advertise ш
the best
slovene newspaper ★
Commerical Printing of All Kinds
equality
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE • DELAVCE V AMERIKI
Čitatelji v: CHICAGI, NEW YORKU. DETROrrU.
sploh po in izven Amerike
Xxxrx. __ LETO XXXIX.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), SEPTEMBER 10, 1956
Zadnje vesti
^Washingtonsika vremenska napoveduje za skoro le H "*^^0 lepo soinčno vreme, Ua	krajevne nevihte
Skrajnem jugu in vzhodu. Cle-•andska napoved je ta, da bo bftlH ^hčno, da se zna po-ђ ^oblačiti in na večer kaka jvihta ni izključena. Najvišja dneva bo 75, naj-bAifL stopinj. Najnižja tem-pin7	je bila 74 sto-
j{j^^^^^®*>tiku se zbira nov or-Д pa je od ameriške obale da	da računajo s temi,
®elin ne bo zadel ameriške ,^"e in se bo razbil na Atlanti-f
Pacifik je obiskal taj-fjjj'. *^11 so ga za Emmo. Taj-tei. ^ razsajal najprvo na l^ler je bUo potopije-^il	In je tajfOn napra-
obi«^	Škodo. Tajfun je
^tok Okinawa, kjer se
ŠTEVILKA (NUMBER) 173
"S'liala
ianlf" ^nieriška voiaška posto-^ j® 40,000 amerf-^®jakov. Med vo jaki je bila žrtev, neki narednik fe nf-^'	prebivalstvo pa
Že veliko škodo. Na tiso-bni i	je postalo naen-
strehe.
ђ,Цј^^^'®'gre s hitrostjo 150 0|)o	Koreji in Japonski,
stvo i izpraznuje prebival da i i ^j®v, ker pričakujejo, ^jfun najprvo udaril.
jj^^vni tajnik John Foster ђђ ^ Pi*emlŠluje v Washingto-^'*®'P^viti sedaj ko so Ша ^ебк	v Kairu radi
V л^Ва, prekopa brez uspeha, da	tajništvu trdijo,
ge. ^^j^les stavil nove predlo-вођ Д j® pa, bo zopet šel v Lon-' ^ Se tam na licu mesta in z i^ZROvori pouči o po-Р®бајап j v Kairu.
oblasti na otoku Ci-®®>a,trale radi kritičnega jo ђд ^ ^ potrebno, da razpiše-иа glavo grških vodi-4j,g,^Po»T»ikov, kar $28,000. ђрђ ' ®o objavili listo 35 ljudi "ov kot najbolj nevarnih.
je javila, da bo dlanes z eksplozijo vo-јђ bombe. Javila je tudi, da Vo^v ^ napravila tak poskus z Sepj. ^mbo tudi na dan 2.
komisija za ^ ft energijo je odkrila, dia У zadnjih dneh dali ek-tri vodikove bombe, ^^^jalbi bila torej četrta.-
so s svoje strani y®st, da v atomskem la-v Los Alamos, New delajo na raketi na pogon.
^^vi Maine so danes volit-Vajj ^^^Mierja. Pri zadnjih volit-demokratje prvič po 12 demokratskega gov-^ današnjih volitvah кађ^.^ ali iztrgajo repubU ^^aj to mesto ali ga ob-^mokratje.
V
4w
Sueško krizo naj rešijo Združeni narodi?
v Clevelandu se je nahajal admiral Arleigh Burke, ki je šef ameriških mornariških operacij. O Clevelandu je napovedal, da bo postal vojaška pomorska baza. Cleveland ima z vsem območjem Velikih jezer veliko bodočnost, ko se bo odprla nova morska pot Seaway. Važna je bila njegova pripomba, da ni vedel, ali mu bo mogoče priti v Cleveland, to pa radi krize v Egiptu radi Sueškega prekopa; lahko bi tam počilo. Admiral Burke je na tiskovni konferenci dalje priznal, da je šesto ameriško vojno brodovje, ki se nahaja v Sredozemlju, v pripravljenosti, da poseže tudi v vojne operacije, če bi dobilo tako povelje.
Џ	4---
v Cairu v Egiptu so se končali sestanki in pogajanja med predsednikom Egipta Nasserjem in med odborom petih, katerega sestavljajo predsednik avstralske vlade, zastopnik Združenih držav in zastopniki Švedske, Irana in Abesinije. Ti člani odbora so vzeli formalno slovo od Egipta. Predsednik avstralske vlade Menzies je odpotoval v London, kjer je sestanek med zastopniki britanske in francoske vlade. V London sta namreč dospela predsednik francoske vlade Guy Mollet in njegov zunanji minister Christian Pineau. «
Za 15. september le določeno, da francoski in angleški piloti, ki opravljajo službo ob Sueškem kanalu, zapustijo ta mesta, če bi se to storilo, potem bi nastala popolna zmešnjava pri plovbi skori Sueški kanal.
Ameriški državni tainik John Booster Dulles je sporočil Londonu in Parizu, da se s tem sklepom ne strinja in če gredo domov angleški in francoski pilotne, bi ta korak pomenil le še zaostritev krize. Nai se počaka, naj se pogaja. V Washingtonu pričakujejo, da bo Amerika slučaj Sueškega prekopa predala v rešitev Varnostnemu svetu Združenih narodov, nato pa Združenim narodom samim.
Kot smo že pojasnili, so pilot-je v službi družbe Sueškega prekopa tisti živec, ki vodi v praksi vso plovbo po Sueškem prekopu. Ti pilot je morajo imeti posebno mornariško in letalsko izobrazbo, vsak od njih mora dobro poznati osem jezikov. Pilot
niu belih in črnih šo-
položaf naTboVi napet ^ v Kentucky. So mesta Stotin	kier cre med
X	Solarlev pet db d'e-
Pa pod varstvom po-'	narodne garde.
Ponoči gre na stavko Ohio В«1' Co. ako se posrafanfa niftzđno pogodbo ne Vx *®kom dlannSnfesra ^*8-3 So 86 pogajali v ho-
spremlja ladjo, ki vstopi v Sueški prekop prav do Sredozemskega ali Rdečega morja. Pilotu je ladja prJdana na milost in nemilost. Nosi pa tudi polno odgovornost.
Ko je dne 26. julija Nasser podržavil Sueško družbo, je bilo na službi 187 pilotov. Od teh je bilo 56 Francozov in 52 Angležev, Nadomestitev teh izkušenih angleških in francoskih pilotov ni tako lahka.
SLEPEC SI POSTAVIL HIŠO
V Darlingtonu, Pa., kakih 30 milj severno od Pittsburgha, živi s svojo ženo Lew Carlisle, star 45 let, ki je pred desetimi leti oslepel na obeh očeh. Lew se je vdal v svoj položaj, ni pa držal rok križem. Odločil se je, da si postavi lastno hišo, zidano iz opeke. Čafl za. njega ni imel nobene vloge. Dve leti je zidal in zidal, končno se je izpolnil njegov cilj in postavil pred hišo tudi pisemski nabiralnik. Naravno, pomagala mu je žena, a glavno, bil je samouk, sam napravil načrt in delo in nikogar klical od zunaj za kakršnokoli pomoč.
Pozdravi
Pozdrave iz Kranja, kjer se nahajata na obisku, pošiljata Joseph Birk in Frank Oglar.
V Florido
Poznana Mr. in Mrs. Anton Ogrin iz 423 E. 146 St. sta se podala v sončno Florido, kjer nameravata prebiti zimske mesece. Njun naslov tam je: 108 MonSon Dr., Box 584, Edgewater, Fla.
SOCIAUSTI-ZDRUŽITE SE!
V Italiji se je zaključilo pogajanje med dvema socialističnima strankama; eno krilo je vodil Sa-ragat, drugo Nenni. Od leta 1947 je šlo za dvoje socialističnih strank, za dvoje politik. Pietro Nenni je Vodil levičarsko krilo, pa podpiral italijanske komuni-
telu Hollenđen pa ni bilo sporazuma.
V Westburgy, N. Y., sA tiho pokopali Petra Weinbergerja, M je Ш star dva meseca ko je bil ugrabljen dne 4. julija letošnjega leta. Ugrabitelj Angelo La Marca stoji pod obtožbo ugrabitve in umora. Za eno kakor drugo dejanje je predvidena smrtna kazen.
Na pločniku hiše na 1348 W. 91 St. je Andrew Matyas v premikanju svojega avtomobila povozil lastnega sinčka Josepha, starega 18 mesecev. Otrok јђ bil na mestu ul»t.	\
Zakonca, Overton na 1857 E. 63 St. sta se prepirala radi najemnine, ko je žena zabodla moža z nožem do smrti. Policija je ugotovila, da sta vso noč popivala.
ste. Socialist Saragat je vodil desničarsko krilo stranke, pa( podpiral krščanske demokrate. Zanimivo je, da je prišlo do zbliževanja na pobudo francoskih socialistov. Francoski socialistični senator Pierre Commin je bil tisti, ki je ponudil svojo službo posredovanja.
Sedanjo italijansko vlado je sestavil krščanski demokrat Antonio Segni. Krščanski demo-kratje imajo v rimski zbornici poslancev 263 sedežev, komunisti 143 sedežev, združeni socialisti bi imeli 94 sedežev. V itali janski politiki bi se tako pojavili trje močni politični bloki: kr ščanski, komunistični in socialistični. Brez socialistov Saragata bi sedanja vlada Segnia ne imela potrebne večine. Pri zadnjih občinskih volitvah so napredovali socialisti Nennia, nazadovali pa komunisti Togliattia. Komunistom je škodila nova роШЉа Moskve, ki tolče po Stalinu in njegovih pristaših. Trdi se, da so delavske unije, ki jih vodijo komunisti, v zadnjem času izgubile en milijon članov. Združena socialistična stranka bi imela [tudi svojo lastno posebno zuna-I njo politiko.
ALI JE RAZOROŽITEV SPLOH MOGOČA?
