijo o Timavi »II Ti-inavo«. Tudi reški jamarji so v o-. kolici in zaledju Reke, v severni I-stri in na Snežniku raziskali okrog 400 jam. Tako so vse prve lavorike o odkritju naših jam odnesli večina tujci, ki nikjer ne omenjajo, da te-£Ti ne hi nikdar dosegli, če ne bi imeli za vodnike našega slovenskega človeka, ki je bil res prvi, čeprav ne znanstveni odkrivatelj teh lepot. Primer zato nam je v Postoj-ski jami Luka Ceč, ki je 1. 1818 odkril nadaljevanje za Veliko dvorano in Cerkvenika v Škocjanskih jamah, ki je prvi prišel do konca 5 km dolge vodne jame. Pred 60. leti pa se je zganila, tudi Postojna. Za jame navdušeni Po-stojnčani so ustanobili društvo za raziskovanje jam »Anthron«. V svojem navdušenju so dosegli prav lepe uspehe: raziskali so podzemsko Pivko, najlepši del Postojnske jame Paradiž — danes imenovano Le- man v svoji zadnji poslanici, »bo taka, da bo človek z enim samim u-darcem pomoril milijone življenj, razrušil milijonska mesta ter uničil civilizacijo, ki je bila ustvarjena z muko stotine generacij«. Novi predsednik Eisenhower pa je izrekel 20. januarja letos stavek, ki je ostal precej neopažen v njegovem govoru. »Znanost je, kot kaže, pripravljena«, je rekel Eisenhower«, da nam podari svoje zadnje darilo: sredstva, ki bodo lahko povzročila, da bo človeštvo izginilo s sveta«. To niso prazne besede, izrečene zaradi lepšega. Poglejmo, kaj sta Mogočna lepota kapnikov . ., po jamo in se prvi spustili skozi 60 m globoko Magdaleno jamo do podzemske Pivke. Zanimivo je, da se je po 60 letih problem tega dela Postojnskih pam razvozlal prav z delom postojnske sekcije Društva za raziskovanje jam v preteklem letu.» Leta 1910 pa so za jame navdušeni jamarji ustanovili v našem kulturnem središču v Ljubljani Društvo za raziskovanje jam in raziskali do 1. svetovne vojne 102 jami in izvršili več barvanj ponikalnic. V vojni je delo počivalo, le Ivan Michler, sedanji predsednik društva in Pavel Kunaver sta v interesu vojske raziskala na Banjški planoti in Trnovskem - gozdu 106 jam. Po vojni je začelo delovati društvo za raziskovanje jam šele 1. 1924. Ker pa je Bapallo odtrgal od Jugoslavije skoraj ves notranjski in primorski kras, so jamarji osredotočili vse delo na dolenjski kras in še prav posebno na iskanje podzemske Unice na predelu med Planineskim poljem in Ljubljanskim barjem. Vendar pa razen vodne jame Logar-ček. nad Planinskim poljem niso nikjer prišli do podzemskih tokov med Vrhniko in Planino. Tu s» raziskali 211 jam in brezen. V to plodno dobo dela pada tudi dokončna preiskava 7 km dolge in gotovo najlepše slovenske jame Križne jame pri Ložu. Do konca jame so jamarji prodrli leta 1934 preko pravljično s kapniki okrašene Kristalne gore Tako so jamarji do druge svetovne vojne izvršili 1272 ekskurziji in opisali 772 jam, Druga svetovna vojna je vse delo prekinila. Jamarji so izgubili sko-ro vse jamsko orodje, vendar niso obupali. Za jame navdušeni dr. Alfi ed šerko je kot. tajnik postal duša vsega dela. Prav zato je pa pomenila njegova nenadna smrt v Istri skoraj nenadomestljivo izgubo v komaj porajajoči se slovenski speleologiji. Po njegovi smrti pa je zopet krepko zagrabil 1. 1948 senior slovenskih jamarjev 111 njegov dol-letni predsednik Ivan Michler. Pravo delo v naših jamah se je začelo krepko razvijati, ko je bil 1, 1951 v Postojni ustanovljen Zavod za raziskovanje Krasa pri slovenski Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Nadaljevan je prihodnjič napisala brata Alsop v seriji člankov, ki jih je objavil »Newyork Herald Tribune« 9., 10., 13. in 19. januarja letos o vodikovi bombi, ki so jo razstrelili Amerikanci letos na otoku Enivvetok: Ta bomba je 250 krat močnejša kot atomika bomba, ki je bila vržena na japonsko mesto I-Iirošimo. Pripravljajo pa že sedaj bombo, ki bo še enkrat močnejša! Znanstveniki pa mislijo doseči še precej več. Eksplozija take bombe, kot so jo razstrelili lani Amerikanci, bi na mestu uničila vsako človeško življenje na prostoru 13 kvadratnih kilometrov in bi razrušila vse na prostoru 175 kvadratnih kilometrov, na prostoru 300 kvadratnih kilometrov pa bi povzročila ogromno razdejanje. In še preko tega območja bi prizadejala ljudem opekline, ki pomenijo počasno, toda gotovo smrt. To pa še ni vse! Po mnenju nekaterih znanstvenikov bi razstra-litev manjšega števila vodikovih bomb povzročila nastanek strupenega radioaktivnega oblaka, ki bi pomoril polovico prebivalcev neke-ka kontinenta. Mnogi znanstveniki mislijo, da bi razstrelitev večjega števila vodikovih bomb .v bodoči vojni povečala v taki meri množino tako imenovanega »karbonija 14«, da bi to postalo nevarno za ljudi skoraj na vsej zemeljski površini. To bi povzročilo, da bi postali ljudje in vse višje vrste živali, tako ime- fiv>r3 novani vretenčarji, neplodni. To bi pomenilo, da bi v kratkem času izginila z Zemlje vsa živa bitja razen žuželk! To sta napisala brata Alsop, ki sta navadno zelo dobro informirana novinarja, v »Ne\vyork Herald Tribune« o uničevalni sili vodikove bombe. Nič manj ni zanimivo vprašanje tako imenovane »vsemirske platforme«, ki spada vsaj posredno na področje atomskega oboroževanja. Javni tožilec Saypol je na procesu proti ameriškim atomskim vohunom Juliusu Rosenbergu in soobto-žencem leta 1950 obtožil Rosenber-ga, da je izdal sovražniku informa- cijo o strogo zaupnih načrtih ameriške vlade za gradnjo vsemirske piatforme. Soobtoženec Greenglaa ie izpovedal, da mu je Rosenberg zaupal, da bi ibila to velikanska zračna ladja, ki bi jo z motorji na atomski pogon spravili v prostor med Zemljo in Luno, kjer ne deluje več sila zemeljske težnosti. Ta ladja bi krožila podobno kot Luna okoli Zemlje. Kdor bi to izvedel in opremil tako ladjo z atomskim o-rožjetn, bi obvladal vso zemeljsko oblo in bi postal gospodar sveta. Vsa stvar izgleda, kot da bi bila plod bujne fantazije kakega pisatelja poceni romanov. Toda, če se pečajo s takimi idejami strokovnjaki, kot je izumitelj zloglasnega nemškega tajnega orožja rakete »V« Wernher V011 Braun, moramo te zamisli smatrati v bodočnosti za izvedljive. Ta je objavil v' ameriški reviji »Collier's« članek o možnosti potovanja po vsemirju. Von Braun pravi, da bo to izvedljivo že čez 25 let, Mogoče pa bo po njegovih zamislih s pomočjo umetnega satelita — vsemirske platforme — ki bi krožil v višini 1750 km okoli zemlje 2 brzino 25.000 km na uro. Na tej platformi bi bile vsemirske ladje, ki bi vozile med Zemljo in Luno, Bodočnost bo pokazala, ali so ti načrti izvedljivi in ah bodo služili za nadaljnji napredek človeštva, ali •ia mu bodo prinesli strašno nesrečo. Pojavi v zvezi z uživanjem alkohola zanimajo najrazličnejše znanstvenike: lizike, kemike, zdravnike, psihiatre, gospodarstvenike ¡11 sociologe. Alkohol nenavadno hitro prodre v telo 111 se .razloge |x, krvi. posebno hitro, če je človek teše. Vpliv zaužitega alkohola se pokaže takoj, vrhunce pa doseže čez eno uro. Potem polagoma ipada in si' po desetih urah -koraj popolnoma izgubi. Iz 'krvi se alkohol liilro razširi v vse tkivo, prav .posebno Ivitro pa deluje na možgane, srce. ledvice, jetra in spolne organe. Kakih deset odstotkov zaužitega alkohola izloči človek z iirinom in z idihanjem, ostalih devetdeset odstotkov pa zgori v te-slesu v ogljik iin vodo. Mnogi so doslej izkoriščali tu izgorevanje kot propagando z,a uživanje alkohola, češ da je to telesno hrani,vo. Toda fizio- Pomislite, genialnemu profesorju anatomije, ponosu in diki medicinske fakultete, je uspelo, da si je pet desetletij ohranil svojo svobodo. Toda usoda — ah ta usoda — mu konec koncev ni prizanesla. Gospod prof, Stuck se je zaljubil. Srečnica je bila ena njegovih učenk, čmo-lasa Helena. Hm, dekle je imelo kožo kot mleko, bila pa je tudi predmet hrepenenj marsikaterega študenta. V devetih letih »srečnega« zakona se je gospa Helena postarala za najmanj pet let, njen mož pa za polnih dvajset. Profesor se je v tem času popolnoma posvetil medicinski znanosti in modernim raziskavam. Njegova gospa pa je napela vse sile, da si ohrani svojo vitko li-,'tlijo, ki so ji jo zavidale vse prijateljice mondenske čružbe. V ta namen je jahala in kadila, igrala tenis ln golf, drsala, plesala, plezala po hribih in gojila moderno švedsko telovadbo, Vse to ji je pomagalo, da je ohranila isvojo svežino nedotaknjeno. V načrtu je imela, da bo še tri desetletja ostala petindvajsetletna žena, Starejši možje so že zdavnaj predvidevali, da se bo moral ukloniti svoji usodi. Ko je izvohal, da njegova žena že trikrat ni prenočila pri svoji tetki, kot ga je nalagala, je sklenil ohraniti svoj moški ponos. Umirjen kot je bil že po naravi, se je odločil, da postane še hladno-lcrvnejši. Kljub temu pa je bilo njegovo maščevanje tako strašno, da bi ga lahko primerjal le še z maščevanjem kakega španskega granda; vitko linijo svoje žene je obsodil na smrt. 1 Ko sta se tistega leta odpravila 11a riviero, je prof. Stuck vzel s seboj majhno stekleničko brezbarvne tekočine. To je bil smrtnonosen strup. Z njim bi lahko pokončal poln hlev živine. Gospa Helena in Arthur, njen partner v golfu in tenisu sta se teh počitnic zelo veselila, ker je Nizza idealni kraj za zaljubljence vseh petih kontinentov. že prvega dne je imela gospa Helena izvrsten apetit. Nič hudega sluteča ga je pripisovala morskemu zraku. Nikakor se ni mogla odreči pikantnim francoskim oma-ikam. Poleževanje na soncu po obilnem zajtrku pa je spoznala kot poseben užitek. Kmalu je začela opuščati.. vse športno udejstvovanje. Zadrževala se je raje za igralnimi mizami v Casini in Monte Carlu. Arthur je ■začel spoznavati, da ga Helena zapušča. »Norim za teboj,« je vzdihoval partner v golfu in drugih športih. »Danes bom stavila na črno polje,« mu je odgovarjala vsa prevzeta od igre. Ko je ponovno dobila, si je zaželela obilne večerje. Z modo je šla gospa Helena v koraku in si je tudi na rivieri izmišljala vedno nove toalete. Niti malo ni pomislila, da bi vse stare na njej že popokale, če bi jih skušala obleči. Kljub temu pa so bile šivilje še vedno navdušene za njeno lepo linijo, in niti Arthur se 111 mogel ustavljati njenim novim čarom, že davno je želel, da bi postala nekoliko polnejša. ; Ni se prestrašila, ko je po desetih dneh stopila na logi pravijo, da je občutek povečane moči ipo zaužiti pijači treba razlagati le kot obrambo telesa pred zastrupitvijo z alkoholom, kajti s telesnimi gibi se alkohol hitreje razgulii. Nasprotno je na primer pri sladkorju, ki nudi pri izgorevanju telesu znatno količino kalorij. Znanstveniki so ugotovili, da sedemdeset kg težka oseba lahko prebavi v štiri in dvajsetih urah količino alkohola, ki je v .dveh litrih vina z dc.