Senator Ellender iz Loui-siane je bil tri tedne po Sovjetski zvezi. Ko je prišel nazaj, je dal tole značilno sodbo: "Kdor misli, da se bo sovjetski sistem v kratkem zrušil, je enostavno norec. V Ameriki bom skušal pridobiti Amerikance za novo politiko do Sovjetske zveze. Je absolutno nespametno, če izdamo tako ogromne vsote za oborožitev, ko bi denar lahko uporabili v druge namene."
' V Washingtonu je imel sejo posebni odbor senata, na čelu tega odbora je demokratski senator Humphrey iz Minnesote. Odbor se je pečal z razorožitvijo in ugotovil, da izdajo države na leto več kakor sto milijard dolarjev za oboroževanje. Ugotovil pa je tudi, da teh sto milijard izdatkov pomeni važne izdatke v narodnem gospodarstvu sploh. Z dlru^mi besedami, da gre za velikansko vojno industrijo, ki naravno zaposljuje veliko število dtelavstva, pa naj se to delavstvo vrže na cesto?
Največja ladja sveta je ameriška letalonosilka Saratoga. Gradili smo jo štiri leta, stroški so znašali $207, 000,000. Ladja se dviga v 25 nadstropjih, je dolga 1,039 čevljev. Široka 252 čevljev, so uporabili za njo 52,000 ton jekla, ima štiri turbine, ki bi bile sposobne-, da zalagajo z električno silo celo mesto, ki ima 1,500,000 prebivalstva, ima priprave za "airconditioning," ki W lahko ogrevali, oziroma hladiU dvajset velikih gledališč!
Koliko je bilo pri gradnji* te ladje zaposlene dielovne moči, pa so stroški za ladjo pomenili nekaj za splošno ameri^o gospodarstvo!
STEVENSON IN LAUSCHE STA PRIJATEUA; STEVENSON JE GOVORIL V (OLUMBUSU
Bodočnost hrenovk
Federalno tajništvo za kmetijstvo napoveduje hrenovkam (hot dog) lepo bodočnost. V letu 1956 bodo Amerikanci pojedli 500 milijonov več hrenovk kot lansko leto. Tajništvo za kmetijstvo pripisuje ta napredek zanimivemu dejstvu—mnetnih zob. Prijatelji hrenovk niso samo ameriška mladina, temveč tudi zreli Amerikanci. Zakaj? Hrenovke so mehke, umetni zobje so postali navada, pa umetni zobje, tudi mehke hrenovke lahko zgri-zejo?
Gre za nizko ali pa visoko obrestno mero, za čas, ko naj se posojilo vrne, pa tajništvo za kmetijstvo v zvezi s trgovinskim tajništvom opozarja na tole: Obrestna mera se je zvišala. Znaša od 4%% do 6%. če je obrestna mera ^nšja od pol do enega odstotka in če vzamemo posojilo $20,000 za 25 let, bodo samo obresti višje za $1,734. v
Na jesen, posebno radi kupujemo na kredit (charge). Pri tem pa malo pomislimo na to, da navadno plačamo 12% več kot proti gotovini.
ZA KATEREGA KANDIDATA SO DELAVSKE UNIJE
COLUMBUS, 9. septembra—Ohijski demokrat]e so imeli v Columbusu velik politični sestanek, na katerega so povabili tudi Adlaia Stevensona in Estesa Kefauverja. Adlai Stevenson se je v svojem govoru pečal s položajem ameriških farmarjev, srednjih in malih trgovcev in obrtnikov. Governer Frank Lausche je nastopil takoj za Ste-vensonom in Stevensonu ponovil to, kar mu je poprej e brzojavil in poročal pismeno, da je kot demokrat za listo Adlai Stevenson-Estes Kefauver.
Adlai Stevenson je opozoril y ameriške volilce na to, v kakem slabem finančnem položaju se nahaja srednji in mali trgovski in obrtniški stan, pa tudi pokazal s prstom na republikansko politiko v tem vprašanju, ko je sam načelnik odbora za pomoč temu stanu, seveda republikanec, povedal kaj misli. Stevenson je citiral njegove besede, da —"Kaj se bomo razburjali! Bogati postajajo bogatejši, velika podjetja postajajo večja, mala podjetja postajajo manjša in v stvari se ne da ničesar napraviti.
Kaj bi se torej razburjali?"
O Franku Lauschetu je rabil Stevenson tele besede: "Želim pozdraviti Franka Lauscheta,
svojega starega prijatelja dolgoletnega govemerja in bodočega senatorja države Ohio."
Governer Frank Lausche, ki je hotel govoriti n% sestanku še vpričo Adlaia Stevensona, kateremu se je mudilo v New York,
je dejal Stevensonu: "Ko je bil storjen sklep, da ste vi določeni za predsedniškega kandidata,
sem bil s tem sklepom zadovoljen. Ko je bil določen za podpredsedniškega kandidata EJstes Kefauver, mi je bilo jasno, da je z njegovim imenovanjem dobila kandidatna lista pravo veljavo.
Jaz sem vam takrat brzojavno častital in sem vam tudi zagotovil, da vam bom nudil vso svojo podporo in pomoč. To hočem danes ponoviti."
Tako Adlai Stevenson, kakor governer Frank Lausche, sta obljubila kandidatu za ohijskega govemerja bivšemu županu To-leda Mike DiSalleu vso pomoč.
Governer Frank Lausche se je izrecno izjavil za demokratsko listo, za demokratsko stranko.
SWišče dlelavskih unij
Unijska centrala AFL-CIO je kakor znano sprejela Adlai Stevensona kot predsedniškega kandidata ameriškega unijsko organiziranega delavstva. Za ta sklep je od izvršilnega odbora glasovalo 17, proti pa pet članov.
Na seji ni bilo govora o tem, ali naj se razpravlja tudi o republikanskem kandidatu. Po seji je
ZA POSREDOVALCE GRE!
V Nebraski so izračunali, da se je funt težka štruca belega kruha od leta 1946 do leto 1955 podražila za 70%. Farmarji sami pa so za svojo moko dobili v tem času le 20% več. Glavni delež so torej odnesli prekupčevalci.
bil izjema Beck, ki vodi unijo ameriških prevoznikov. Ta se je izjavil za Eisenhowerja.
Centrala AFL-CIO je izvršila povpraševanje pri včlanjenih unijah in je sedaj izdala poročilo, za koga so delavske unije. Na splošno je razmerje, kakor 3: 1 tri za Adlai Stevensona in ena za Eisenhowerja. So pa radike v posameznih unijah in so nekatere za Stevensona, oziroma za Eisenhowerja, kakor devet proti ena.
V Euclid Beach Parku so imeU clevelandski republikanci v soboto, politično prireditev, na katero so povabili kot govornika senatorja Charlesa Potter-ja iz Michigana, ki se je razumljivo zavzemal za Eisenhowerja in Nixona, pa tudi za republikansko večino v kongresu v Washingtonu. Toda Potter je čutil potrebo, da naj repubUkanci brezdelno ne zaupajo samo v Eisenhowerja, ker se lahko pripeti in ponovi volilno leto 1948, ko so bili republikanci sigurni zmage, a so propadli, zmagal pa je Harry Truman.
*
Program demokratske stranke je ta, da se Judom v Izraelu pomaga z orožjem. Republikanci sicer nudijo pomoč Izraelu, pa ne dajo orožja. Komentar je ta, da hočejo demokratje potegniti za seboj številne judovske volilce v državi New York, pa tudi drugod, kjer so Judje gosto naseljeni.

v zadnje slovo
Pevci in pevke zbora Zarja so prošeni, da pridejo v torek zvečer ob 9. uri v Želetov pogrebni zavod na 6502 St. Clair Ave., da zapojejo žalostinko v slovo pokojnemu pevcu Edward Mramor.
Iz bolnišnice
Mrs. Theresa Dolsak je bila prepeljana z Mary A. Svetkovo ajmbulanco iz Euclid-Glenville bolnišnice na svoj dom na 14411 Darwin Ave. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo in prijatelji jo lahko obiščejo.
EDWARD MBAMOB
Zadet od srčne kapi, je preminil Edward Mramor, star 37 let, stanujoč na 444 E. 260 St., kamor se je družina preselila pred osmimi meseci iz 6424 Spilker Ave. Rojen je bil v Clevelandu in je bil zaposlen zadnjih osem let pri Ward' Baking Co. Bil je član društva Naprej št. 5 S.N.P.J.
Tukaj zapušča očeta Antona, doma iz Zavrha na Notranjskem, mater Mary, rojena Pogačnik, doma iz Dobrave, Podnart na Gorenjskem, dva brata Antona in Franka, dve sestri Mrs. Mary Kosec in Mrs. Lillian Mocilnikar ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in
nato na pokopališče Calvary.
*
ТИШШ J. CfflNCHAB
v soboto zjutraj je umrl v University bolnišnici šest tednov star Thomas James Chinchar, sinček družine John in Anna (rojena Burjak) Chinchar iz 22100 Morris Ave. Starši so rodom Čehi. Poleg staršev zapušča tri brate: John, Joseph in Steven. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 10:15 uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Štefana na Lake Shore Blvd. ob 11. uri in nato na
pokopališče Calvary.
«
Zadušnica
Jutri, v torek, ob 8.15 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida ob 30-dnevnici smrti Johna Čebulj. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
SLUČAJ UGRABITVE OTROKA-V TEMI
V Hamdenu, Conn., so pokopali truplo Cinthie Ruotolo, stare šest tednov, ki je bila ugrabljena. V New Yorku so danes izdali izvid in mnenje, kako je umrla Cinthia. To stoji, da je imela krvne podplute, ni pa še ničesar pojasnjenega, ali gre za ugrabitev, ali za umor in kdo je storilec.
Ko so se odločili, da izvršijo pokop Cinthie, je prišlo v družini Ruotola do nesoglasij. Oče je vztrajal na tem, da ni gotovo, da bi šlo res za njegovega otroka Cinthio. Drugi člani družine z materjo vred so v truplu spoz-
nali pokojno Cinthio in so bili za to, da gredo h pogrebu. Končno se je dal prepričati tudi oče in se je udeležil pogreba. Mati se je ob grobu onesvestila.