-ctimi stopinjami. Toda že i tem primeru porabi telo vse svoje sile za eliminacijo laiikohola iz telesa. Prav tako so ugotovili, da se okrepi odpornost telesa proti alkoholu, če ga človek s tablo .uživa. Prav zato pa so tudi potrebne vedno večje količine z.a dosego tiste stopnje ugodja oziroma brezskrbnosli, ki g'a strokovno imenujejo »evforija«, po domače pa rečemo »v Tožicah«. i tehtnico in ugotovila, da je postala težja za celih pet ki-i J.ogramov in tristoosemdeset gramov, čeprav si tega po-| java ni znala razložiti. Sklenila je, da bo doma junaško | stradala. Niti opazila ni, da jo vse bolj prevzema lenoba | in sanjavost. Cele ure je poleževala, pa tudi sprehodom | se je že odrekla. Končno se je Arthurju to zazdelo preneumno, razje-| sil se je, pospravil kovčke in odpotoval. Zlobno je pravil | okrog, da je zapustil Heleno zaradi njene pretirane neo-1 kretnosti. Toda tudi Helena je bila srečna, da je odšel | kalilec njenega miru. Veselila se je dveh stvari, jedi in i spanja. Neredko se ves dan ni premaknila iz hotela. Od | zajtrka se je vrnila v posteljo, ki jo je zapustila šele za | kosilo, potem pa je zopet legla. | Ko se je Helena zavedla svoje polnosti, je bilo že I prepozno. V dveh mesecih letovanja si je pridobila pol-i ;iih petnajst kilogramov teže, obenem pa izgubila vso I voljo, da zadevo popravi z lakoto, sistematično masažo | in dolgimi sprehodi. Njena linija je z nezmanjšanim I 'tempom pridobivala nove in nove »polnejše« oblike. Ure | in ure je stala pred ogledalom, gledala velike naborke | po vratu in točila bridke solze. Takrat se je vedno stoji krat zaklela, da bo že jutri podvzela naj radikalnejše ku-1 re. Toda odpoved pikantnim jedem je bila že nemogo-| ča Njen apetit se ni niti za trohico zmanjšal. Nasprut-| no .. Vsak večer je pospravila šest različnih vrst jedi 1 in kot bi bilo zakleto ji je tek vedno bolj rastel. Ko se je zakonski par Stuck vrnil domov, so bile He-I lenine prijateljice navdušene. 1 »Kako čudovito izgledaš dragica,« se ji. je sladkala i Fify, ki ji je uspelo, rta je v tej. sezoni zmanjšala težo za 1 dva kilograma in dvesto gramov. i (Nadaljevanje na 8. straniJ Te (Lni so po Koprskem gostovali ■ ajprcj tolminski mtiteljiščniki z G«liwo »Triglavsko hajko«, nato pa ic tolminsko mestno gledališče s Cankarjevim «Pohujšanjem« ter O' Neilovo »Ano Cliristie«. Delo tolminskega gledališča smo spremljali že lansko leto, ko je. npri-*«rilo nekaj dobrih del ¡111 gostovalo r. nekaj uspelimi predstavami po okoliških krajih, poselmo 7. »Mik I o-to Zalo«. 01) njihovem gostovanju v Kopru in po naših vaseh, v Sežani i» Postojni nas je še posebej zanimal« njihovo delo, zato smo se obr-■ili do vodstva gledališča in povprašali za nekatere podrobnosti o njihovem delu. Današnje gledališče se je začelo razvijati iz lvivše dramske skupine SKUD ter se je. s podporo političnih organizacij lejr ljudske oblasti razvilo v pravo mestno amatersko gledališče, ki ima danes že 51 aktivnih •hmov. Požrtvovalnost članov gledališča in njihovi uspehi bodisi v Tolminu bodisi na svojih gostovanjih j»o okoliških vaseh so pritegnili pozornost ljudske oblasti in političnih organizacij, da so se zavzele za njegovo nadaljnje delo in razvoj. Tako l»t> že letos adaptirana stavba v Tol-mintu omogočila gledališču, da zaživi in dela brez večjih težav. Druga »aka pomoč', ki so nanjo naleteli tolminski gle.dališčniki, je predvsem ta. da vedo, da njihov trud upoštevajo in da dobijo zadoščenje za svo- Z »Ano Cliristie« so se Tolminci lepo predstavili. A'd sliki: prizor med očetom in Ano. je delo. To je omogočilo, da ije gledališče že prešlo na kvaliteto, kar pa je pritegnilo nove sodelavce. Gledališče je v svoji prvi sezoni JUTRI JE PREPOZNO O italijanskem filmu »Jutri je prepozno« je že bilo mnogo govora in pisanja ne le pri nas. temveč po vsem svetu, kjer ga je publika sprejela z velikim veseljem in zadovoljstvom. Gre namreč za film, ki je 1 akorekoč odkril novo filmsko »zvezdo« Anno -Mario Pierangeii. Do takrat še nepoznana mladinka je po srečnem naključju prišla pred filmsko kamero in se takoj uveljavila s svojo talentirano igro. Po prve,m nastopu so jo takoj privabili v Hollywood. kjer je že nastopila v mnogih filmih, med katerimi je »Terreza«, ki niio ga že videli na platnih naših k inematogmf ov. Uspeh tega filma je torej treba v veliki meri pripisati mladi Pierangeii, ki je. z. že znanim Vittoriom De .Sira, ki ga poznamo kot odličnega igralca in še boljšega režiserja, doprinesla filmu svežine in preprostosti. odnosno realizma, kar ji mnoge znane filmske igralke zavidajo. Vsebina filma po seenarju Alfreda Ma."hardu obdeluje problem zastarele vzgoje mladine in postavlja odločno zahtevo po naprednejši \-zgoj,i mladink in mladincev s- puberteto i dobi. Način izdelave 'lega pedagoškega problema je izzval številne komentarje vsepovsod. Filmska kritika ijc film uvrstila v kategorijo prav dobrih. Igralka Anna Maria Pierangeii je za odlično podano glavno vlogo prejela italijansko visoko nagrado »Srebrnega traku«. Po referendumu. ki ga je v Franciji organiziral list »Cinemondeu, je bil film proglašen r.a najboljši tuji film. prikazan v Franciji v letu 10.>2. Film je prejel 76°/o -vseli glasov francoske filmske publike. Po zgoraj navedenem je. razumljivo, da film priporočamo vsakomur, ho jrredvnjan po uaših kitnem a-lOOTaiih ml 15. do 31. marca. (1051-52) v glavnem premagovalo začetne težave. Z vztrajnostjo pa so prebili led. Tako so se lahko v tej dragi sezoni lotili večjega in zahtevnejšega načrta. Sezono so odprli najmlajši z. »Mačeho ¡11 pastorko«, glasbena šola je uprizorila Kresnička, učiteljiščniki Triglavsko bajko, starejši člani pa Pohujšanje in Ano Cliristie. Glasbena šola pripravlja .V Napuhek, gledališče pa neko večje delo, ki ga bodo igrali na prostem. To pa zaradi tega, ker bo dvorana zaradi del neuporabna za nekaj mesecev in pa zaradi tega, ker nameravajo nastopiti z večjim delom na prostem ob festivalu, ki bo v Tolminu konec maja. Novo sezono pa nameravajo začeti že v novi gledališki stavbi. S tem bo marsikatere tc-žavc konec, Gledališče samo mislijo razširiti, priključili mu bodo namreč mladinski oder. S tem bodo skrbeli za naraščaj in si bodo lahko tudi medsebojno pomagali. Za novo sezono predvidevajo že uprizoritev desetih del. Vse to kaže res veliko in lepo zanimanje za gledališko umetnost ter za širjenje kulture i.n prosvetc, C.e bomo delo gledališča ocenjevali s poznavanjem vsega, kar so nam tovariši iz Tolmina povedali, moramo zaključiti, da je njihovo delo vredno lic samo vse pohvale, pač. pa tudi, da bi njihovemu zgledu morala slediti vsa naša okrajna središča ter večje vasi. Prizor iz »Pohujšanja v dolini šeritjlorjansk 1 « III. mnenie 1. Golievo »Triglavsko bajko« so uprizorili tolminski učiteljiščniki. To uprizoritve ne moremo gledati z. očmi stroge kritike, temveč jo moramo gledati kol uspelo udejslvova-nje bodočih vzgojil i ko v naše mladine. Povsod, kjer je ta mladi ansambel gostoval, je žel obilo priznanj za svoje požrtvovalno delo. Bajko je režiral Srečko Tiivin lu-di osnutke za sceno je napravil on. Scena sama na sebi je bila odlična, vendar po mojem mnenju ni odgovarjala vsebini bajke. Stalni scenski okvir dveh gigantov nikakor ni primeren za lo pravljico. JCol.ikor poznam slovenske pravljice in slovensko mitologijo, nikjer nisem našel nikakega sledu o gigantih, ki hi podpirali strope v podzemeljskih votlinah. Veliko bolj bi odgovarjalo duhu dela, če bi le človeške figure nadomestil z drugimi scenskimi elementi, na primer s kapniki. To bi -e duhu pravljice mnogo bolj približalo, čeprav ludi to ne bi bila idealna rešitev. V režiji saiml se je čutila režiserjeva domiselnost. Nekaj pa je. molilo: režiser je. dal prevelik poudarek na zunanje dejanje, premalo pa se je poglobil v pesnikov tekst. V režiji mu je šlo predvsem za zunanji efekt, za pozo. Poziranje igralcev —• po režiserjevem napotku -je zlasti prišlo do izraza v zaključnih prizorih vsakega dejanja in še prav posebno v prizoru, ko Bratec in Sestrica umirata. Igralska raven je bil precej uravnovešena. čeprav so nekatere figure močno izstopale. Najbolje je svojo nalogo rešil igralec špika, pa tudi očak Triglav je svoj lik dobro po- dal. Od vseh najšibkejša pa je bila babica. Bodočim učiteljem želimo, da bi v svojem poklicu želi prav take uspehe, kot so jih želi v koprskem okraju kot igralci! II. Druga predstava, s katero so se nam predstavili Tolminei, jt. bila Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Tudi to predstavo je insceniral i,11 režiral Srečko Tič. Celotni ansambel z režiserjem vred je bil postavljen pred težko nalogo, ki ji nikakor ni bil kos. V režijskem pogledu se je pri tej predstavi videlo še bolj razločilo, da je režiser polagal premalo pažnje tekstu. Zavedla ga je zunanja barvitost in pestrost figur, ni pa se poglobil v notranjo strukturo dela. Peter in Jacinta, nosilca ¡11 idejna iz-povedovalca Cankarjevih misli, sta popolnoma zgrešila svoja lika. Cankar daje v uvodu in v pismih Ju-vanč.iču napotke za uprizoritev. O Petru pravi med drugim, da ne snubiti pateLičen. Peter v tej uprizoritvi pa je bil zelo, zelo patetičen. Najboljša figura je bil Zlodej. Igralec je svojo nalogo nad vse pričakovanje dobro opravil, saj je bil najboljši prizor v vsem delu njegov nastop v II. dejanju, ko se sredi noči prikrade v Petrovo kolibo in z. njim baranta: tudi Zlodcjev monolog v začetku tretjega dejanja je, zelo dobro podal. Mnogo bi se dalo še napisati o tej predstavi, a omenim naj samo še eno veliko napako. Režiser je. v