Agentje FBI so sumili mater samo, pa je končno ta preiskava padla v vodo. Niso ji mogli dokazati krivdo. Aretirali eo neko drugo žensko, ki da naj bi otroka odvedla, pa je preiskava dokazala, da je dotična ženska v času, ko je Cinthia izginila iz vozička pred trgovino, res bila tam da je imela otroka v naročju in šla z njim, da pa je bil otrok njen. Slučaj toraj nepojasnjen.
Volkswagen in Amerika
Za oktober napoveduje ameriška industrija avtomobilov, da bo vrgla na trg nove avtomobile 1957. Istočasno uganjajo Nemci ogromno propagando za njihove Volkswagen—"ljudske vozove." Štirisedežni Volkswagen bo v New Yorku naprodaj za $1,495. Odprti Volkswagen se bo dobil za $1,995. Posebni športni Volkswagen za $2,395, Station Wagen za osmimi sedeži, ki bo imel na zunaj obliko malega avtobusa, bo stal $1,995. Volkswagen je v Ameriki zaenkrat kot avtomobil drugega reda. Za Amerikance je še vedno premajhen In če kupijo Volkswagen, imajo doma poleg njega veliko ameriško limozino. Tudi to trdijo, da jih vožnja z Volkswagnom zelo utrudi, ženske se pritožujejo, da je v njem premalo prostora za prtljago.
STRELA UBIJA
V Saint Charles, Idaho, sta bila na farmi ubita od stfele 34 letni Curtis Pugmire in njegov triletni sin Richard.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by '
The American Jugoslav Printing & Publishing Cc. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderton 1-5311 — HEnderaon 1-5312
Issued Every Day Exrcept Saturdays, Sundays. Holidays and the First W^ek in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:	•
(Po raznaSalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)_________$10.00
For Six Months — (Za šest mesecev)____g.00
For Three Months —^ (Za tri mesece)_________4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year — (Za eno leto)___
For Six Months — (Za šest mesecev)
For Three Months — (Za tri mesece)
---$12.00
----- 7.00
-----------------4.50
Entered as S^ond Class Matter April 2Gth. 1918 at the Post 0£fice~ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
SNEDENE OBLJUBE EISENHOWERJA
(1)
Za letošnji Labory Day seje tudi Eisenhower obrnil na ameriško delavstvo. Operiral je z visokim številom zaposlenih, pa s prosperiteto. Ko gre za število zaposlenih Amerikancev, ki si služijo kruh s stalnimi plačami in mezdami, je prvič veliko vprašanje koliko držijo številke, s katerimi je Eisenhower ju postreglo federalno tajništvo za delo. Ce se imenuje številka 66 milijonov, se sliši lepo; bilo bi govora o popolni zaposlitvi, če bi bili ti ljudje zaposleni po osem ur vsaj za pet-dni na teden. Ce se pa ozremo okrog sebe, vidimo, da temu ni tako. Nekaj je gotovo, da je v industriji nazadovanje, da se po nekaterih tovarnah dela đli po štiri dni, ali celo samo po tri dni v tednu. Mnogi so zaposleni na dveh krajih, četudi ne za polne šihte! Številka se vrže v svet, kdo jo more kontrolirati!
Kdor je kontroliral v zadnjem času gibanje na borzah, v prvi vrsti na newyorški borzi, je moral opazit, da ni bilo toliko ponudb in povpraševanja po delnicah, sploh po vrednostnih papirjih, s katerim se trguje na borzi, da bi lahko rekli, da je resnična prosperiteta tukaj.
Se drugo značilnost smo opazili, da mora biti v ameriških magazinih polno blaga. Tovarne so omejile polno produkcijo. Napovedano je bilo, da bodo letošnje investicije pomenile rekord. O tem rekordu se ne sliši več. Znano je, da je republikanska stranka tista, ki v glavnem razpolaga z dolarjem, kapitalom. Ali se republikanci kapitalisti morda le sprašujejo, kdo bo pri novemberskih volitvah zmagal, z drugimi besedami, da v republikansko zmago niso prepričani, pa raje držijo denar doma.
Eisenhower sam, tako gre glas iz Bele hiše, bo v volilni propagandi branil uspehe njegove administracije, za bodočnost bo razvijal posebni delovni program. Obrnil se bo na ameriško delavstvo, na ameriške farmarje, na črnce ameriškega severovzhoda. Iz tega programa se vidi, da Eisenhowerja ameriški jug pri volitvah leta 1956 ne zanima več toliko, kot ga je zanimal pri volitvah leta 1952.
Eisenhower računa torej na maso delavskih volilcev. Trdi, da je unijsko organizirano delavstvo tudi leta 1952 imelo priporočilo od vodstva teh unij, naj glasuje za Adlaia Stevensona, v velikem številu pa je glasovalo za njega, Eisenhowerja.
Položaj v letu 1956, ko gre za delavstvo, pa je mnogo drugačen, kakor je bil leta 1952. Leta 1952 je bil Eisenhower, rekli bi za delavce še nepopisan list, v letu 1956 je precej popisan, pa je vprašanje kako, dobro ali slabo.
Za unijsko organizirano delavstvo, ki šteje danes vendarle močno armado kakih 20 milijonov članstva, je najvažnejši zakon Taft-Hartley. Ta urejuje tudi pravice delavskih unij, tem enako nalaga dolžnosti. Ko ga je kongres sprejel, je takratni predsednik Harry Truman vložil zoper njega veto. Kljub vetu ga je kongres sprejel s potrebno dvotretjinsko večino. Zakon je bil že takrat zastarel, še bolj zastarel je postal v letu 1952 in to je pri volitvah sprevidel Eisenhower sam.
Na občnem zboru AFL leta 1952 je Eisenhower dal tole svečano obljubo: "Sera za spremembo Taft-Hartleye-vega zakona. Ne bom podpiral nobene take spremembe, ki bi omejevale pravice delovnega človeka." Eisenhower se je hotel približati delavstvu in je kot novi predsednik Združenih držav postavil za federalnega tajnika za delo Martina Burkina, ki je bil izšel iz unijskih vrst. K temu imenovanju je pokojni Robert Taft dejal, da je nekaj neverjetnega, nezaslišanega.
Tajnik Martin Durkin, sedaj že pokojni, je šel na delo in pripravil potrebne spremembe Taft-Hartleyevega zakona. Ko je imel te spremembe pripravljene, je šel z njimi v Belo hišo k Eisenhower ju, dobil za te spremembe pristanek Eisenhowerja. Ko pa je prišel čas, da spremembe v obliki zakona pridejo pred kongres s priporočilom Eisenhowerja, je Eisenhower dano obljubo snedel. Povzpel se je celo do trditve, da ni nikdar dal Durkinu obljub, kakor je to trdil Durkin. 2e takrat je nastalo enostavno vprašanje, kdo govori resnico, ali Eisenhower ali pa Durkin.	L C '
Primere v gospodarstvu
Finančni minister britanske vlade Harold MacMillan je v zadnjem svojem govoru rabil tole primero;
Od leta 1953 so zapadni Nemci zvišali svojo produkcijo za 1Г odstotkov, in povišali delavske mezde enako za 15 odstotkov.
Delavske mezde pa tudi produkcija, so se v Združenih državah povečale za dest odstotkov.
V Veliki Britaniji so se delavske mezde dvignile za dvajset odstotkov, industrijska produkcija pa le za deset odstotkov,
*
Ameriške avtomobilske družbe so izdale pregled, koliko novih avtomobilov so vrgle na trg v prvih osmih mesecih leta 1956. Tri glavne družbe General Motors, Ford in Chrysler so napravile 3,908, 531 novih avtomobilov, v letu 1955 ob istem času pa 5,263,272. Nazorna slika o krizi v avtomobilski industriji.
Suez in reklama
v Parizu izhaja 13 dnevnikov. Od teh je znano, da se le štirje vzdržujejo na trgovski način z lastnimi sredstvi brez zunanjih podpor.
Vsem pariškim listom je prišla v enem oziru v dobro sedanja kriza radi Sueškega prekopa. Francozi so do polovice delničarji te družbe, premoženje družbe je predsednik Egipta Nasser po-državil. Družba se je poslužila francoskega, v prvi vrsti pariškega časopisja, začela tam objavljati plačane članke, plačane oglase. Od vseh listov je imela družba potrdila, da je poslala čeke, pa je sedaj v pariškem časopisju nastala velik polemika, koliko denarja je kdo prejel od Sueške družbe. Celo najbolj ugledni pariški listi priznajo, da so čeki res 'prišli, trdijo pa, da so iih odklonili, vrnili družbi nazaj. Komunističen list Humanite priznava, da je enako dobil inse-rate od Sueške družbe, pa se enostavno izgovarja, da če hoče redno izhajati, ima itak v svojem proračunu $20,000 dohodkov od oglasov.
Molotov-jetnik?
Poročilo iz Prage ve povedati, da je sovjetska vlada postavila bivšega zunanjega ministra Vja-česlava Molotova za svetovalca novemu zunanjemu ministru Dimitriju Sepilovu. Pod to pretvezo, da Molotov -mora ostati v Moskvi in mu sovjetska vlada ni niti dovolila, da si fzame svoj redni dopust. V Pragi nadalje trdijo, da se novi sovjetski zunanji minister Sepilov sploh ne zmeni za Molotova.
sen. george v angliji
Ameriški senator Walter George, ki se umika iz političnega življenja, je prispel v Anglijo. Poslužil se je ladje United States. George je odšel na s^den-tedensko potovanje po raznih evropskih državah. Predsednik Eisenhower je imenoval senatorja Georgea kot svojega osebnega zastopnika pri Severno atlantski zvezi.