zaključni sceni farse popolnoma zgrešil idejo. On .napoti vso procesijo šentflo.njansklh rodoljubov skozi avditorij. Pri tem ima publika občutek, češ saj ste -vi prav laki, kot smo mi, in visoko moramo dvigniti bandero. ko gremo skozi dolino šent-florjansko. Tolminsko mestno gledališče se je poslovilo z 0'Noilovo »Ano Cliristie«. To je bila najboljša predstava, kar so nam jih pokazali. Scensko in režijsko je bila dognana. kolikor je pač lahko dognana predstava na kakem amaterskem odru, Tudi igralsko je uspela. K uspehu pa je gotovo največ pripomogel Srečko Tič. ki se je to pol predstavil kol režiser. scenograf in igralec. Naslovno vlogo Ane je dokaj dobro tolmačila Irma Prinčičeva. V dialogih je bila mestoma prav dobra. v pnipovcda.njih pa ji je odpovedal glas in je bila nenaravna in patetična. Starega Obrisa, Aninega očeta, je podal zelo dobro Srečko Tič. To je bila sploh najboljša figura v drami. Igralce, je popolnoma pravilno pojmoval 111 tudi prikazal meu-taliteto in značaj tega starega morskega volka. Vlogo je izdelal do vseh psiholoških potankosti. Strojnika Mata je odigfral dobro, a v drugem dejanju preveč hrupno I. Mav-ser. Tudi ostali igralci so dokaj zadovoljivo rešili svoje vloge. IV. In za zaključek še nekaj splošnih pripomb. V dosedanjih ugotovitvah sem se predvsem oziral na režiserjevo delo. zelo malo pa sem se ukvarjal s posameznimi igralci, saj je razumljivo, da se v režiserjevem delu odražajo tudi igralske ustvaritve. Tolminsko gledališče je na dobri poti. samo veliko več skrbi bo moralo posvetiti izgovorjavi in čistosti jezika. In še nekaj bo moralo popraviti. Izbrati bo moralo igralskemu ansamblu odgovarjajoče dramske tekste. Z repertoarjem. ki so si ga izbrali, ne bodo nikjer uspeli. Mlado gledališče mora začeti s preprostimi in ne preveč zahtevnimi deli, ne pa s takimi odrskimi komadi kot jc »Pohujšanje«. Ta Cankarjeva farsa je še poklicnemu gledališču z veliko tradicijo in prvovrstnimi igralci trd oreh in kako naj jo potem dobro uprizori mlad amaterski ansambel. IGOR PELAN maščevanje (Nadaljevanje s 7. strani) »Morje ti je izvrstno koristilo« je ugotovila Lily, ki se je popoldne sestala z Arthurjem. Helena je zelo dobro vedela, česa se vesele njene prijateljice, uspelo pt. ji je, da je zadržala solze, ki so .10 na moč davile. Z nasmehom je odgovarjala: »Drage moje, vedno hodim v koTaku z modo. Vitko lini-ju smo že davno preživeli.« Toda ko se je gledala v ogledalu, se ji je zdelo, da vidi svoj lastni pogreb. Nekega jutra, ko se je nadaljevala idila družine Stuck, je profesor v časopisnem stolpcu zasledil vest, ki ga je silno zanimala: »Krvava drama visoke družbe — Generalni direktor banke »Elephant«, Meyer, je z nožem ubil svojo mlado ženo, potem pa napravil samomor.« »Ubogi človek,« je vzkliknil, ko je prebral vest. »Kako je to strašno; le zakaj se ni oglasil pri meni«, je rekel proti ženi, ki je z užitkom pospravljala sladki desert. Jed je bila že davno njen edini prijatelj. »Kaj bi mu svetoval,« ga je vprašala. »Arzen — najsigurnejši strup.« »O, tako je,« je odgovorila, »smrt z arzenom je popolnoma brez bolečin. »Ah ne,« je odvrnil profesor, »kdo le govori o smrti 1 Arzen je najboljše redilno sredstvo!, če1 ga sistematično uživamo; sočasno pa najboljše sredstvo proti vsem zapeljivcem tujih žena.« Potem je mirno bral dalje svoj časopis. Fašistični jarem, ki je četrt stoletja brezobzirno uničeval slovenski živelj, je takoj ob pričetku zaprl vse slovenske šole na Primorskem. Po osvoboditvi pa se je ob vsestranski pomoči ljudske oblasti in ob vsesplošni podpori ljudstva, ki se je dobro zavedalo pomena našega šolstva, poleg ostalega šolstva (učiteljišča, 5 gimnazij, 84 osnovnih šol, 4 otr. vrtce in 2 nižji glasbeni šoli) precej razmahnilo tudi strokovno šolstvo. Tako delujejo v okraju: Vajeniška, Rudarska in Gozdarska šola v Idriji, Elektrogospodarska šola v Cerknem in dve čipkarski šoli v Idriji in Cerknem. Vajeniška šola v Idriji sprejema v izmenah učence v gospodarstvu tudi iz ostalih okrajev in sicer Gorice, Sežane in Postojne mizarske in kovinarske vajence (brez avto-mehanikov), iz okrajev Kočevje, Črnomelj, Novo mesto, Radovljica, Kranj in Ljuljljana-okolica pa samo kovinarske vajence. Sedaj je v šoli 152 učencev. Zanimiva je ugotovitev, da nekateri poklici takore-koč izumirajo. Vedno manj je vajencev kleparske, tesarske, zidarske, dimnikarske in urarske obrti. Nasprotno pa je sorazmerno vse preveč mizarskih in krojaških vajencev. Nujna bo čim točnejša evidenca vajencev in to v republiškem merilu, ker le na podlagi te se bo dalo pravilno regulirati sklepanje učnih pogodb za razne poklice, upoštevajoč pri tem stvarne potrebe. S tem v zvezi bi bilo priporočljivo, da se pri Svetih za socialno politiko osnujejo poklicne posvetovalnice, ki bi delovale vsaj po en dan v tednu. Rudarska industrijska šola v. Idriji ima v letošnjem letu samo 2. in 3. letnik s skupno 49 učenci. V njej je poleg domačinov tudi 11 u-čencev iz ukinjene industrijsko-ru-darske šole v Mežici. Obstoj te šole pa je zelo problematičen, ker U-prava živosrebrnega rudnika ne namerava še nadalje finančno vzdrževati šole. Verjetno je, da se bo prenesla v Trbovlje. Delno je obstoj o-grožen tudi vsled tega, ker absolventi niso mogli dobiti primerne zaposlitve in so mnogi morali prijeti za težaško delo pri Mestnem gradbenem podjetju. V nekaterih primerih je namreč Uprava rudnika raje sprejemala na delo kmete iz bližnje okolice. Ta nepravilnost se bo v nadalje odpravila, ker je delavski svet že osvojil sklep, da imajo pri namestitvah prednost, predvsem absolventi šole. Poleg tega šola tudi nima lastnih prostorov, temveč se vrši pouk v prostorih gimnazije, ki pa bo radi postopnega prehajanja v popolno gimnazijo sama potrebovala te učilnice. Gozdarska šola v Idriji se je po mnogih selitvah ustalila v Idriji. V bivši Jugoslaviji je bila Gozdarska šola v Mariboru, odkoder pa se je po osvoboditvi preselila v Ljubljano, nato v Postojno, nato v Kromberg pri Solkanu, na zadnje pa je bila kratko dobo v Novi Gorici. Tukajšnji okrajni ljudski odbor, ki se dobro zavecia. važnosti gozdnega gospodarstva, je stavil šob na razpolago grajsko poslopje, ki bo še z gotovimi nadaljnjimi adaptacijami lahko popolnoma odgovarjalo zahtevam te šole. Je to edina šola te vrste v Sloveniji in se v njej vzgajajo logarji za naša gozdna gospodarstva. Pouk traja eno leto in sicer je pol leta teoretični, pol leta pa praktični. Prav vsled tega pa rabi šola kakih 100 ha lastne gozdne površine, ki jo bodo merodajni faktorji gotovo dodelili šoli. V to šolo se sprejemajo mladeniči v starosti 17 do 27 let, pa tudi u-službenci in delavci lesnega in goz-nega gospodarstva, pri katerih pa je postavljena zahteva, da so bili vsaj 5 mesecev na praktičnem delu in prejeli pri tem dobro oceno. Kot, predizobrazbo se je do sedaj zahtevalo, da je imel prosilec z uspehom dovršene 4 razr. osnovne šole, z novim letom pa se bo zahtevalo kot predizobrazba vsaj 2. razr. nižje gimnazije ali uspešno dovršenih 6 razr. osemletne šole. Absolventi postanejo po dvoletni praktikanski dobi in položenem strokovnem iz- pitu logarji. Za čimboljši razvoj te šole pa je nujno, da se prenesejo krediti, ki so bili določeni v proračunu okraja Gorica in da tudi o-stali okraji LRS določijo primerne zneske za to šolo. Elektrogospodarska šola v Cerknem ima 97 učencev v treh letnikih. Absolventi te šole postanejo obratni električarji v elektrarnah in ostalih industrijskih podjetjih Slovenije. Glede na nagel razvoj e-lektrifikacije ima šola veliko bodočnost, vendar se število učencev ne bo prekoračilo preko 100, tako, da bo letno izšlo po 30 absolventov, s čimer se bodo normalno krile potrebe po novih elektrotehničnih kadrih. V šoli so primerne delavnice, lansko leto pa je bila stavljena v obrat prva šolska termoelektrarna, dočim sta v gradbenem planu še dve hidro — in ena termo-elektrar-na. šola bo organizirala tudi oddelek za popravila m reguliranje električnih števcev. Čipkarski šoli se nahajata v Cerknem z 90 gojenkami in v Idriji, kjer je dvoletna čipkarska šola s 47 gojenkami. Tudi ti dve šoli sta potrebni vse podpore, saj sta v času svojega obstoja razvili čipkarstvo do take višine, da so izdelki zasloveli po mnogih državah in je z leta v leto večje povpraševanje po njih, kar nam prinaša ogromne devize, mnogim našim ljudem pa primeren zaslužek. Obe šoli rabita predvsem lastne, primerno opremljene prostore. Nadaljevanje in konec v prihodji številki ê /T>\ i^jucy or. Bor lahko imenujemo pionirja med drevesi, trpežen je in skromen, svojimi odpadlimi iglami pa tvori prvo plodno plast. Kjer se je gozd sam zasadil ,iu ob-■stajji že stoletja, lam drevesa dobro •uspevajo ui imajo zadosti hranilnih snovi -in vlage v zemlji. Zalo so tam drevesa tudi močna, da lahko kljubujejo viharjem, neurju, prenašajo sušo. ležo snega in ledu. iuhkejša dre--vesa v lakih gozdovih podležejo, ker jih močnejši tovariši nadkriljujejo, in končno odmro zaradi pomanjkanja -svetlobe in hrane. Težji pa je obstoj umetnega gozda. Poleg naravnih ne-prilik ima še celo vrsto sovražnikov: zajedavei, gobe, ose itd. Leta 1783 je v Nemčiji smrekov lubadar uničil 2 milijona debel in leta 1912 na Češkem cele gozdove. Tudi pri nas po-svečmno temu škodljivcu premalo pokornosti. V srednjem veku, do prvih stoletij novega, so bili gozdovi last fevdalcev. Ti so skrbeli zanje le toliko, "kolikor so jim bili važni za lov, za druge prebivalce pa je prišla v po-stev gozdna paša, les za izdelavo orodja, za izdelavo smole in med divjih čebel. Drva za kurjavo so jemali iz neočiščenih gozdov, kjer je suho in trhlo vejevje ležalo med drevjem. V edeti moramo, da takrat še ni bilo tako goste naseljenosti kot v poznejših stoletjih. Takrat so se začele tudi težave s transporlom lesa, kajti v bližini naselij so se gozdovi razredčili, ker jih niso stalno pomlajevali. Mladike, ki so zrasle iz semena, je zadušila trava. I . Tako pripravljeno krompirjevo seme že vnaprej vzbuja upanje na dober pridelek Arthur n o on an Doyle: V merkantilnih letih je imela uporaba in zloraba gozdov najrazličnejše oblike. Večkrat so zaradi odd.alje.no-sti gozdov do industrijskih centrov, tovarne prenesli kar v gozd. tako litje železa, ogljenicc in podobno. Razumljivo je, da so se v okolici teh tovarn gozdovi razredčili in ko so sc izpraznili popolnoma, so delavnice prenesli drugam in tam zopet nadaljevali z gozdnim uničevanjem. Pred drugo svetovno vojno so v Julijski Benečiji, kot jc imenoval pod-jarmljene slovenske kraje okupator, izvozili v Italijo ogromne količine lesa, htastov. bukev, smrek, borov itd. Od zore do trde noči so v naših lepili gozdovih škripale dolge karavane gozdarskih vozov in kamionov, naloženih z žlahtnimi hlodi, proti železniški postaji. Včasih te poti niso bile uporabne za drug promet. Lesnih trgovcev in prekupčevalcev jc kar mrgolelo, kajti kdor je bolel obogateli, jc postal lesni trgovec. Neizmernega gozdnega bogastva, ki so ga takrat odvažali, sploh ne moremo ocenili. Tudi vojna ni šla preko gozdov brez sledu. Pomanjkanje, gozdarskega osebja, neovirano razširjanje škodljivih iinsektov, izredni posevki, strateški objekti, bunkerji, zaklonišča, plasiranje vojaštva; tako je šlo po vsej Evropi. V Ameriki pa ni bila vojna vzrok opustošenju gozdov. Vzrok je bil brezobzirno črpanje pragozdov. Po uradnih ameriških podatkih so razne lesne Ivrdke uničile 14 do 15 milijonov ha gozdov. K temu moramo prišteti še 18,5 milijonov lia. ki so jih uničili požari. Vse to ozemlje bi bilo treba zdaj pogozdili. V ZDA pa je to težje kot v Evropi, ker je 95 odstotkov gozdov last kapitalistov, medtem ko je v Evropi večina gozdov pod nadzorstvom. Po Roosevelto-vi Toformi so opustošene gozdne površine sicer 'poslale državna last, toda prepričevanje in vplivanje na mišljenje. posestnikov še vedno nima uspeha. Tudi v Rusiji, kjer so vsi gozdovi od 1918. leta dalje državna 'last. je pogozdovanje pereče vprašanje. Površina ruskih gozdov je približno 993 milijonov lia, od tell merijo pravi gozdovi 610 milijonov ha, ostalo pa so gozdna močvirja. Tako vidimo, da SZ kontrolira eno četrtino gozdnega površja vse zemlje. Kljub temu pa se v Rusiji v obljudenejšiih predelih vedno pojavlja pomanjkanje kuriva in lesa. Krčijo se tudi gozdovi ob velikih plovnih rekah, kjer povzročajo škodo poplave in vetrovi. Velikansko količino lesa so porabili za industrializacijo in obnovo. Stalinov plan je predvideval pogozditev osem gozdnih pasov v evropski Rusiji. Ti pasovi bi bili v obrambo vetrovom, dolgi 5300 km, s prerezom po 1 km. Tako bo pogozdeno 530.000 ha stepe, kar bo ščitilo 6 milijonov ha plodne zemlje za kmetijstvo. Tudi 322.000 ha peščenih tal nameravajo pogoz-diti. Iz teh kratkih statistik je razvidno, da je pogozdovanje poreče vprašanje v vseh deželah. Uveljavljajo ga predvsem z geslom, naj bi se iz gozda ne jemalo, več kot v njeni zraste. Ludovika Kalan Pred dnevi, je podjetje SI oveni ja-vino razdelilo .pet zlatih odlikovanj eno mednarodno nagrado in eno diplomo med naša vinarska podjetja, zadruge in državna kmetijska posestva, ki so jih ta pridobila na lanski mednarodni vinski razstavi v Monpel-ilieru r Franciji XXX Katastro[alria poplava v Holandiji ne bo imela za posledico nobenih bistvenih sprememb rv holandskem izvozu. Začasno je bil prepovedan le izvoz krompirja, medtem ko ne bo pri izvozu piva, mleka v prahu, masla in jajc nobenih sprememb. XXX Suša je vplivala lani tudi. na proizvodnjo tobaka. V Bosni in Hercegovini so ga obrali za polovico manj, kakor so -predvidevali. Kvaliteta pa jc bila ile za 2 do 3 odstotke boljša, ker je tik pred dozoritvijo nastopila daljša deževna doba. XXX Iz Bosne in Hercegovine bodo letos izvozili 4.000 goved v Egipt. Pogajajo pa sc tudi za nadaljnji izvoz goved, sira in drugih kmetijskih proizvodov. Za dobavljena goveda bodo iz Egipta dobili bombaž. XXX Strokovnjak za sadjarstvo in prehrano pri OZN prof. W. Tis jc po obisku Jugoslavije in po Tazgovoru z več sto naših strokovnjakov izjavil, da imamo v Jugoslaviji zelo dobre pogoje za razvoj sadjarstva. Treba bi bilo le tesnejšega sodelovanja med znanstvenimi ustanovami in sadjarji. XXX Najstarejši gozdovi v Evropi so v Bosni. To so zadnji pragozdovi v naši domovini pa tudi zadnji v Evropi. Tu je pravo kraljestvo divjačine: medvedov, volkov, merjascev, divjih koz in srn. Ker jc to edini pragozd v Evropi, predlagajo, naj bi ga proglasili za nacionalni park. XXX UNICEF je brezplačno opremil Institut za mlekarstvo, ki so ga postavili v Beogradu kot ustanovo, ki naj pospešuje mlekarstvo. Pri institutu bo mlekarska šola, mlekarna in laboratoriji. V koprskem okraju^ predvsem v okolici Portoroža, strunjanski dolini in Izoli, zasajajo kmetje precejšnje površine tnj.lv z jagodami. Tega važnega. izvoznega blaga, ki nc zavzema zadnjega mesta med sadjem in vrtninami, pa vedno manj pridelajo. Prizadeti kmetje pravijo, da je nasad ■jagod trajal prejšnja leta osem do deset let, sedaj pa vzdrži kvečjemu tri leta na enem mestu. Poleg pičlega donosa torej tudi več truda s predčasnimi obnovami. Vse to seve-\la povzročajo razne bolezni 'in škodljivci, ki so se po zadnji vojni silno razmnožili. Seveda ne bomo govorili o vseh, ki jim jagode dišijo in ki na njih živijo. .Glavni Skodljivki sta dve gljivici, ki vsako leto napravita škodo, ki gre •v milijone dinarjev samo v zgoraj omenjenih krajih. Znaki prve so posebni in zelo vidni. Javljajo se na gornji strani listnih ploskev v obliki okroglih vijoli- Obnova vinogradov — Tako sadijo v Istri trtne podlage (divjake) Umeten dež Pred dnevi smo brali v naših časopisih, da so tudi pri nas že poskušali umetno napraviti dež. Po svetu se s to stvarjo ukvarjajo že več let in so tudi uspeli. Tako so v Ameriki napravili umeten dež s posebnimi deževnimi raketami. V »deževni« raketi so kristali srebrnega jodata ali ogljikov dvokis. V nizki temperaturi se pod vplivom teh »klic« začno zgo-ščevati vodne paire v izdaten dež. Poleg raket in bomb so v Ameriki v ta namen začeli uporabljati tudi letala. Zanimiv poskus so naredili v Mehiki, jer je neki profesor, da bo omogočil uporabo teh sredstev kmetovalcem. sežgal na visokem hribu kristale jodala. Na popolnoma jasnem nebu se jc pojavil ogromen oblak, ki je. žalil 650 kvadratnih kilometrov zemlje. Tudi v Franciji so sc uspešno borili proti suši z umetnim dežjem. V Sardiniji so 40 dni izstreljevali deževne rakete ter tako izzvali dež, ki je dal 500.000 kubičnih metrov vode. často-rdeekastih peg, ki postanejo pozneje v sredini bele. Te pege se širijo in večajo in tako se posušijo celi listi, zaradi česar rastline zelo oslabijo. Izgleda pa, da škoda, povzročena po tej gljivici, nii občutna in ne spravlja v nevarnost dozorevanja jagodnih plodov. Poleg vetra in človeka samega .razširjajo to bolezen bolhači in nekatere druge žuželke. Neprimerno večjo škodo pa dela neka druga gobica, ki se prav rada naseli tudi na hmelju in na raznih bučniieah. Tako sem ugotovil v stru-njanski dolini, kjer se. je bolezen silno .razpasla, da prehaja gljivica iz bližnjih njiv, kjer rasajo buce, dinje in lubenice, na jagode. Napada pa še celo vrsto divjih prostorastočih rastlin. Ko sem na Ljubljanskem barju nabiral neko zelo važno zdravilno rastlino (močvirski osla d) za svojo domačo lekarno, ki je bila, razen cvetov, zelo izmaličena in pokvarjena, slično jagodam v Istri, sem vzel za primerjavo nekaj močno napadenih listov s seboj. Drobnogled je pokazal popo.lnomn slične konldije na površini micelija ali podgobja, kakor one že prej «znane s površine listov vrtnih jagod. Kakor nam že ta primer kaže, je za fitopatologa važno. da je obenem tudi dober botanik — in ne samo biolog, pač pa tudi florist. Nešteto je namreč zaje-dalk. ki imajo svoje gostitelje med divjimi .in gojenimi rastlinami obenem. Ta bolezen se javlja enako na različnih rastlinah. Liste, plodove in d ruce zelene dele rastlin napade z belkastimi, v začetku skoraj okroglimi pajčetvinastimi madeži, ki se pozneje spojijo in spremenijo v bel prah razplodnih organov. Močno napadeni list! se skodrajo in zavihajo proti spodnji strani. Pod belimi madeži nastanejo kmalu rdeče pege zaradi okvare vrhnje plasti celic. Celi listi se predčasno posušijo. Ker se bolezen javlja že zgodaj spomladi, ne dopušča miti betvici, nosilki cvetov, da bi se razvila in zrasla pokoncu. Vse skupaj je zvito v pritalni rožici ali Tozeti. Pri vsem tem pa je najhuje, ker napadeni plodovi ne utegnejo dozoreli, so na pol zeleni, okrnjeni un dobijo slab okus. Med živalskimi škodljivci na jagodah dela največjo škodo pet do šest milimetrov dolg hrošček kovinske barve, včasih z modrikastim odsevom. Maja do julija meseca odlaga samica jajčeca na vrat jagodnih rastlin oziroma grmičkov. Izležene ličinke glodajo glavno korenino v sredini, zaradi česar potemni in kmalu usahne cela rastlina. 