Senator George je znan kot bivši načelnik zunanjepolitičnega odbora v senatu v Washingtonu.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
—Po tritedenski bolezni za po-liom je umrla članica SNPJ Frances Tapper. Rojena je bila v Colorado Springsu, stara 24 let. Zapušča žalujočega soproga, dve sestri, očeeta in mater ter več drugih sorodnikov.
CUYAHOGA FALLS, O.—V nedeljo 19. avgusta je umrl pri Mrs. Juliji Berich v Magodare, O., 70 let star Joe Krmec, po domače Krnce. Bil je samec. Tu ni imel sorodnikov, v starem kraju pa je imel sestro. Rojen je bil v Studencu na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 53 leti. Prijatelji srbskega rodu so mu priredili lep pogreb.
PORTLAND, Oregon — Dne 29. avgusta je preminil Martin Janezich. Rojen je bil 9. oktobra leta 1875. Pred leti je živel v Chicagu in Stantonu, 111. ter je bil prvi učitelj čikaškega pevskega zbora France Prešern. Zapušča soprogo, sina in hčer.
BARTON, Ohio—Dne 18. avgusta je v bolnišnici Martins Perry umrl Louis Bregant, samski, star 75 let. Zadnjih nekaj let je živel v Ramsey, Ohio, pri svojem nečaku Albertu Koranu. Rojen je bil na Jesenicah na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1907. Bil je član SNPJ, leta 1952 pa je vzel odpravnino. Tukaj zapušča 3 ne-јаке in 3 nečakinje ter več vnukov.
JOLIET, Illinois—Umrl je Frank Lamuth Sr., star 76 let. Doma je bil iz vasi Dragatuš in je prišel v Ameriko 1. 1904. Več et je bH uposlen pi i Rock Island žcleznici. Upokojen je bil od 1.
1946.	Sin Raymond je umrl 1.
1947.	Zapušča soprogo Katharine; 5 sinov. Frank Jr., John v Jolietu, William v Monte Bel-lo, Calif., Thomas v Compton, Calif., in Anthony v Oakland, Calif.; dve hčeri, Mary Kirin in Anna Kirin; šest vnukov in brata Antona v Evropi. Bil je član Railroad Carmen No. 415 in KSKJ.
—Umrl je po kratki bolezni Frank Senica Sr., star 69 let. Doma je bil iz Toplic in je živel v Jolietu 62 let. Dolgo let je delal pri Humphrey Foundry, 5adnja leta pa je bil upokojen. Zapušča soprogo Mary; eno hčer, Mrs. Mary Robbin; dva iina. Frank Jr. in Joseph, vsi v West Winfield, Pa.
—Mr. Mathew Buchar, je zadnji teden praznoval svoj 94-ietni rojstni dan. Mr. Buchar je bil dolgoletni tajnik društva Sv. Cirila iu Metoda št. 8 KSKJ.
NOV SERUM PROTI STEKLINI
Pred kratkim so iznašli nov serum proti steklini. 2Jdaj ne bo /eč potrebna dolgotrajna in neprijetna serija injekcij, ki so jih doslej dajali' po pasjem agrizu. Novo cepivo bodo daja-i tudi za imunizacijo, vendar i njim ne bodo cepili vseh ljudi, marveč le posamezne skupine kakor mlekarje, poštarje itd. Novi serum izdelujejo iz virusa stekline, ki ga gojijo na embri-ju piščanca. Imunost človeka, ki ga cepijo z novim serumom, traja dve do štiri leta.
McCarthy ima prav?
Senator Joe McCarthy se je končno le oglasil in republikancem napovedal:
"Če boste računali samo z Ei-senhowerjem, s parolo, da je doma blagostanje, v svetu pa mir, kar naj bi bila zasluga republikanske stranke, potem se pripravite na volilni izid volitev v letu 1956, kakor je bil v letu 1948."
STROJ ZA OBIRANJE LIMON
V nekem podjetju v Kantor-niji sortirajo vsak dan 1,120,000 imon po njihovi barvi. To ogromno delo opravlja le šest strojev, ki sortirajo limone v pet kategorij, od temno zelene Jo svetlo rumene barve. Tovar-aa, ki je te stroje izdelala, proizvaja tudi stroje za sortiranje fižola, graha, semena za sejanje kave in orehov.
prebivalstvo u.s.a.
Zadnja statistika o prebivalstvu Združenih držav je ta, da je 166,887,731 ljudi v Ameriki, onih pa, ki si služijo kruh z mezdo in mesečnimi plačami—66,800,000.
Obredni umori v Basutu
Dežela Basuto je angleški protektorat že od leta 1868 in podrejena je visokemu komisarju za Južno Afriko. Doma-činski dedni vladar dežele ima svojo oblast samo na papirju, kajti dežela je razdeljena na devet distriktov, ki so pod vodstvom komisarjev kolonialne uprave. Distrikti so razdeljeni na okraje, ki imajo svoje dedne domačinske vladarje, med katerimi pa so spori na dnevnem redu.
Površina dežele je 30,343 kv. kilometrov, prebivalcev pa je nekaj nad 600,000. Črnci plemena Bantu so med prebivalci na prvem mestu, belih prebivalcev pa je v deželi samo nekaj nad 1,700. Vsi ti beli prebivalci so uradniki, trgovci in misijonarji, kajti Basuto je edina kolonija, v kateri Evropejcem ni dovoljeno, da bi kupovali zemljišča in si tako kot posestniki s pomočjo kolonialne oblasti pridobivali premoženje. Zemljo smejo obdelovati samo domačini. Mnogi domačini pa živijo tudi na tujem in računajo, da je od plemena Bantu na tujem najmanj 70,000 ljudi. Največ teh ljudi dela v južnoafriških rudnikih zlata. Glavno mesto dežele Maseru ima okoli 3,300 prebivalcev in je med njimi okoli 400 Evropejcev.
Deželo Basuto je pravzaprav ustanovil kralj Mošeš, ki se je nekdaj .bojeval z Buri in se je potem zatekel pod britansko varstvo. Ta kralj je imel mnogo žena in množico otrok ter je še danes nad tisoč Basutov, ki zatrjujejo, da so njegovi potompi in se med seboj krčevito bojujejo za oblast v posameznih okrajih. Zaradi te ogorčene tekme med pravimi in dozdevnimi potomci so tudi na dnevnem redu strašni zločini.' Posamezni vladarjevi potomci organizirajo morilske skupine, 'ki iščejo žrtve, ker so prepričani, da se da oblast pridobiti in ohraniti samo s krvjo. Take morilske skupine imajo svoje obrede, po katerih umorijo vsako leto mnogo ljudi. Morilska skupina si vzgoji nekaj poklicnih rabljev, ki potem po strašnem obredni-ku mučijo in koljejo nedolžne žrtve.
Kolonialna oblast stori sicer vse, da bi zatrla zločinsko početje, toda vseh vločinov ne more niti odkriti. V zadnjih petih letih so kolonialne oblasti ugotovile nad 100 obrednih umorov in zaradi teh zločinov je bilo na smrt obsojenih 70 posrednih in neposrednih krivcev. S tem pa obredni umori v lepi afriški deželi še niso preprečeni in po splošnem mnenju podpira obredne umore tudi sedanja ba-sutska vladarica Mantcebo, ki je vdova zadnjega vnuka kralja Mošeša ter ima od kolonialne uprave potrjeno oblast kot skrbnica svojega pastorka Be-renga, ki je bil že kot otrok imenovan za basutskega vladarja. Vladarica «ma na svoji strani nekaj plemenskih poglavarjev, ki z obrednimi umori utrjujejo svojo oblast. Podatke o vsem tem ima tudi kolorJalna, uprava, ki pa proLi	vidUa/.,. ničesar ne ukrene, ker je starka najmočnejša opora britanske kolonialne oblasti proti tistim plemenskim veljakom, ki bi radi deželo priključili Južnoafriški uniji.
jezovi na reki colorado bodo služili obširnim suhim področjem
Colorado, ki je izdolbel Grand Skalnega gorovja do izliva v Canyon, bo nekoč pomagal ljudem do naravnih bogastev, ki jih
krije na pol suhi gornji tok reke
Inženirji, oboroženi s 760 milijoni dolarjev, katere je odobril kongres, bodo kmalu pričeli z delom na treh ali štirih jezovih in enajstih dodatnih namakalnih načrtih, s čimer mislijo dobiti od 1,700 milj dolge reke in njenih pritokov več koristi, kakor doslej. Države, ki bodo imele neposredne koristi, so Colorado, New Mexico, del Arizone, Utah in Wyoming.
Suhi gornji tok reke, ki je obširnejši kot države Pennsylvania, New Jersey in New York, bo na nekaterih mestih spremenjen v rodovitno področje. Na dan bo prišel plin, petrolej, titan in uran.
Colorado, ki ga imenujejo "zadnja vodna globel na zahodu," je pomembna vodna pot od
lifornijskem zalivu. V nekateri!' predelih Californije, Nevade i" Arizone je edini vodni vir.
Voda reke je na podlagi dese letja starega dogovora razdelj®" na na gornji in doljnji tok. P® sporazumu lahko področje o gornjem toku porabi 7,500,0"" akrskih čevljev vode na leto, tO" da samo, če ostane za podrojU^ ob spodnjem toku enaka koli i na vode, in sicer na podlagi desetletnega povprečka. Mep® točka med gornjim in spodDji^ tokom je Lee Perry v bliziiu s®" verne meje Arizone.
V suhih letih nikoli ni to№ vode, da bi področje ob zgomP^ toku lahko porabilo svoj delež nudilo področju ob spodnjei^ ku potrebno količino vode. no zaradi tega so potrebni ve vodni zbiralniki, ki se bodo Dolnili z vodo, kadar je obilo Čg.
Common Cou^
Češki mlin iz stekla
Skoraj že deset mesecev obratuje na Češkoslovaškem steklen avtomatični mlin, ki so si ga v tem času ogledali že številni tuji strokovnjaki in delegati. Nov mlin se razlikuje od modernih avtomatičnih mlinskih naprav predvsem v tem, da so. vse dovodne cevi iz stekla in da žito transportirajo pod zračnim pritiskom. Stekleni so tudi sesalci zraka. Torej so si Čehi omislili nekaj, česar nima doslej še nobena dežela.