'Na najbolj napadeni njivi sem naštel do osem odstotkov posušenih grmičkov. Na več mestih sem našel na jagodnih listih tudi pršice, ki prihajajo iz nekaterih vrst plevelov, predvsem pa iz fižola preklarja. Zaradi vročega in suhega poletja je bilo letos (1952) tega mrčesa toliko, da si ga lahko opazoval s prostim očesom. Imena teh bolezni in škodljivcev, kako jih zatiramo in se proti njim borimo, prinesemo prihodnjič. Josip Ukmar I 1 r; i □ 0 ZGUBLJENI Sli '(The Maracot Deep) ;r—1 (D Ker so mi bili izročeni tile dokumenti zato, da jih objavim, bom najprej priklical javnosti v spomin žalostno usodo parmka »Stratford«, ki je pred enim letom krenil na potovanje zaradi oceanografskega študija in proučevanja življenja v velikih morskih globinah. Odpravo je organiziral dr. Maracot, slavni pisec knjig o koralskih formacijah in o oblikoslovju školjk. Z dr. Maracotom je bil tudi Cyrus .Headley, bivši asistent na zoološkem institutu v Cambridgeu, v državi Massachusetts,in takratni državni štipendist ox-fordske univerze. Ladjo je vodil kapitan Howie, izkušen pomorščak, s posadko triindvajsetih mož, med katerimi je hil tudi neki ameriški mehanik iz Filadelfije. Vsa ta skupina ljudi je izginila brez duha in sluha. Edini glas o nesrečnem parniku je bilo poročilo neke norveške ladje, ki je opazila parnik, kako se je potapljal med velikim jesenskim viharjem leta 1926 in je točno odgovarjal njegovemu .opisu. V bližini tragedije so kasneje našli rešilni čoln z oznako »Stratford«, nekaj lesenih okvirjev, rešilni pas in jambor. Vse to, skupaj z dolgotrajnim molkom, je pač z vso gotovostjo kazalo na to, da se o ladji in njenem moštvu ne bo nikdar nič •več culo. Njeno usodo je še bolj potrdilo brezžično poročilo, ki so ga prejeli in ki ni, čeprav deloma nerazumljivo, dopuščalo nobenega dvoma o usodi, ki je doletela ladjo. O tem bom pa govoril kasneje. Neke čudne okoliščine v zvezi s potovanjem »Stratfurda« {50 takrat dvignile precej prahu. Ena od teh je bila nerazumljiva tajinstvenost, s katero se je obdajal profesor Maracot. Bil je znan po svojem nezaupanju do novinarjev, toda topot se je le-to stopnjevalo do skrajnosti, ko ni hotel dati nikakršnih obvestil reporterjem, še manj pa dovoliti predstavnikom katerega koli časopisa, da bi stopili na ladjo, ko se je nahajala nekaj tednov v Albertovem doku. Daleč naokoli so krožile govorice o nekakšnih novih in čudnih konstrukcijah na ladji, ki naj bi jo usposobile za delo pri raziskovanju morskih globin. In te glasove so tudi potrdili v ladjedelnici, kjer so baje prenavljali, Govorili so celo tudi to, da so bili napravili na ladji premično dno, kar je pri Lloydovih zavarovalnicah povzročilo precej težav, ki so jih pa potem vendar nekako obšli. Vsa zadeva je bila kmalu pozabljena, toda danes spet pridobiva na važnosti zaradi usode odprave in ljudi in je na nenavaden način začela zanimati javnost. Toliko o začetku potovanja »Stratforda«. Imamo štiri dokumente, ki zajemajo do sedaj znana dejstva. Prvi je pismo, ki ga je pisal Cyrus Headley iz prestolnice Kanarskih otokov svojemu prijatelju Sir James Talbotu, profesorju oxfordske univerze, ko je »Stratford«, prvič po svoji izplovitvi iz Temze, pristal na kopnem. Drugi je čudni brezžični klic, ki sem ga že omenil. Tretji je tisti del dnevnika ladje »Arabella Knowles«, ki govori O stekleni krogli, četrti in zadnji je pa nadvse zagonetna vsebina te posode, ki predstavlja eno najbolj nesramnih in zapletenih' prevar ali pa odpira novo poglavje v človeškem izkustvu, katerega važnosti ni mogoče dovolj oceniti. S tem uvodom bom prešel na Headleyevo pismo, ki sem ga dobil iz prijaznosti od Sir James Talbota in ki še do sedaj ni bilo objavljeno, Datum pisma: 1. otkobra 1926. »Pošiljam Vam to pismo, dragi Talbot, iz Porta de la Luz, kjer smo se ustavili za nekaj dni. Moj glavni sopotnik je Bili Scanlan, prvi mehanik, ki je moj rojak in zelo zabaven človek ter je tako postal moj naravni družabnik. Vendar sem tega jutra sam, ker ima, kot se je izrazil, »sestanek z neko kikljo«. Srečali ste se z Maracotom pri Mttreu in torej veste, kakšna suha trska je ta človek. Mislim, da sem Vam že povedal, kako me je ujel za to delo. Ko je nekoga iskal pri starem Se-mervilleu, mu je ta poslal moje nagrajeno delo o oceanskih rakih in tako se je zgodilo, da me je vzel s seboj. Seveda je to sijajna zadeva, takole znanstveno potovanje, vendar bi želel, da bi to bilo s kom drugim, ne pa s to živo mumijo kot je Maracot, On je nečloveški v svoji osamljenosti in v predanosti svojemu delu. »Najbolj trda butica na svetu,« pravi za njega Bili Scanlan. In vendar mora človek občudovati to njegovo popolno predanost znanosti, ki mu je tudi vse na svetu, Spominjam se, kako ste se zasmejali, ko sem ga vprašal, kaj naj kot pripravo preberem in ko mi je odgovoril, naj preberem vsa njegova izbrana dela, za zabavo pa naj si preberem I-Iaecklove študije o planktonih. Sedaj ga ne poznam nič bolje kot takrat v tisti majhni sprejemnici v Oxfordu. Vedno je molčeč, in njegovo strogo ter upadlo lice, podobno licu kakšnega Savanarole ali pa še prej licu Torc;uemade, se nikdar ne raztegne v smehljaj. Dolgi, tenki, bojeviti nos, drobne, iskreče se sive oči, stisnjene pod gostimi obrvmi, tenko začrtana usta, lica vsa votla od neprestanega razmišljanja in zatajevanega življenja, vse to ga dela nedružabnega. živi nekje v silnih duhovnih višinah, izven dosega navadnih smrtnikov. Včasih si mislim, da je malo blazen. Na primer, tisti izredni instrument, ki ga je naredil... toda pripovedoval bom stvari vse lepo po vrsti, pa Vi sami presodite. Začel bom kar z nastopom našega potovanja. »Stratford« je čedna in trdna ladja, prav posebno pripravna za svoj posel. Ima tisoč dve sto ton, s čisto palubo, opremljen je z vsemi mogočimi pripravami za globinska merjenja, za ribolov na širokem morju, za raziskovanja morskega dna in vlečenje mrež. Ima seveda tudi močna parna vitla za dviganje globinskih mrež in število drugih različnih strojev, od katerih so nekateri znani, drugi pa čisto neznani. Pod palubo se nahajajo udobna bivališča z dobro opremljenim laboratorijem za naša posebna proučevanja. Našo ladjo so pred našim odhodom vsi smatrali za nekaj skrivnostnega in kmalu sem tudi jaz tako gledal nanjo. Naše prve vožnje se niso v ničemer razlikovale od dragih. Krenili smo proti Severnemu morju in smo vsgli globinske mreže enkrat ali dvakrat. Ker pa je srednja globina tam nekaj čez in [ßtBü&BBm Pred mnogimi leti sta živela v neki vasi dva dobra prijatelja: pes in petelin. Pa sta se naveličala življenja v rodni vasi in sta se odločila, da jo bosta skupaj mahnila na pot okrog sveta. Rečeno — storjeno: podala sta se v širni svet in vzela s eeboj nekaj hrane. Prvi dan sta junaško hodila, dokler ni padel mrak. Tedaj pa sta se ustavila v gozdu, da hi si poiskala prenočišče. Petelin je predlagal, da bi poiskala kakšno votlo drevo, v katerem bi lahko prebila noč. »Ti, Sultan,« je govoril petelin, »boš spal v duplini, jaz pa bom zle-tel na prvo vejo. Prav sladko bova spala!« Sultan se je strinjal s tem predlogom in takoj sta se odpravila iskat votlo drevo. No, kmalu sta ga našla. In res se je pes zavlekel v duplino, petelin pa je odletel na bližnjo vejo in kmalu sta trdno zaspala. Ko se je začelo daniti, se je prvi prebudil petelin. In po svoji stari navadi je pričel takoj stresati svoja krila in veselo kikirikati: »Ki-ki-ri-kana!« To pa je slišala lisica, ki se jo vračala z nočnega lova in takoj pomislila: »llm, to bo slastna pečenka! Kot naročena mi je prišla!« Napotila se je v smeri, od koder se je slišalo kikirikanje in se ustavila pod drevesom, na katerem je sedel petelin. Seveda, plezati ni znala, toda hotela je kljub temu priti do slastnega zajtrka in preslepiti petelina. .Priliznjeno mu je dejala: »Dobro jutro, prelepi pevec! Da ti povem po pravici, doslej še nisem videla lepše ptice! Zares si mi na moč všeč! In kako lepo kikirtkaš! Pojdi z menoj na moj dom! Moj gost boš in skuhala ti bom dober zajtrk!« Petelin, ki je takoj uganil, kaj lisica namerava, se je potuhnil in govoril tako, kakor da ničesar hudega ne sluti v njenih besed ali. »Rade volje!« ji je dejal. »Rade volje grem s teboj! Toda, veš, ne bi hotel oditi brez svojega prijatelja, s katerim potujem po svetu. Daj, povabi še njega!« Vsa vesela je lisica mislila, da bo na lahek način ujela kar dva pete- lina in je navdušeno pristala na petelinovo prošnjo. »Kje pa je ta tvoj prijatelj?« ga jc ljubeznivo vprašala. »Tu spodaj, v drevesni duplini. Zavlekel se jc snoči vanjo, pa še zdaj spi. Prosim te, zbudi ga, pa jo bomo vsi trije mahnili k tebi!« Lisica se je zelo potrudila, da bi čimprej usrlcgla tej petelinovi želji. Pomolila jc glavo v duplino in začela klicati: »Vstani, petelinček! Čas zajtrka je že!« Lisičino vpitje je prebudilo psa, ki je spal v duplini in ta je na vrat na nos skočil skozi odprtino in zgrabil za vrat lisico, ki niti najmanj ni slutila, kakšna nesreča jo čakn. In tako je ostala lisica ne samo brez slastnega zajtrka, temveč tudi — brez glave! Carohfii lili t 2 i \ & P -3 hA «j .•• Mm m !m J X. Ob našem morju leži dežela, vsa nasmejana, tam sladko grozdje zori in zemlja je vsa preorana. Vse hribčke in polja vinograd pokriva in sonce na grozdje se v barvah preliva. Dežela ta prelepa naša Istra jc, veseli in trdni so njeni ljudje. Saj pet in dvajset let kot sužnji na svoji zemlji so živeli in ves ta hudi dolgi čas, so svojo Istro radi imeli. Zdaj, ko prišla je svoboda in je zastava naša tu razvita poznajo ti ljudje le geslo eno, ki jih spodbuja: »Vse za Tita!« Sestavila Katka Šalamun, lic. IV. razr. osn. šole, Koper ¡¡¡/¡¡lisi d!S m wgsnrdkapjjeB7ni Vse uganke iz predzadnje številke Slovenskega Jadrana so pravilno rešili naslednji pionirji in pionirke: Ilelenka Koritnik iz Lok pri Trbovljah, Ogrin Nada iz Sv. Antona, Pc-trič Majda iz Begunj nad Cerknico, Stegel Albin iz Zaloga pri Postojni, Ondina Majcen iz Trsta, Belčič Andreja iz Planine pri Rakeku. Kra-vanja Majda iz Valdoltre in Belčič Valči iz Planine pri Rakeku. — Vsi ostali mali ugankarji so sicer rešili pravilno križanko in vse Lešnike — razen zadnjega. Ta jim je delal hude preglavice. No, danes si vsi lahko ogledajo, kako se glasi pravilna rešitev! No, pa poglejmo, kdo je tako rešil naše uganke! To so bili: Jcnček Lado iz Strmca pri Postojni, Magdalena Bombač iz Cajnarjev, Marjanca Turk iz Ilruševja, Dušan Klemen iz Gorenjega pri Postojni, Perhaj Mirni iz Stopnjaka pri Cajnarjih, Milharčič Evgen iz Velikega Otoka, Rupnik Berto iz Strmca pri Postojni, Rožanc Zdenka iz Breziij pri Begunjah in Vilhar Marko iz Velikega Otoka pri Postojni. Samo Lešnike so deloma pravilno, deloma nepravilno rešili: Bauman Serafin iz, Studencga, Petrič Franc iz Be-i gunj in Aldo Dcrenčfm iz Šmiliela pod Nanosom. In veste, kdo je topol srečni izžrebani dobitnik nagrad ? Danes so imele pionirke srečo! In sicer naslednjze tri: Petrič Majda iz Begunj, Belčič Valči iz Begunj in Ilelenka Koritnik iz Lok pri Trbovljah. V kratkem prejmejo po pošli lepa darilca! Vsi ostali pa, ki ste danes ostali praznih rok — nikar ne žalujte! Danes so spet na vrsti uganke! Rešujte jih in pišite mi! Kdo ve, koga bo prihodnji teden obiskala muhasta botra Sreča! Lepo pozdravljeni, mali ugankarji! fastà skica Naša mala znanka iz Nabrožine Milena Fuks je takole opisala na-brežinske pionirje: Poznam pridna pa tudi nagajive pionirje in pionirke. V šoli se. kaj rade učimo. Vadimo se tudi prostih raj. Kako smo bile zadovoljne, ko smo 1. maja lansko leto telovadile na Stadionu Prvega maja v Trstu! Joj, koliko je bilo tam ljudi in naših zastav! Kaj hočeš, Milena, pionirji po vsem svetu so taki! Malo nagajivi že smejo biti, saj so mladi in zdravi! Glavno pa je, da so v šoli pridni in da se radi učijo! Tudi to me veseli, Marija, da tako rada telovadiš! Veš, kako so dejali že stari narodi v starem veku: »Zdrav duh v zdravem telesu!« Če boš za letošnji prvi maj spet telovadila, te pridem pogledat! Lepo pozdravljena, ljuba Milena, in še kaj mi piši! Pa pridne nabrežimske pionirje in pionirke lepo pozdravi! Iz ljubljanske bolnice pa se jc strica Milic spomnil Vladko Zorzut iz Valdoltre. Soporoča mi, da je srečno prestal operacijo! Ljubi Vladko, zelo me bo veselilo, če mi boš res poslal tisto lepo obljubljeno pravljico Bogomirja Magajne! V imenu vseh naših malih dopisnikov in (lopdsničark ti želim, da bi prav kmalu popolnoma okreval! Pa si oglejmo zdaj, kako je napisala svoje pisemce naša mlada prijateljica iz Trsta, Ondina Majcen! • Dragi stric Miha! Z velikim veseljem Ti sporočam, da sem pred kratkim prejela knjižico, ki si mi jo poslal v nagrado. Iz vsega srca se Ti. zato najtopleje zahvaljujem. Kakor večini pionirjev, tako so tudi meni knjige najboljše prijateljice, saj v njih dobivamo lepe in koristne nauke za življenje. Tvoj a knjižica, zbirka narodnih pesmi, pa mi še posebno ugaja, ker v njej spoznavam običaje svojih pra-dedov in življenje slovenskega naroda. To knjižico bom skrbno shranila, kot nepozaben spomin na dobrega strica Miho. Ljuba Ondina, strica Miho zelo veseli, ker ti je bilo všeč njegovo darilce! Pa tudi to me veseli, ker imaš knjige tako rada! Človek mora poznati domača in tuja leposlovna dela, kajti le tako si bo lahko ustvaril široko kulturno obzorje. Predvsem pa mora vsak človek ceniti in spoštovati ljudsko umetnost, narodne pesmi in povesti, kajti prav te so začetek vsake umetne književnosti ! No, pa saj vidim, da ti, Ondina, tako tudi ravnaš! V upanju, da se mi boš še kaj oglasila, te prav lepo pozdravljam! Že dolgo, dolgo časa dolgujem odgovor moji mali prijateljica iz Škofij, Suzani Ilervatin, učenki III. raz- reda osnovne šole. Nikar se ne je« name. ljuba Suzana ! Ko bi ti vedela, koliko pionirskih pisemc čaka r mojem predalu — stavim — svoje' stare naočnike stavim — da se tis bi več name jezila, ampak bi dejala: »Oh, ubogi strie Miha!« Ves-ljuba Suzana, kako boš svojemu stricu dokazala, da se več ne jeziš nnuj ! Tako, da mu lioš spet napisala lepo lepo pisemce! Zagotavljam ti, da ne boš nikoli več tako dolgo čakala ni odgovor! Če se še spominjate, dragi pionir* ji. je bila zadnjič med srečnimi iz* voljcnci botre Sreče tudi Verica Tri' stav iz Lok pri Trbovljah. N», tri pred kratkim mi jc v zahvalo ni-pisala tole piscmce: Že tri tedne je od tega, kar sem prejela Tvojo nagrado in Ti, revei, še zdaj nisi prejel nobenega mojega: odgovora, kako se kaj počutim t knjigo! Zelo mi je všeč in tudi moji starši, sestre ter tudi sosedje jo ratli prebirajo. Veliko starih pesmic je t/ njej. Vedno jih pojemo. Saj te iT najlepše! Tudi jaz, draga Verica, se strinjam da so stare ljudske pesmi najlepše'. Če jo bom kdaj primalial v Loke. pa bova skupaj kakšno zakrožila ! Velja? No, za danes bodi prav lepi pozdravljena, pa spomni se še kaj na strica Miho ! Tudi naš novi znanec Türk Boja« iz Postojne se mi je pred kratkimi oglasil! Da vidite, ljubi pionirji, ki-ko me je mrrzlo spreletelo, ko sem prebral njegovo pismo ! No, nič lin -dega ni bilo, le o snegu naš Bojan neprestano govori! In kar žal nur je, da ni več snega in se ne more več sankati! Le preberite si, kaj pravi ! Tudi mi pionirji iz Postojna sta1 no čitamo Tvoje odgovore, ki jih objavljaš v Slovenskem Jadranu. Za to sem.se tudi jaz odločil, da Ti vi-šem, kako smo se pri nas lepo imeli pozimi, ko je bilo veliko snega. Moram Ti reči, dragi stric Miha, da smo se veliko sankali. Pa še vseeno je bilo letos premalo snega! Od šol skega pouka pa kljub temu nismn nikoli izostali. Sedaj, ko ni več sn.'-ga, se ne moremo več sankati, zafi se pa toliko bolj pridno učimo! Ljubi Bojan, saj je čisto prav, di te veseli sankanje! Saj so prav zini' ski športi in zabava v čistem svežem zimskem zraku zdravi in prijetni* Skoda, da je stric Miha star in rs nadložen, če ne, bi se kar priporočil za prihodnjo zimo, pa bi skupaj drčala po mehkem snegu! No, če »'■ drugo, Bojan, pa jo bova enkra' skupaj mahnila na vaš Sovič! Velja? No, do takrat pa bodi prav lepo pozdrvaljen, pa oglasi se mi še kaj! šestdeset čevljev in ker smo bili opremljeni za delo v velikih morskih globinah, se mi je zdelo, da samo izgubljamo čas. Tako nismo ničesar ulovili, o čemer bi lahko poročali domov, razen nekaj prav navadnih rib, majhnih morskih psov, hobotnic, morskih klobukov in usedlin navadne naplavljene blatne gline. Nato smo objadrali Škotsko, zagledali v daljavi Faroe otoke in se vrnili do Wyville-Themsonovega grebena, kjer smo imeli več sreče. Potem smo se podali proti jugu, kjer smo križarili po morju med Afriko in temi otoki. Neke brez-mesečne noči smo pri Fuert-Eventura skoraj nasedli, drugače je pa bilo naše potovanje brez vsakih nezgod. V teh prvih tednih sem se poskušal približati Maracotu, kar pa ni bila nič kaj lahka stvar. Kajti to Vam je najbolj zamišljen in duševno odsoten človek na svetu. Večinoma je popolnoma zatopljen v svoje misli in zdi se, da se ne zaveda, kaj počenja in kje se nahaja, Razen tega je pa do skrajnosti vase zaprt. Neprestano pregleduje neke papirje in karte, ki jih potisne stran, kadar slučajno pridem v kabino. Trdno vem, da se ta mož bavi z nekim tajnim načrtom, ki ga bo tako dolgo držal zase, dokler bomo v bližini pristanišč. To je moj vtis in Bili Scanlan pravi, da je istega mnenja. »Cujte, gospod Headley,« je dejal nekega vef.era, ko sva sedela v laboratoriju in ugotavljala slanost nekacerih vzorcev globinskih voda, »kaj mislite, kakšne namene ima tale možakar?« »Domnevam,« sem rekel, »da bomo počeli to, kar so Chal-lenger in ducat drugih raziskovalnih ladij počeli pred nami in da bomo dodali nekaj vet': vrst seznamu rib in nekaj več vpisov v pomorske globinske karte.« »To se pa zelo motite,« je dejal, »če je to vaše mnenje, ga bo pač treba spremeniti. Recite mi vendar, zakaj sem jaz pravzaprav tukaj?« »Zato pač, če bi se kaj pri strojih pokvarilo,« sem tjavdan rekel. »Kakšni stroji! Saj za njih skrbi MacLaren, škotski strojnik. Ne, gospod, kaj mislite, da je moje podjetje poslalo svojega najboljšega strokovnjaka zato sem, da bo stregel tem piškavlm strojem? In petdeset, dolarjev na teden mi tudi ne plačajo kar tako, zaradi lepšega. Pojdite z menoj in takoj si boste na jasnem.« Potegnil je ključ iz žepa in odprl vrata na koncu laboratorija. Odtod so vodile lestve v oddelek medpalubja, kjer ni bilo ničesar razen štirih velikih sijajnih predmetov, ki so bili napol pokriti s slamo v ogromnih zabojih. Te so bile ravne jeklene plošče s slepo izdelanimi vijaki in zakovicami ob ro-beh. Vsaka plošča je merila približno deset kvadratnih čevljev in je bila skoraj štiri centimetre debela, v sredini je pa vsaka imela še petinštirideset centimetrov široko okroglo odprtino. »Kaj za vraga pa je to?« sem vprašal. Bili Scanlanovo smešno lice se je ob mojem začudenju raztegnilo v zadovoljno rezanje. »To je pa moj dojenček, gospod,« je dejal. »Da, gospod Headley, zaradi tega sem jaz tukaj. K tej stvari pride še dno, ki je v tistemle zaboju. Potem imamo tudi pokrov, nekakšen, ki ima pritrjen obroč za verigo ali pa za kabel. Sedaj si pa še malo oglejte dno naše ladje.« Zagledal sem tam leseno ploščad v obliki kvadrata, ki je imela na vsakem voglu debele vijake, kar je dokazovalo, da je bila premakljiva. »To je dvojno dno,« je pojasnil Scanlan. »Ne bi rekel dvakrat, da ta naš možakar ni resnično ponorel ali pa mo-gofe snuje v svoji butici stvari, ki jih še ne vemo. Toda, če sem ga dobro pogruntal, misli zgraditi neke vrste sobico — okna zanjo so shanjena tule — ki jo misli spustiti skozi ladijsko dno. Nabavil si je tudi električne žaromete, s katerimi, sodim, bo svetil skozi ta okrogla okenca ter opazoval, kaj se naokoli dogaja.« »Lahko bi bil pritrdil na dno ladje kristalno ploščo, tako kot jo ima ladja na Katallnskih otokih, če mu je že bilo do tega,« sem odvrnil. »To niste napak povedali,« je dejal Bili Scanlan, čohlja-joč se po glavi. »Za sedaj še nisem ničesar iztaknil. Edino kar drži je, da so me poslali semkaj zato, da bom pod njegovo komando in da mu bom pomagal v tej preklemano nori zadevi z vsemi močmi. Dosedaj mi ni še o tem ničesar omenil, jaz pa prav tako ne, toda vohal bom vsepovsod in potrpežljivo čakal, da bom zvedel, kar me zanima.