Morda besedo ali dve o pnevmatičnem transportu žita. Strokovnjaki navajajo vrsto prednosti. Prav kot pri drugih mlinih je tudi v vseh modernih pri vsaki mizi leseno lopati podobno dvigalo, ki spravlja žito med kamenje. Pri novem tipu avtomatičnega milna pa žito, teče po steklenih ceveh vse do ti,et-jega nadstropja. Električni, motorji proizvajajo visok pritisk. Pri tako poenostavljenem delu je mnogo manj okvar, pa tudi tehnološke prednosti niso majhnt. Zmleto žito se v ste-kelnih ceveh hladi, pritisk poganja moko skozi gosta sita, posebne naprave pa odvajajo vodne hlape, ki nastajajo pri mletju.
Vsakdo, kdor je bil kdaj v mlinu, ve, koliko škode povzroči v mlinskih napravah žužek, ki se zarcdi v lesenih grodih in lopatah. V steklenem mlinu teh škodljivcev seveda ni.
Strokovnjaki zlasti cenijo odlično konstrukcijo ^ steklenega sesalca, ki omogoča popolno nadzorstvo nad delovnim procesom. Razen tega so Čehi povedali pri opisu tega mlina, da so z novo gradnjo prihranili 80 do 100 kubikov gradbenega lesa, pa tudi montaža in menjava nadomestnih delov je dokaj preprostejša.
Vse tuje kmetijske delegacije, ki j ill nanese pot^na Češkoslovaško, si ogledajo ta stekleni mlin. Podjetje, ki ga je zgradilo, jo dobilo že več naročil iz dežel onstran oceana, zlasti iz Arg0ntii:o, ki je naročUa več ue'.'niatičnih naprav.
so
Najstarejši kroj dubrovniške riviere
Zahodno od Dubrovnika ■ trije majhni otoki, ki zaP'™. obalo dubrovniškega in tvorijo enega najlepših skih kanalov na Jadranu-nji med njimi se odlikuje 2 rednimi naravnimi lepotaffi'-
je Lfopud, ki ga pokrivajo gozdovi, njihovo bujno pa se spušča vse do morske o le. Na tem otoku izvrstno ^ ^ vajo pomaranče, limone, ° in vinska trta ter drugo sre zemsko rastlinstvo.	џ
Mimo naravnih lepot jj. tem majhnem otoku tudi s
ni kulturno-zgodovinski
niki, ki pričajo o slavni P klosti njegovih prebivalcev, arheoloških izkopavanjih ostankih nekdanjih ugotovili, da je bil otok naseljen že v zgodnje^ ^ njem veku. Največje zas u? ^ razcvet tega otoka g""® ^ ^7, morstvu, ki je zlasti v 16- jg stoletju povzdignilo Lopu pomeinbnega gospodarske^^^.^ kulturnega središča na P ^
ju • nekdanje dubrovniške ^
like. V 16. stoletju Ј® • gra-niška republikanska	g^o-
dila na Lopudu oporišče je ladje, ki so plule
m
ittujc, Л1 DU y.— oostaj* Levanta. Opazovalne ^
RACA ZRUŠILA LETALO
Nad ogromnim močvirjem v Avstraliji je letelo reaktivno letalo. Nenadoma je pilot začutil, da je motor ugasnil in da je začelo letalo strmoglavljati. Pilot je živ in zdrav pristal v blatu. Ko je pogledal motor, je videl, da je bila v srednji turbini za zrak raca, ki je blokirala motor.
RAZSTAVA KRZNA V I.ENINGRADU
Ta mesec so odprli v Leningradu veliko mednarodno razstavo krzna. Razstavljenih je okoli 30 vrst krzna, med njimi okoli 4 milijone astrahanskih, veveričjih, hermelinovih, podla-sičjih, ibzamskih in drugih kožic. Posebno pozornost vzbujajo seveda kožuhi polarnih lisic, in kun zlatic. Veliko razstavo, ki sodi med največje tovrstne prireditve na svetu, prirejajo v poslovne namene in se je udeležujejo zastopniki oziroma nakupovale! več kakor sto tvrdk iz tujine. Med njimi so številne trgovske družbe, ki trgujejo z Rusijo že od konca prejšnjega stoletja.
na otoku so povezane o j^i čimi pripovedmi in iz življenja številnih pomorščakov. V dobi razcveta dubrovniškega F stva je bilo na Lopudu ato velikih in majhnih S slavno pomorsko
je Lopud prišel tudi hrvatsko književnost ,, v "Trista Viča udovica-re vsebina je povezana s dijo lopudskih brodoloi® so sodelovali v pomors^ ^ kah na strani Karla V-, уЦрЈ val Antun Kazali. Tudi s drugi dogodki iz življ®"^^^j,ili
pudskih pomorščakov
svoje mesto v književnoS ko je zgodbo o lopuda# opeval Stjepo Ilijić. ggilo
Prav tisto, kar je P®. oslabitev pomorske nioc> ga Dubrovnika—to
predvsem katastrofalni gj.jjiS
leta 1667 in odkritje ^ pa" —je povzročilo tudi zadevanje Lopuda. . ^ mesto z več tisoč z velilum ladjevjem P ^ kem postalo majhna v tem malem ribiškein ie je po dveh stoletjil^ jjjc začelo prebujati življ®^^^* j^di govd naravne lepote •kulturnozgodovinski pomenijo temelj razvoja Lopuda v turizmu.
Oglašajte ^''
Emakopra *
osti
^lberi
HALPER:
KIOSK DRUŽINE SILVERSraNOVIH
(Nadaljevanje)
^^Такој se mi je posvetilo, da u	natančen načrt,
etraž^^ j® bil videti malo pre-Pred^i!'	je mirno stal
jih •	Osem ali devet
^ ^^0' samih velikih fan? osemnajst in devet-^bal тт^'	sem se prvič
izbrnii	pravkar šest;
jj. . si čas, ko so že vsi je P'^ipeljali zadnje izda-Čgji	tovarnah že kon-
Mi]f ^ ° - ^ ^to na ulici ni bilo ejg °	Naposled se je
relrni ^ capinov zasmejal in
Sim.
toda 1^	je sila poučna,
treba^ ti ne zdi, da bi bilo
nazorno
"Sevo^ Gooley je rekel: zakaj pa ne?"
kj^gi	je tisti fantin po-
Zahte ^^^^tere slike v reviji in кц	delam na pločni-
ja Ф ^ izvedem prvo va-Moi nisem hotel storiti, j® položil fantu roke na "Prosim,
očpf„ " ioda tisti capin je
^koodnmL jjiQ Vašega sina se zanima-^č'epe.'.^^ vas. Hajd, delaj
jl^oČem," sem mu dejal.
^kel.
fajitip X P/'vo vajo, da bodo Žue vedeli, kako je treba tak-, početi."
_^^očeni," sem rekel.
vajo," je rekel.
apravi jo."
^očein."
Potem •
ni, ^ J® smeje stopil k me-gledal je umazano. Ц JO. Napravi jp, če ho-Bebi'dobro."
kei	prosim vas," je re-
dite očka. "Prosim vas, poj-^'^ov jest in ne delajte Policg^^ bi želel poklicati
'^ođ
ђц i ^ Preden sem se zavedel,
1ђе
ftekdo stopil za hrbet in
padel na ko-8kug„] nie je nekdo drug (epg Prisiliti, da bi delal po-teju ^koga sem odrinil in po-® j® nekdo udaril in nato , da je nekdo posegel •m pj so me imeli pod sabo in bn^i sem obrnil glavo kvišku. Gospa Oli-
ђа
ki
•■ftik	prišla kupit ve-
..j ' je zmerjala. Ц ^^^tite ga! Potepuhi, fa-^.^PUstite ga!" Stopila je mi skušala pomagati,
Ц;
ro-
so jo. Ko sta mi ke	začela zvijati
del^ hotela prisiliti, da bi počc" •	—
^^cla kričati.
3eva	je gospa Oliver-
Nekaj ljudi je prišlo mimo in gospa Oliverjeva jih je pozvala, naj pomagajo. Toda ti capini so bili sami močni fantje, osem ali devet jih je bilo in zato se ljudje niso upali poseči vmes.
Ko so me držali pod seboj na pločniku, je pritekla Syl. Videla je, kaj počenjajo z mano, zagnala se je vanje in vpila in me skušala spraviti pokonci. Niso se zmenili zanjo, samo v stran so jo potisnili.
"Prosim," je kar naprej govoril moj očka. "Prosim, dovolite mu, naj vstane; nič žalega vam ni storil, res ne bi hotel poklicati policije ..
Potem se je Syl obrnila k ljudem, ki so nas gledali in jim zaklicala: "Zakaj nam ne pomagate? Zakaj samo stojite kot lipovi bogovi?" Toda nihče se ni premaknil. Nato je Syl začela vpiti:
"Čujte, zakaj nam ne pomagate? Zakaj jim ne preprečite, da bi tako ravnali z nami? Saj smo vendar ljudje kot vi!"
Toda ljudje so stali tam in si niso upali ničesar storiti. Nato me je eden tistih capinov držal, Gooley in štirje ali pet drugih pa so stopili h kiosku, ga prevrnili ter raztrgali vse časopise, kar so jih mogli najti. Syl jih je začela praskati, oni so jo udarili, potem sem prihitel jaz, da bi ji pomagal, oni pa bo tudi mene začeU potepati. Oče me je* hotel rešiti, toda trije fantini so ga zadržali. Štirje capini so me potem spravili predse in me brcali, oče jih je prosil, naj me izpuste, Syl pa ge klicala na pomoč. Moj obraz so potiskali v časopise, razmetane po pločniku, v katerih je pisalo o Avrstiji in jaz sem kar naprej gledal tiste naslove v listih.
Potlej je nekdo zaklical: "Pobje, kifeljci!" in pri priči ni bilo nikogar več. Nick je namreč videl skozi okno, kaje se godi, poklical je policijo in tako so capini brž odnesli pete.
Ko so prišli stražniki, je bilo že prepozno; kiosk je bil uničen. Časniki in revije so ležali po-mandrani na pločniku in stojalo za "Argosy" in "Zahodne ase" je bilo čisto zveriženo. Moj očka, ki je bil videti bolj potrt kot kdajkoli poprej, je jokal, jaz pa sem kmalu začel tuliti. Ljudje so nas ogledovali, kot da smo nekakšne nenavadne ribe in jaz si nisem mogel kaj, da ne bi tulil.
Potlej so se policaji prerinili skozi množico radovednežev in jeli pozvedovati, kako in kaj. Naposled so želeli, da bi šli z
njimi na postajo in tam napisali pritožbo, toda Syl ni hote-a iti. Ozrla se je na radovedneže in rekla: "Ali ima to sploh takšen smisel? Vsi ti ljudje so stali tu in gledali, kaj so počeli z nami, pomagati pa ni hotel nihče!" Vse polno ljudi je stalo tam, ko pa so hoteli policaji zapisati imena prič, ni nihče razen gospe Oliverjeve hotel povedati, kako se piše. Potlej se je Syl ozrla na očka in name in jela vpiti:
"Kar počakajte še nekaj let! Takrat bo prišla vrsta na vas! Nekateri med vami so delovni judje in oni bodo korakali po cestah in se znesli tudi na vami! Nas Žide napadajo zato, ker smo šibki in ker nimamo domovine; toda ko bodo opravili z nami, se bodo lotili vas! In vi sami boste krivi, če bo tako; strahopetci ste, bojite se, vrniti jim mUo za drago!"
"Čujte," je rekel eden stražnikov moji sestri, "ali greste na postajo ali ne? Ne utegnemo se ves večer muditi tu."
Nato je tudi Syl začela tuliti prav tako glasno kot jaz. "Oh, pustite nas pri miru," jim je rekla. "Pustite nas. Saj ne morete nič pomagati."
Ljudi je bilo čedalje več in zato so jim, policaji začeli prigovarjati, naj se razidejo. Prišel je Nick, prijel mojega očeta pod pazduho in ga peljal v restavracijo na skodelico vročega čaja. Ljudje so jeli počasi odhajati, in ko so se razšli, je začelo snežiti. Ko je to videla, je Syl planila v neznanski jok in me gledala. Midva z gospo Oliverjevo sva skušala rešiti nekatere revije. S časniki se tako ni dalo nič narediti, zamazani so bili in raztrgani. Kljub temu sem upal, da ge jih bo da-o nekaj rešiti in zato sem jih tudi nekaj nabral.
"Oh, pusti jih," je plakala Syl. "Pusti jih, pusti jih, kjer so!"
^ Prevedel J. Š.
(K Q N L C)
v vsaki slovenski družini, ki se danima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo, priljubljene povesti
ENAKOPRAVNOST
DRUŠTVENI KOLEDAR
SEPTEMBRA
15.	septembra, sobota—Ples društva Camiola Hive št. 493. T. M. v S.N.D., St. Clair Ave.
16,	sept, nedelja—Piknik društva Spartans SNPJ na farmi SNPJ.
22.	septembra, sobota—Ples Gay Knights kluba v S.N.D., St. Clair Ave.
23.	Sept., nedelja—Vinska trgatev Farmskega odbora na farmi SNPJ.
29.	septembra, sobota — Ples društva sv. Janeza Krstnika št. 37 A.B.Z. v S.N.D., St. Clair Ave.
30.	septembra, nedelja—"Zor-manov dan" v S.N.D., St. Clair Ave.
OKTOBRA
6.	oktobra, sobota—Ples društva Svob. Slov. št. 2 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave.
7.	oktobra, nedelja—Večerja in ples podr. št. 41 S.Ž.Z. v S.D.D., Waterloo Rd.
13. oktobra, sobota—Ples Shar-peys kluba v S.N.D., St. Clair Ave.
13. oktobra, sobota—35-letnica društva CoUinwoodske Slovenke št. 22 S.D.Z. v Slov. domu na Holmes Ave.
13.	oktobra, sobota—Ples NYC Sheet Metal Workers v S.D.D., Waterloo Rd.
14.	oktobra, nedelja — Kartna zabava društva Brooklynski Slovenci št. 48 S.D.Z. v Domu zapadnih Slovencev, 6818 De-nison Ave.
20. oktobra, sobota — Ples društva Danica št. 11 S.D.Z., v S.N.D., St. Clair Ave.
20. oktobra, sobota—Večerja in ples društva Washington št.
32 Z.SZ. v S.D.D., Waterloo Rd.
26.	oktobra, petek—Ples Pieca-tors kluba v S.N.D., St. Clair Ave.
27.	oktobra, sobota—Ples društva Carniola Tent št. 1288 T. M., v S.N.D., St. Clair Ave.
27.	oktobra, sobotar—Halloween zabava društva 566 S.N.P.J. na Farmi S.N.P.J.
28.	oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar domu, St. Clair Ave.
28. oktobra, nedelja—35-letnica društva Združene Slovenke št. 23 S.D.Z. v S.D.D., Waterloo Rd.
NOVEMBRA
2.	novembra, petek—Ples Rich-man Memorial Post št. 661 v S.N.D., St. Clair Ave.
3.	novembra, sobota — Zabavni večer in ples skupnih podružnic S.M.Z. v Slov. domu na Holmes Ave.
3.	novembra, sobota—Ples društva Limder-Adamič št. 28 S.N.P.J., v S.N.D., St. Clair Ave.
4.	novembra, nedelja—Koncert in ples Mlad. zbora v S.D.D. Waterloo Rd.
9.	novembra, petek—Ples American Disabled Veterans kluba v S.N.D., St. Clair Ave.
10.	novembra, sobota—Ples društva Slovenec št. 1 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave.
10.	novembra, sobota—t5-letm ca društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. v Slov. društvenem domu, Recher Ave.
11.	novembra, nedelja — Koncert zbora Abraševič v S.N.D., St. Clair Ave.
11. novembra, nedelja—Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v obeh dvoranah S.D.D., Waterloo Rd.
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderion 1-2088
URADI V C0LLINW00DU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD. 15301 WATERLOO ROAD
КЕшпог* 1-5890 КЕшпотв 1-1235
^AMERtCA NEEDS YOU,
i.- -1
in the Ground Observer Corpsij
♦' .J


HERE'S WHY:
The potential of modem military offense is such that a surprise raid against this country could саиве tremendous casualties.
Our military defense is aware of this possibility. Air Force interceptor planes and Army anti-aircraft batteries are designed to repel such an attack.
But—if that attack ever comes— Warning must come through in time!
^Citizen volunteer plane-spotters—
OMUIiAY
ground observers—play a vital role in providing the necessary warning.
Already some 300,000 civilian Americans are contributing to the job of guarding our ramparts. I salute these Ground Observers for their patience, their perseverance, their patriotism. ,
But the job calls for twice their number to man these vital posts. Will you serve your country for two hours a week?
PRCSIDINT OP THE UNITKD STATH ^
/"
^еер your eye on the eky In th©^
Ground observer corps
\ JOIN TODAY—Wtite or phona—Nomo ond address of Civil Defense Director—Telephone No.,
vfiontrtbyted OS a public wrvieil ------' ''
i '
•>
rWmke Uf>/ f Biarn ug» I \Look Up!
16.	novembra, petek—Ples Jack & Jill kluba v 8.N.D:, St. Clair Ave.
17.	novembra, sobota—Ples društva Ribnica št. 12 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave.
17.	novembra, sobota—Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v S.D.D., Waterloo Rd.
18.	nov., nedelja—Glasbena Matica poda opero "La Boheme" v S.N.D., St. Clair Ave.
18. novembra, nedelja—Koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd.
2L novembra, sreda^Ples Car-rolton kluba v S.N.D., St. Clair Ave.
22. novembra, četrtek — Ples Gay Knights kluba v S.N.D., St. Clair Ave.
24.	novembra, sobbta—Ples društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave.
25.	novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C. na Recher Ave.
30. novembra, petek—Ples Twi-lighters kluba v S.N.D., St. Clair Ave.
DECEMBRA
1. decembra, sobota — Ples American Croatian Pioneers društva št. 663 H.B.Z. v S.N.D., St. Clair Ave.
1.	decembra, sobota—Božična prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v S.D.D., Waterloo Rd.
2.	decembra, nedelja—Predstava Prosv. odbora hrvat. se-Ijačke organizacije v S.N.D., St. Clair Ave.
7.	decembra, petek—Ples Nomads kluba v S.N.D., St. Clair Ave.
8.	decembra, nedelja — Predstava dram. zbora Anton Ve-rovšek v S.D.D., Waterloo Rd.
STRAN a
8.	decembra, sobota—Ples Golden Gophers kluba v S.N.D., St. Clair Ave.
9.	decembra, nedelja—60-letnica Slov. nar. čitalnice v S.N.D., St. Clair Ave.
15.	decembra, sobota—Ples Bon-« navets kluba v S.N.D., St. Clair Ave.
16.	decembra, nedelja—Božični-ca Cleve. federacije S.N.P.J. v S.N.D., St. Clair Ave.
22. decembra, sobota — Ples Maccabees Red Jackets kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 25. decembra, torek (Božič) — Ples Jolly Jesters kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 29. decembra, sobota — Mes Glav. odbora Prog. Slov. v S.N.D., St. Clair Ave. 31. decembra, ponedeljek (Starega leta večer)—Silvestrov večer Slov. nar. doma in Kluba društev S.N.D. na St. Clair Ave.
MARCA —1957 4. marca, nedelja — Glasb^a Matica poda "Marijo Magdaleno" v S.N.D., St. Clair Ave. 31. marca, nedelja — Koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd.