« Tako sem se torej prvič približal naši skrivnosti. Nekaj časa nato smo pripluli v viharna področja in potem smo začeli loviti z globinskimi mrežami, severozapadno od rta Ju ba, izven kontinentalnega nagiba, ter delali beležke o tempa raturah in slanosti voda. To globinsko ribarjenje s Peterso-novo mrežo, ki s svojo dvajset čevljev široko odprtino požre vse, kar ji pride na pot, je prav zabaven posel. Včasih jo spustimo štiri sto metrov globoko in privlečemo na dan cel kup rib, včasih pa osem sto metrov in jo privlečemo s povsem drugačnimi ribami. Vsak sloj oceana ima svoje prebivalce, ki so tako različni drugi od drugih, kot so različni kontinenti. Včasih bi iz dna privlekli pol tone svetlordeče hladetine, prasnovi življenja, ali pa tudi za dobro lopato močvirnice krilonožcev, lei bi se pod mikroskopom spremenila v milijone drobcenih, okroglih in mrežastih kroglic pomešanih z bro-zobličnim blatom. Ne bom Vas dolgočasil z vsemi dolgorep-ci, kozolnjaki, brizgači, mahovnjaki in iglokožci* — priznati pa boste morali, da je v morju bogata žetev in da smo bili pridni žanjci. Vendar sem imel vedrto občutek, da Maracot ni bil z dušo pri tem delu in da se v tej čudno dolgi ter ozki mumijski glavi kuhajo drugi načrti. Zdelo se mi je, da je vse to bila samo preizkušnja ljudi in stvari pred resnim poslom. Prišel sem do tega mesta v svojem pismu, ko sem se podal na kopno, da se še malo sprehodim, kajti rečeno je bilo, da bomo odpluli naslednjega dne. In prav sem storil, da sem šel, ker na nabrežju je bila nastala neka zmešnjava, v katero sta bila zapletena Maracot in Bili Scanlan. Bili ima v sebi nekaj pretepaške krvi ter pravi, da ima precej trde pesti, toda s šestimi Španci, ki so z noži stali okoli njiju, bi mu bolj trda predla in zato je bil skrajni čas, da sem posegel vmes, St.var je bila v tem, da je naš profesor najel kočijo in se je z njo prepeljaval po otoku, da bi si ogledal neke geološke formacije. Pozabil pa je popolnoma, da ni vzel niti pare s seboj. sodolnipro Že kmalu po pr\'i svetovni vojni s» pripadniki moderne strnje v pohištveni kulturi »očistili« stanovanje rseh težkih kosov pohištva. Obdržali so samo mize, stole in ležišča. Omare so potisnili v stene ali pa so dodali stranskim stanovanjskim prostorom nov prostor — garderobo. Ta novost pa se v splošnem ni obnesla. Omare so morale ostati in so oslale v vseh najemniških stanovanjih, Tudi med tistimi, ki so si zidali lastni dom, so bili le redki, ki s« gradili po novodobnih zahtevah. Vssi ostali so prenašali in prenašajo še danes težke omare iz stanovanja i' stanovanje. Po drugi svetovni vojni so si naši projektanti veliko prizadevali, da bi speljali v stanovanja naših novih blokov vzidane omare. Te vrste omare so na zahodu že prešle v stanovanjsko kulturo. Vendar pri nas ti projekti niso prodrli. Vzrok tomu neuspehu je bil v pomanjkanju ustreznega materiala, kajti na uporabo sta bila le les in opeka. Spojitev teh dveh pa je pri še tako skrbni izpeljavi nepopolna: vmesni nenapolnjeni prostori in špranje bi dajali zatočišča raznemu mrčesu, Pa tudi naš mali hišni glodalec bi ne bil redek gost tega pripravnega stanovanja. Pošiljka in povračilo. Kakšna pa naj bo omara, da bo služila potrebam delovnega človeka? Služiti nam mota kot shramba — zato je važna njena notranjost. Njen zunanji videz ni bistven, ker nam omara v današnji dobi in v naših majhnih stanovanjih ne more biti bogve kakšen olepševalen predmet. Njen zunanji videz naj bo le toliko okusen, da ne moti celotnega estetskega videza. Na žalost pa še danes opažamo pri premnogih omarah, ki jih izdelujejo naSa domača podjetja, da se za bahavo zunanjostjo z vsemi mogočimi krivinami skriva prav revna notranjščina: drog za obešanje obleke, nad njim polica in včasih še nekaj polic za perilo — to je vse. Ce pa pogledamo omare za žensko garderobo, ki jih izdelujejo drugod, bomo videle, da so dobro premišljene in je vsaki vrsti obleke določen poseben prostor. Višino omare določa najdaljša obleka, navadno domača halja ali pa plesna obleka, Drog za obešanje oblek je pritrjen na poseben mehanizem tako, da ga lahko izvlečemo iz omare in imamo pregled nad vso visečo obleko. Drugi del omare je razdeljen na police za posteljno perilo, medtem ko jc osebno perilo spravljeno v predalih, ki jih lahko izvlečemo. Tako jc izkoriščena tudi globina omare, katero zahteva viseča garderoba. Poseben oddelek na dnu omare je izkoriščen za čevlje. Vendar je priporočljivo shranjevanje čevljev v omari le tedaj, če jo uporablja ena sama oseba, drugače pa imejmo za to posebno omaro v enem izmed stranskih delov stanovanja. Pa še nekaj o »rastoči« omari. Ko družina raste in se kopiči vedno več garderobe, nam omare več ne zadostujejo, kupiti moramo nove. Zato imamo tudi take omare, ki so sestavljene iz več delov, od katerih je vsak celota zase. Te sestavne dele omar sestavljajmo in razstavljamo po zahtevah stanovanja in potrebah družine. Vsi robovi teh delov morajo biti ostri in nezaokro- ZDRAVNIŠKI KOTIČEK »O PLJUČNIH ŽLEZAH — GHIANDOLE NA PLJUČIH« «Le dobro preglejte mojega olro-La, gotovo ima žleze na pljučih, ker nima apetita in tudi kašlja.« Tako potoži mati, ko pripelje svojega otroka v protituberkulozni dispanzer na rentgenski pregled. Vsa v strahu pričakuje, kaj bo rekel zdravnik. Kdo bi zameril ubogi materi, saj ji je otrok vse na svetu. pa tudi druge »Izkušene« mamice so že ocenile na prvi pogled, da ima njen otrok gotovo »žleze na pljučih«. To so mu bere na obrazu. pravijo, in ko prestrašeni revček malo zakašlja, ve zgovorna mamica povedati, da bo najbrž tako. kol z njenim otrokom, ki je bil zaradi žlez nad eno leto na zdravljenju v Trstu in še sedaj mora dobivati injekcije. Pomagajo mu samo ona zdravila Iz Trsta. Pa se pogovorimo o tem strašilu. ki povzroči pri starših toliko nepotrebnega strahu in prinaša otrokom toliko trpljenja z nepotrebnim zbadanjem, ko mu dajemo injekcije, kar traja včasih cele mesece. Vsakdo ve, da zatečejo bezgavke v komolcu in v pazduhi, če se mu zagnoji (prisadi) roka, ali pa bezgavke v dimljah, če se mu prisadi noga. Bezgavke (žleze) so tvorbe vzdolž inozgovnie. ki zadržujejo bakterije in strupe, da ne prodrejo v kri. Take bezgavke imamo tudi v sapniku, posebno tam, kjer sapnik prehaja v hronhe. In kakšna je vloga teh bezgavk, ki jih poznamo pod imenom »pljučne žleze« ali ughiaudole«? \ zemimo primer, da se jc nekdo inficiral z bacili jetike. Na pljučih. kjer so se naselili bacili, nastane tako imenovani primarni r.fe.kt- to je pivo j etično leglo. Od prvega 1'u'ia -e bacili širijo po mo-vro-Tticah do najbližjih bezgavk. Bezgavke pa so jez, iki onemogoča bacilom pn-hnd v krvni obtok in s trm tv.H v idiruge organe. Če o,ku-ž-nj'' —i bil).'» bul i in ie organizem dovolj odporen, se lahko bolezen •i- |.ti s-pjpnji popolnoma zazdra- vi. pri čemer se oboleli del pljuč za prede z vezivom in z ak osi en i, okoli bezgavk pa se. napravi tudi vezivni ovoj, ki onemogoči širjenje, bolezni v okolje. Če pa bolnik ni dovolj odporen, preidejo bacili jetike iz teh bezgavk v krvni oblok in od tod v druge organe. Tako se pokaže jetika na kosteh in 3klepih, na možganskih mrenah kot meningitis ali pa nastopi hitra jetika (m i lija rna hdierkuloza ). Povečanje bezgavk (žlez) na pljučih pa ne opazimo samo pri ¡etičnih obolenjih, ampak tudi p.'i drugih obolenjih, kot so pljučnica, bronhitis, influcnalna vnetja, ošpice, oslovski kašelj, pljučna naduha, včasih celo glistavost. Povečane pljučne žile pa pokaže rentgenska slika tudi pri obolenjih srca in krvnega obtoka. Iz vsega tega vidimo, da poveča-čanju bezgavk na pljučih ni vzrok samo tuberkuloza. Zato bo zdravnik. napravil še druge preiskave, če opazi pri rentgenskem pregledu povečane pljučne bezgavke, kakor je na primer ¡preizkušnja s inber-kulinom v obliki obliža ali injekcije in pa preiskavo prvi. Če bodo ti izvidi pokazali, da je obolenje tuberkuloznega značaja, bo takoj začel s pametnim in uspešnim zdravljenjem, z modernimi antibiotiki. Kako pa je pri nas? Razne »in-termijere« in drugi šarlatani .poslavljajo diagnozo »ghiandole« kar na debelo, ker se jim od tega obeta zaslužek, ko mesece ¡11 mesece dajejo injekcije, čeprav se je že zdavnaj izkazalo, da so kalcijeve injekcije pri tuberkuloznem obolenju brez uspeha, S tem neprestanim zbadanjem z iglo ustvarja-jo samo živčno razdražljivc otroke. včasih prave psihopate. Zato ne bomo poslušali tistih, »ki vedo vse« *o boleznih, če nam je otrok res zbolel, nmpak bomo za-upali zdravniku in bomo takoj zaceli z resnim isi učinkovitim zdravljenjem in se. strogo držali zdravniških nasvetov. Dr. Ivan Knstelic ženi, da so stiki med posameznimi deli tesni. Pritrjeni so drug k drugemu še s posebnimi vijaki. Ce zložimo tako omaro vzdolž cele stene in izpolnimo z enim takim delom prazen prostor med omaro in stropom, tedaj nam te omare niso več samo kos pohištva, temveč so nov element, kos stanovanja, ker smo z njim sestavili steno. Tako setav-Ijeno steno imenujemo s strokovnim izrazom »koristna stena«. Standamizacija v tej smeri ima za našo bodočo stanovanjsko kulturo velik pomen, ker si bomo mogli sami s postavljcnjem takih »koristnih sten« poljubno razporejati in razdeljevati prostore v stanovanju. PROSLAVE DNEVA ŽENA V KOPRSKEM OKRAJU Na predve&vr Osmega marca je bila v Ljudskem gledališču v KOPRU akademija v proslavo dneva žena. Polna dvorana je pozorno sledila živahnemu in pestremu programu, ki je bil po slavnostnem govoru o pomenu tega dneva. Sodelovali so: moški zbor DPD »Svoboda«, mladinke TD »Partizan«, slovenski in italijanski pionirji in pionirke, baletna in glasbena šola ter dijaki slovenske gimnazije. Po akademiji je bila v prostorih hotela »Triglav« prosta zabava. V PIRANU jc bila slavnostna akademija že v petek. Udeležilo se je jc nad tisoč ljudi. Žene Pirana so za to priložnost priredile tudi fotografsko razstavo, ki prikazuje dejavnost žena v našem okraju. SEMEDELA-ŽUSTERNA je imela pros-Javo v nedeljo. 0 pomenu .praznika žena jc govorila tov. Čokova in je obenem izročila pozdrave žena. iz Izole. N ato so žene v kratkem prizoru prikazale življenje današnje žene. \ drugem delu sporeda so nastopali pionirji, ki so recitirali in telovadili, dve lovarišici iz Scmedele pa Sta ob spremljavi harmonike zapeli slovenske samospeve. Na konc.u je ženam v imenu Fronte čestital tovariš Čok in jim želel obilo zabave. Sledila je prosta zabava. Ob udeležbi vseh prebivalcev je bila v GAŽONU v nedeljo v vaški šoli .uspela proslava mednarodnega dneva žena. Na sporedu so bile recitacije in Borova enodejanka »Ječa se je odprla« v režiji Marice Hu-mar, igrale pa so mladinke. Vse priprave v zvezi z igro so organizirale žene. 0 pomenu Osmega marca ¡e govorila učiteljica tov. Silva Prijon. Po končanem sporedu je bila prosi a zabava. Letošnja proslava Osmega marca v ŠMARJU je bila ena najuspelejših po osvoboditvi. V dvorani zadružnega doma se jc zbralo skoraj vse prebivalstvo vasi. 0 pomenu tega praznika je govorila tajnica AFŽ tov, E. Deganova. nato pa so žene in pionirji izvedli kulturni program. Gledalcem so ugajale z!asti reoitaeijske točke pionirjev in šaljiva igra. ki so jo izvedle šmarske žene. Po končani proslavi je bila zakuska, nato pa prosta zabava s plesom. V soboto jc bila v KOŠTABONI uspela proslava praznika žena. Uprizorili so cuodejanko »Partizanska inati«, na sporedu pa je bilo tudi več recitacij. Košlabonske žene, pa tudi drugi prebivalci so se udeležili proslave v velikem številu. C CUKcfe si i y Čeprav so prvi spomladanski dnevi že lakaj, bomo vseeno rabile še tople obleke. - Prva obleka na naši sliki je kimono s tričetrtinskimi. rokavi, enostavna je in elegantna. Druga je iz volnenega blaga s pleteno vesljico in enakim robom ob rokavih. Rokavi so kimono. Pleteni deli so poljubne barve, toda morajo se lepo ujemati z barvo blaga. Za vestjico spletemo ') cm širok in 58 cm dolg pas 1 desno. 1 levo. za rokave pa 21 cm v širino na enak način. Tudi tretja obleka je volnena in okrašena s pletepimi. deli. Pleteni opleček je iz treh delov (2 desni, 2 levi). Krilo je iz 12 ozkih pot in je zato primerno za uporabo ostankov. Šivov ne razlikama, ampak jih likamo, kakor da so gube. Pri. obeh oblekah pletene dele nategujemo, ko jih šivamo v vratni izrez, oziroma ob robu rokava. »Tak«. O'gn, tukaj imaš likalnih-Popravljen je!« V zadružnem domu ČEŽARJI-PO-BEGI so imele žene proslavo v nedeljo. Pripravile so oder, kjer so nastopili pionirji, žene iz obeh vasi s prizorom iz današnjega življenja in zborno recitacijo. Potem je še zapel ženski kvartet. Že prejšnjo nedeljo so žene Čežarjev-Pobegov priredile ples in z dobičkom so priredile zakusko za svoj praznik. Tudi žene na ŠKOFIJAH so imele proslavo v nedeljo, in sicer v dvorani zadružnega doma. Proslave se je udeležilo 62 žena, kar dokazuje, da so žene čutile pomen tega praznika. Pozorno so poslušale referat predsednice AFŽ tov. Marije Hrvati u. ki je govorila o pomenu med-narodnnega praznika žena. Žene tistega dela vasi, ki je v coni A, se proslave niso mogle udeležiti, ker so jim udeležilo prepovedali za-radi Stalinove smrti. Poslale pa so svojim tovarišieam v coni B pozdrave in cvetje ter svoje iskrene čestitke. Po svečanem sporedu so imele žene skupno večerjo, potem pa se je razvila prijetna prosla zabava . Osmi marec so žene praznovale tudi v PORTOROŽU. Svečan del sporeda so imele v hotelu »Palače«, nato pa pojedino in prosto zabavo v prostorih hotela »Central«. Prosi avo so priredi le tudi žene v IZOLI: po slavnostnem delu sporeda je bila prosla zabava. Večina delovnih kolektivov po vsem koprskem okraju je priredila svojim tovarišieam v soboto zaku-ske in jim dala priznanje za njihovo delo. Po podjetjih so bile tudi interne prireditve. Žene so obiskale, bolnice in otroške ustanove, zlasti so so izkazale delavke tovarne »Istra« v Kopru. Občinski in vaški odbori Zveze borcev so priredili svečane sprejeme ženam in materam padlih partizanov ter zaslužnim aktivistkam. DIVAČA Za mednarodni praznik žena so se naše žene dobro pripravile in nastopile s pestrim sporedom, pri katerem so jim vse druge organizacije radevolje pomagale, Po slavnostni himni, ki so jo zapele žene, je imela učiteljica tov. Lidija Trebši; govor o pomenu praznika. Nastopili so še cicibančki, ženski pevski zbor, pionirji in žene z recitacijami. Občinstvo jc napolnilo dvorano do zadnjega kotička in prav posebno navdušeno jc bilo nad igro »Zadrega nad zadrego«, ki so jo uprizorili na koncu. Po končanem sporedu jc. bila zakuska in prosta zabava s plesom. «M wets TOŠ m@ž gpoitoi© m ©fečuehiiie? V letošnji novoletni številki smo objavili deset vprašanj za može, s katerimi so »izprašali vest« svojim ženam. No, pa jo dajmo danes še žene možem! Mož, ki svojo ženo spoštuje, upošteva njeno mnenje in njeno delo. To ji tudi pokaže in ni nebrižen do naših skrbi in težav. Premislite njegovo vedenje in odgovorite na sledeča vprašanja: t. Ali se razgovarja vaš mož z vami tudi o splošnih, neosebnih stvareh? 2. Vas vpraša za mnenje o kakem svojem problemu? 3. Ali vam naredi kdaj poklon v navzočnosti drugih? Vas pohvali tudi doma, med štirimi stenami? 5. Se pogovori z vami o velikih odločitvah, ki so pred njim? 6. Ali se kdaj potrudi, da bi vas zabaval? 7. Je z vami vljuden? 8. Ali vas uči, kako morate gospodinjiti? i). Ali se na vas često jezi? 10. Ali vas v vašo škodo večkrat primerja z drugimi ženami? 11. Reče večkrat, da je bila njegova poroka velika zmota? 12. Ali zelo kritizira vaše delo? 13. Ali vam večkrat očita duševno siromaštvo? 14. Vas često opomni na vaše napake in nezgode, ki ste jih zagrešili? Na- prvih sedem vprašanj bi morali odgovoriti pritrdilno, na drugih sedem pa nikalno. Ce morate na več kot dva ali tri vprašanja odgovoriti drugače, potem dobro preudarke, ali zaslužite več spoštovanja. Mož, ki svojo ženo ljubi, jo bo tudi spoštoval in občudoval. »Ko sem svoji ženi prepovedal vožnjo, je padla v nezavest.« »In kako si jo spravil spet k zavesti?« »Popolnoma enostavno, sedei sem na njen novi klobuk!« ,t.r.v »Ali lahko dobim en teden dopusta, prosim. Poročim se namreč.« »Toda to bi lahko storili tudi za časa mojega rednega dopusta.« »že, toda tega si nisem hotel pokvariti.« TEU5NA VZGOJA • 5POHT ■MM ."»t« -y- ftsar v;:- jrv .wa • Í g^vng Hr, * .• : ■ Y C\. T-tm v ' «rv lR A D It / • Ob LAV li za prvo • u A nedeljo je bilo drugo kolo nogometnega prvenstva koprske nogometne podzveze. V vseh tekmah so zmagala favoriti, razen v Sv. Jerneju, kjer so So Ime premagale koprska Proleter. .Rezultati so naslednji: Solra-e — Proleter 3-2, Buje Izola 0-3. Odred Brtonigl-a 3-0. \urora — Um a g 1-0 in Piran — Mornjan 3-2. Po tem kolu so se Piran, Aurora on Odred ločila od drugih moštev in skoraj rri nobenega upanju, da hi še katero moštvo s srede tabele poseglo v borbo za pno mesto. TCopr-ki Proleter. ki je na četrtem mestu, je v nedeljo zapravil zadnjo priložnost, da bi. se približal vodečim. A' nedeljo so na sporedu naslednje tekme: v Kopru: Aurora — Berln-nigla. v Umagu: Umag — Jadran, v Bu-jalh: Mornjan — Proleter, v Sv. Luei ji: Piran — Bu je in v- Izoli: Izola — Odred. Vse tekme se začno ob 15. uri. Ljubljanski „Odred" je neporažen zaposlil koprski okraj V nedeljo je odigral ljubljanski Odred svojo zadnjo tekmo na gostovanju v koprskem okraju. Premagal je jesenskega prvaka koprske podzveze Piran z rezultatom 4-1. To je bila najlepša tekma Odreda v Slovenski Istri in so številni gledalci navdušeno odobravali uspele poteze obeh moštev. Za goste so bili uspešni: Piskar, Životie. Toplak in Karier: za domačine pa Segala. * ¡Med tednom je gostoval v Slovenski Istri tudi Melalac iz Siska. V Kopru je premagal domačega Prole-ierja s 4-2, v Izoli pa je izgubil s •tamkajšnjim moštvom, ki sodeluje v prri slovenski ligi. z visokim rezultatom 1 :7. Ocenjevanje - • smučarskih skokov v Plomea sal bilo najboljše V nedeljo so bile v Planici velike čakalne tekme na 80-metrski skakalnici. ki so jih po vsej dišavi pa iudi v inozemstvu spremljali z velikim zanimanjem. Skakalnica je bila odlično urejena, pa tudi organizacija tekmovanja je bila na višini. Vse račune pa je pokvarili tekmovalcem in prireditel jem močan veter, ki se. nikakor ni hotel poleči in so morali tekmovanje prekiniti, Ma lekmali je nastopilo 37 tekmovalcev: 20 .1 ugoslovanov in 17 ino-zemcev. Zmagal je A.invander (Nemčija) (72 in 77 m 215,5 točk) pred jugoslovanskim državnim prvakom Po Ido (71,5 in 77 m, 211,5 lotlk) in Avstrijcem Schiffnonjeni (72 in 68 m. 208,5 točk). Čctrlo mesto jo zase- (( II ra" in „ S5 del Avstrijec Kcsner, pelo Jugoslovan Rogelj, šesto in sedmo Jugoslovana Zaloka.r in Saksida. osmo pa .Švicar Bcrlsebi. Skatkači so kljub vetru dosegli zadovoljive daljave. Tekmovanje v Planici je vzbudilo precej komentarjev zaradi tega. ker so ocenjevali razen enega skoka v konkurenci tudi poskusni skok. Do le odločitve, ki po našem mnenju ni pravilna, so prišli, ker so morali zaradi vetrn tekmovanje že po izvedbi prvih konkurenčnih skokov prekinili. IVa ta način je bil oškodovan marsikateri dober skakae. ki je hranil svojo energijo za skoke v konkurenci (med njimi tudi Pold«). Pravilneje bi bilo, da bi ocenili samo en skok, ki so ga izvedli vsii tekmovalci v prvi seriji konkurenčnih skokov. Po ost tih in zanimivih borbah : je v nedeljo končalo v Sežani šahovsko prvenstvo Primorske. Nastopilo je 12 tekmovalcev. Prvo in drugo mesto si delita z -desetimi točkami Kastelle z Rakeka in prof. Sivce iz Postojne, tretje mesto pa je zasedel - sedmimi ročkami Klobučar iz Kopra. Ti trije tekmovalci so si priborili pravico nastopa na polfinal-liejn turnirju za šahovsko prvenstvo Slovenije. Četrto iiii peto mesto si delata Šinkovec in Jovančie s 6 in pol točkami, šesto mesto je zasedel Bolčina s šestimi točkami, sedmo in osmo .-si delita Martinčič in Jeršin s petimi točkami, na devetem mestu je Trolia s I itn pol točkami, na desetem Samar- V Cütj SÜl7©£ e. čič z. 2 in pol točkami, na enajstem Urš.ir z 2 točkama in na dvanajstem Ziaon z eno točko. .T. A . Na turniru za prvenstvo Kopra se uveljavlja tudi Šebolj Na turnirju za letošnje prvenstvo Kopra vodi še nadalje sigurno Hribar. zadnjih kolih pa je uspešno posegel v borbo za prvo mesto tudi Seba.lj. Po devetem kolu je stanje zaradi večjega števila prekinjenih in odloženih partij še nejasno. Trenutno vodi lLribar z 8 točkami (1), pred Šebaljem , 6 in pol ločke (2), Klobučarjem. 5 in pol (3), Petrini-čem. ( (2) in Vogričem, 4 in pol (3). Številke i oklepajili pomenijo ;tevilo odloženih oziroma prekinjenih partij. Športne zanimivosti Na mednarodnem teniškem turnirju v Kaiimi je zmagal Dtro.bnv. V finalu je premagal Nemca von Oranima z rezultatom 6:4, 6:1, 6:3. Najvažnejši sporedi od 14: marcu -ladno orodje ter jim pomagaki pri organizaciji propagandnega telovadnega nastopa na prostem. V Kopru bodo dobili moderno letno telovadišče tilami koprskega Partizana so sklonili zgraditi moderno letno telovadišče. na katerem bodo gojili vse športno panoge in orodno telovadbo. Telovadišče bo oh morju poleg ljudskega kopališča. Predvsem nameravajo gojiti odbojko, košarko, teke, skoke in orodno telovadbo. Posebno pozornost pa nameravajo posvetiti vodnim športom .in bedo v ta naniro zgradili tudi skakalnico. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Štolfa — Tiska tiskarna »Jadran« ti Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Sanlorijeva ulica 26, tel. 170, jtošfni predal 2 — Številka tekočega mama pri Narodni banki v Kopru 657-T-162 Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din.