NOVEMBRA — 1957
17.	novembra, nedelja—Opereta zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd.
OPORE (TRUSSES)
Moilci in ionak«, ki morajo nositi bodo dobro postreženi pri пжж, k]«t imamo moik*ga in iuicko, da umorila oporo.
MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
SLOVENSKI PIONIR
NaroČite sedaj. Stane $1.00. Primerno darilo za staro
domovino. FRANK J. TURK 10401 N. W. 33 Ave. Miami 47, Fla.
STANOVANJSKE HIŠE
Na prodaj je privlačen 6 sobni frame bungalow, podkfeten, plinski ogrev, garaža za 2 kari....... .Cena $18,500
5 let stara, 6 sobna Colonial hiša blizu E. 222. ceste, podkle-tena, garaža za 2 kare...............Cena $20,800
Na E, 266. cesti 5 sobni bungalow na krasnem lotu, podkle-ten, plinski ogrev, garaža za 2 kari.......Cena zmerna
Na E. 91. cesti 7 sobna frame Colonial hiša, moderna kuhinja, karpetirana, plinski ogrev. .............Cena $10,500
TRGOVINA
Na E. 152. cesti in Waterloo Rd. je na prodaj restaurant z prezračevalno napravo (air conditioned). Mesečni rent $125.00...........................Cena $8,500
DOHODNINSKA HIŠA
za 2 družini, v zelo dobrem stanju, 6 in 5 sob, eno stanovanje na plinski ogrev, eno pa na premog: . . . Cena $14,700
Za podrobnosti se obrnite na:
KOVAČ* REALTY
960 EAST 185Hi STREET	KE 1-5030
REGISTRIRAJTE VAŠE HIŠE PRI NAS!

RAZPIS SLUŽBE!
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DELAVSKEGA
DOMA
15335 Waterloo Avenue
CLEVELAND 10, OHIO
RAZPISUJE SLUŽBO OSKRBNIKA S.D.D.
Pismena prošnja za službo mora biti poslana po-, tom pošte na predsednika gospodarskega odbora: Tony Vrh, 19401 Renwood Ave., Cleveland 19. Ohio, (telefon: IV 1-0809), z navedenimi kvalifikacijami zmožnosti dela in število članov v družini. Vsaka prošnja mora biti dostavljena na zgoraj navedeni naslov najkasneje DO DNE 14. SEPTEMBRA tega leta.
Oskrbnik ima mesečno plačo s prostim stanovanjem.
Za Direktorij Slov. Delavskega Doma
VINCENT COFF, tajnik
"Opatov Praporščak"
лА. k '
Spisal FR. REMEC
Nadaljevanje
..—Jaz vam dam svojo viteško besedo, da bo Rovan jutri prost, če nas takoj izpustite.
—Viteško besedo! se je rogal Matija. Ali ste slišali možje? Viteško besedo nam ponuja. Zati-ški opat je tudi viteškega stanu in vendar njegova beseda še toliko ne drži, kakor moj pljunek. Ne, gospod grof! Na viteške besede in duhovniške prisege mi že davno nič ne damo. Mi smo vas prijeli zato, da vas zamenjamo za Rovana, ali pa vas vse tri še nocoj obesimo.
Zdaj je prištorkljal Gregor v hišo. Kakor bi bil silno presenečen, se je ustavil pri vratih in uprl roke v bok.
—Ho! je rekel. Ho! Kaj pa to ? Kako pridete v to kočo ? Pasja dlaka—to je moja koča! In kdo pa ste? Ali ste kristjani? Ali ste razbojniki?
Matija se je delal, kakor bi Gregorja ne poznal. Primaknil se je k njemu in se potem vrgel nanj. Gregor je takoj padel, kakor je bilo domenjeno, in se dal zvezati.
Poslušaj me, mu je dejal Mati-
CHICAGO, ILL.
FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarbron 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
CHILDREN'S WEAR —
Must sell. Inventory plus fixtures, manequin etc. Or will separate. South Suburban.
Phone — EDison 1-7376
CLEANING STORF —
S. side. Bridgeport section. Excellent opportunity for couple to get established in business with no capitol.
ATlantic 5-9027
AUTOMATIC LAUNDRY — No other laundry within 15 miles radius; serving 6,000 population; grossing over $12,000 year. Owner has other interests. Priced to sell. Good lease. Write owner. Don B. Hunter,
2 Burdick, Edgerton, Wis.
Phone 1161 J
shoe repair shop —
Illness forces sale after 25 years. Loop location. Reasonable.
BErkshire 7-0013
FOOD MART —
Located in Roseland. Other interests. Gold mine for "live butcher." Buy with or without inventory,
PUllman 5-2898
liquor
Bar and Kitchen.
Gross better than $125,000 year.
Owner retiring.
Call TUxedo 9-4157 after 5:30 or EUcUd 3-1772, days
TAVERN AND DANCE HALL
Due to lllnus of owiw, the only Tanm in Miy-field in ilie town of Polit in Waihington countir li on the market. Located about 25 miles northwest of Milwaukee, an oid reliable ilamf and the only Tavern in the area; well known, well kept, well epemted, drawing a hea«y load of Big Cedar lake traffic back and forth during the summer session, for sale in its entirety, land, building and equipment; equipment Includes bar, back bar, tables, chairs, refrigemtion system, etc., etc,; everything but .stock which is naiiable at inventory. Building includes Taiem, Dance Hall and Living quarters. Living quarters cm-list ef 3 bedrooms on 2nd floor, with kitchen, livim# room and summer kitchen on 1st floor; 3 car garage. A sure producer because of Its existenci ai i Tavern tor many years and Its familiarity to the public. A separte parcel of lend ef 2% acres It Included, avail. tbie at a very fair price. Consider opportunities fer profit.
B. C. ZIEOLER AND COMPANY
West Bend, Wis.
Weet Bend phone FEderal 4-5521 Milvraukee phone WE 3-3553
ja. Če boš pameten, ti bo dal vsak teh gospodov oekin.
—Eha! Vsak cekin? Koliko pameti pa hočete za tri cekine?
—Molči in poslušaj. Ti pojdeš zdaj v Zatičino v samostan in boš dal poklicati opata. Rekel boš, da gre za življenje in smrt tistih vitezov, ki so bili danes v Št. Lambertu. Ali si razumel?
—Sem!
Dobro! In dalje boš rekel opatu, da mora Rovana do jutri zjutraj spraviti na smreški grad. Če tega ne stori, bodo ti trije gospodje takoj obešeni. Ali si razumel? Obešeni!
—Sem razumel.
—No, potem pojdi!
—Zvezan vendar ne morem iti, je menil Gregor.
—Le pojdi, je dejal Matija. In da ti bo opat verjel, vzameš meče teh treh vitezov seboj.
Matija je svojim jetnikom od-pasal meče in jih obesil Gregorju okrog vrata.
—Tako, zdaj pa pojdi!
Gregor pa se ni premaknil z mesta. Nekaj je mencal, potem pa dejal: No, pa cekini? Zastonj ne posodim svoje pameti! Jaz že ne!
Matija je moral odvezati gr»-fu Lambergu roke, da je mogel Gregorju odšteti obljubljene cekine. Nato se je Gregor zadovoljen odpravil na pot. Matija in
Chicago, Ш.
HELP WANTED
COUPLE —
Woman for housework — man to chauffeur and garden work. Own room and bath.
HAymarket 1-5225 ask for Yolanda
DOMESTIC HELP
WOMAN — For general housework and plain cooking; for small family in Winnetka. Own room and bath. Other help. References. Top salary.
Tel.: Winnetka 6-1903 (collect)
HELP WANTED MALE
NEED AT ONCE —
EXPERIENCED CARPENTERS TRIM — Apply 230 Ontario St. near Ridgeland & Lake.
Oak Park, lUinos
WORKING FOREMAN
"EXCELLENT OPPORTUNITY!"
MuH he thoroughly familiar with operation' of
Langsfone Spiral Tube Winders
Some Supervisory Experience helpful.
Steady permanent work.
Liberal benefits.
Good pay.
CaU MR. DINEEN at
Portsmouth 7-1800
OFFICE BOY
17-20 years Paid Vttcation Profit Sharing Permanent 5-Day Week
Vaughan Seed Co.
601 W. JACKSON
1 block West of Union Station
njegovi spremljevalci pa so s svojimi jetniki krenili v gozd.
ХХХ1П.
Zatiški opat je togote divjal, ko so pripeljali pred njega znanega Gregorja in je ta povedal, kar mu je Matija naročil. Najpo-prej je opat poslal dva viteza v Št. Lambert vprašat, kje da so grof Lamberg in njegovi spremljevalci. Šele ko se mu je sporočilo, da so že prejšnji večer zapustili Št. Lambert z namenom, da se vrnejo v samostan, in ker so na cesti našli dva njihova konja, ki sta si noge zlomila, je opat verjel, da je Gregor govoril resnico.
A še se opat ni vdal. Sumil je takoj, da so napad izvedli ranreški ljudje. Poslal je torej nekaj vohunov na smreški grad, če je Rovanov oče doma, medtem ko je sam pestil Gregorja, kdo da so bili napadalci.
Gregor je bil v samostanu na dobrem glasu, kajti hodil je pridno v cerkev in k spovedi ter tudi rad dajal za očenaše. Da je bil pa velik prebrisanec in znal divjačino loviti v zanke kakor nihče drugi, tega ni v samostanu nihče slutil.
Gregor se je trdno držal in nikakor ni hotel poznati napadalcev. Povedal je le, da jih je dobil z jetniki vred v svoji koči in da so ga prisiUli iti v samostan naznanit vso stvar.
Kmetski so bili oblečeni, pre-milostni gospod opat, je pripovedoval. Prav kmetski. Še nikoli nisem nobenega videl. Iz naših krajev niso, ker so govorili tako zategnjeno, nekako po hrvaški. Bog ve, od kod so prišli?
Opat je odredil, da srredo vsi samostanski uslužbenci preis-kat gozde v obližju, menihe pa je napodil, da so morali iti po hišah poizvedovat, če ljudje kaj ^(gdo o skrivnostnih napadalcih in njihovih jetnikih ter o njih skrivališču. Toda vse to iskanje in poizvedovanje je bilo brez uspeha in tudi na smreški grad poslani vohuni so se vmiii e poročilom, da je stari bolehni Rovanov oče doma in da že več tednov nI zapustil svoje sobe.
A še se opat ni vdal. Njegovo sovraštvo do Rovana je bilo toliko, da bi bil rajši žrtvoval ujete tri viteze, kakor da bi bil Rovana dal iz rok. Poklical je pri-jorja Markvarda in se ž njim posvetoval, kako b ineznane Ro-vanove prijatelje ukanil.
—Kako da Rovan sploh Se živi, se je jezil opat. Vsak drugi bi bil že davno izdihnil!
—Jaz se tudi čudim, je rekel prijor. V temni in vlažni podzemski ječi leži zdaj že skoro teden dni, hrane mu ne dam skoro nič, samo nekaj malo mleka—le zaradi ljudi, da bi ne postali ne-zaupni in nemimi—a vendar ga ni konec. A tako več ne gre. Kje naj dobim strup? Sploh pa se mudi, da pride stvar na jasno. Vitezi se že itak jeze, ker so v strahu za Lamberga in njegove tovariše.
Chicago, m.
BEAL ESTATE
LOMBARD —
By owner;. 3 bedrooms; carpeted, 30 ft. living-dining combination, large kitchen, IV2 baths; gas heat; attached garage. Lot 68x156. Asking $18,500.
Lombard 2201
LA GRANGE PARK —
5 year old ranch type; 2 bedrooms; living room; dining room; heated porch; basement; 2 car garage; many extras: near schools and churches. Low 20s. Owner.
FLeetwood 2-5521
HILLSIDE —
3 bedroom brick Cape Cod. Gas heat. Awnings, carpeting. Full basement. Beautiful. Evergreens. By owner. $17,500.
1527 S. Wolf Rd.
Linden 4-1420
WHEELING — Wonderful buy. Commercial property — Milwaukee Ave. Two buildings — 2 car garage — 145 ft. frontage Emergency hospital equipment and Martha Washington residence, home partly furnished. Ideal for chicken dinners — Gas and oil heat — $65,000; half down. Retiring.
Phone Wheeling 455 or 122
—Oj, kakšen bedak sem bil, se je togotil opat in se udaril po čelu. Hotel sem se prav grozovito maščevati, sedaj pa, ko se je skoraj približal tako zaželjeni trenotek, sedaj mi iztrgajo sovražnika iz rok!
Zdaj je prihitel v sobo opatov kaplan in naznanil:
—Njena visokost vojvodinja Virida se je ravnokar pripeljala.
—Kaj — Virida? se je čudil presenečeni opat, a predno je mogel se kaj dostaviti, je pridrvela v sobo grofica Helena in jo-kaje vpraševala:
• —Kje je moj brat? Oh, povejte mi, kaj je z mojim bratom? Kaj mar še vedno ni osvobojen?
Zdaj je vstopila tudi vojvodinja Virida. Njeno čelo je bilo mračno in s trdim glasom je rekla:
—Kaj pa to pomeni, gospod opat ? čuia sem ravnokar, da Rovana še niste poslali na smreški grad. Ali mar hočete, da bi se Lambergu zgodila kaka nesreča?
—Oprostite, visokost, je odgovoril opat, ali moral sem se vendar prepričati, če so Lamberg in njegovi tovariši ujeti.
—Razbojniki so jih med tem morda že usmrtili, je ihtela grofica Helena. Sploh ste pa hudoben človek. O, le glejte me, kakor hočete, jaz se Vas prav nič ne bojim. Vi nimate nič srca. Kaj Vam je pa storil ta ubogi Rovan, da ste ga kar tako vrgli v ječo ?
—Tudi jaz ne razumem, zakaj Rovana tako preganjate, je rekla vojvodinja z veliko resnobo, in če še kaj vpoštevate moje želje, potem želim, da ga takoj izpustite iz jsco.
Opat je strmo! in si ni mogel razložiti simpatij vojvodinje in grofice za njegovega praporščaka. Ukazal je prijorju Mark-vardu, naj da Rovana takoj spraviti na voz in odpeljati na smreški grad, vojvodinji pa je rekel.
—Radi mojega postopanja, me ne smete prestrogo soditi. Rovan se je z orožjem v roki uprl mojemu ukazu.
—Rovan je le storil, kar je bila njegova dolžnost, se je oglasila grofica Helena. On je bij praporščak prejšnjega opata in je moral torej braniti svojega gospodarja, Vi ga pa preganjate, ker ]e branil pravico in poštenje.
Helena je bila vsa rdeča in se je kar tresla razburjenja.
—Miruj, Helena, je velela vojvodinja. Tako ne smeš govoriti z gospodom opatom.
—Ah kaj opat, je rekla grofica. Meni je Rovan ljubši, kakor vsi opati.
Letele so še ostre pšice sera in tja. Ko se je začulo drdranje voza, je stopila Helena k oknu in uzrla na vozu Rovana.
—Poglejte, visokost, je zaklicala, kako je smrtno bled. In ves obvezan je! Ti ubogi revež!
V istem trenotku je že stekla iz sobe in po stopnicah na dvori-šče.
—Gospod Rovan, ljubi gospod Rovan, je vzdihnila, prišedši do vozička in solze so ji zalile oči. Ali me še poznate?
Rovan je počasi odprl oči in hvaležen pogled je zadel mlado grofico, ki je gladila njegove kodre in se tako sočutno sklonila k njemu.
(Dalje prihodnjič)
SOBA V NAJEM
ženski ali moškemu se odda v najem sobo.
Vpraša se na
21700 Tracy Ave.
Ali težko slišite? Ali imate težkoče razumeti?
Vam lahko pomagamo do boljšega sluha.
Pokličite za brezplačno demonstracijo Telex slušalnega aparata na vašemu domu.
Mandel Drug Co.
15702 Waterloo Road KE 1-0034
Tudi pošiljamo TELEX sliišalne aparate v Jugoslavijo
1883
1956
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po krajšem bolehanju nmrla naša ljuba mati, stara in prastara mati, tašča in sestra,
AGNES KASTEIIC
i
Previdena s sv. zakramenti je zaspala v Gospodu na dan 27. julija 1956. leta.
Rojena je bila 21. januarja 1883 v Družinski vasi pri Beli cerkvi na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1906.
Bila je članica društev: Mir št. 142 S.N.P.J., sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J., podr. št. 10 S.Ž.Z. in Oltarnega društva pri fari Marije Vnebovzete. Bila je tudi delničarka Slov. doma in Slov. zadr.
zveze.
Pogreb se je vršil 31. jnlija 1956 iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je za pokoj njene duše bila darovana sv. maša zadušnica. Potem pa je njeno truplo bilo prepeljano na pokopališče sv. Pavla na Cliardon Rd. in tam položeno k zemeljskemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Jageru za obiske pokojniee na domu in za tolažilne besede, ki je z njimi olajšal dneve med njeno boleznijo. Father Varga naj sprejme našo zahvalo za darovano sv. mašo, za molitve v pogrebnem zavodu in za spremstvo na pokopališče. Father Ruparju se zahvalimo za obiske naše drage umrle v bolnišnici in za asistenco pri sv. maši, Father Paiku pa za obisk v bolnišnici, za podelitev sv. zakramentov in za asistenco pri sv. maši. Vsem njim Bog plačaj!
Srčna hvala vsem, ki so ob oder naše umrle položili tako lepe vence cvetja in ji s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast.	'
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so našo drago pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Iskrena hvala kadetom društva sv. Jožefa, ki so držali častno stražo ob odru pokojniee.
Posebej se zahvalimo članom in članicam društev, ki jim je pokojnica pripadala, za lepo slovo od svoje umrle sosestre.
Srčna hvala pogrebcem, sorodnikom in članom društev, ki so nosili njeno krsto.
Toplo se zahvalimo Mr. in Mrs. Joseph Travnikar iz Royal Oak, Mich., in Mr. in Mrs. John Adamic iz North Branch, Mich., ki so iz tih daljnih krajev prišli, da se poslove od naše drage umrle in da se udeleže njenega pogreba.
Srčna hvala vsem, ki so na dan pogreba dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam ob času bolezni in v dnevih smrti pokojniee bili na pomoči. Posebno se za vsestransko pomoč v dnevih smrti zahvalimo Mary Gornik in Mildred Matic.
Iskrena hvala Mr. Rakarju in pevskemu zboru Ilirija za divne žalostinke, ki so jih zapeli naši dragi umrli v slovo.
Hvala osebju pogrebnega zavoda Mary A. Svetek za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Ljuba mati, stara mati, tašča in sestra, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda!
Bila si nam dobra in skrbna mati! Z vso materinsko ljubeznijo si nas vzgajala in pripravila za težko pot življenja. Sedaj si odšla in hiša je prazna in pusta. Pogrešamo Te in za Teboj žalujemo. Odšla si v novo življenje, da od Boga sprejmeš plačilo za vso Tvojo ljubezen, delo in skrbi ter da se končno združiš z našim dragim očetom in dvema sinoma, ki so že pred Teboj zapustili to solzno dolino. Bodite vsi vi naši priprošniki pri Bo'gu, da se enkrat vsi zopet zdruzimi na kraju večnega veselja!
Do takrat pa se bomo spominjali vas vseh z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših mislih in molitvah.
Počivaj v miru, snivaj sladko!
Žalujoči ostali:
MATT, sin
ALICE por. OPALICH, JOSEPHINE por. KLEMENČIČ,
DOROTHY por. URBANCICH, hčere MARGARET, CAROLYN, snahe STEVE, LOUIS, JOHN, zetje 14 vnukov in vnukinj 2 pravnuka
LOUIS GREGORČIČ, brat Cleveland, Ohio, dne 10. septembra 1956.