P-n. ^?*" °sr.dHj, . .'*' ' 9radu"% Susnift-^^inica Kor °s*em CELOVEC TOREK 13. FEB. 1990 Letnik XLV. Štev. 12(2527) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. din.10 P. b. b. Posvet KSOO Predsedstvo Kluba slovenskih občinskih odbornikov je začelo s širšimi posveti s svojimi člani. Prva taka seja je bila v petek v Bilčovsu. Razpravljali so o načrtovani spremembi volilnega reda za župane ter o še vedno aktualnih načrtih za gradnjo hitre ceste ali avtoceste skozi Rož. Na razpravi so sodelovali občinski odborniki iz Roža in Zilje. Preberite tudi poročilo na 3. Strani. S/#ra. Mohar Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza vabita na stavno s tno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v spomin 130-letnice rojstva skladatelja Huga Wolfa sreda, 14. februar 1990, ob 19.30, veliki javni studio koroškega radia, Sponheimerstr. 13, Ceiovec Sodelujejo: Eva Novšak - mezzosopran Janez Kampuš - bariton Gabriel Lipuš - bariton klavirska spremljava: Horst Knauder nagovor: Jasna Novak-Nemec Haiderjev narodni kataster za Slovence na Koroškem? Narodni svet koroških Slovencev je včeraj v tiskovni izjavi (v nemškem jeziku) posredoval koroški javnosti svoje stališče, da - citiramo dobesedno - „podpira načrt deželnega glavarja Haiderja, da se izvedejo volitve za demokratično ugotavljanje zastopstva slovenske narodnostne skupnosti s pomočjo dežele Koroške". V izjavi, ki jo je za Narodni svet posredoval njegov tajnik mag. Marjan Pipp, je nadalje rečeno, da je razveseljivo, daje Haider prevzel predlog drž. poslanca Karla Smolleja in predsednika NSKS dr. Matevža Grilca, ter da je pripravljen, da dežela za to da na voljo potrebna finančna sredstva. Narodni svet oz. njegov tajnik Pipp v izjavi nadalje meni, daje proti takemu ugotavljanju zastopstva slovenske narodnostne skupnosti pričakovati odpor s strani „!evega tabora slovenske narodnostne skupnosti, še posebej njegovega sedanjega vodstva". V prvi reakciji na izjavo NSKS je tajnik ZSO dr. Marjan Sturm dejal, da Haiderjev načrt za ugotavljanje zastopstva Slovencev s pomočjo deželnih finančnih sredstev pomeni uporabo že preživelih metod vzhodnega bloka, ko je država s svojo močjo vplivala na izvolitev zastopnikov narodnostnih manjšin. Sturm je nedvoumno poudaril, da je vprašanje zastopstva izključna zadeva narodnostne skupnosti same ter da se za Haiderjevim predlogom skriva očitni namen po ugotavljanju manjšine ter uvedba nacionalnega katastra za koroške Slovence. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem tudi ne bo dopustila, da bo Haider postavil pod vprašaj njeno legitimnost kot zastopnico slovenske narodnostne skupnosti, je poudaril Sturm in še dodal, „da se bo ZSO tudi v bodoče dosledno zavzemala za politiko enakopravnosti in nove kulture sožitja med obema narodnostnima skupnostma na Koroškem. Načrte, po katerih naj bi na Koroškem ustanovili zastopstvo narodnostne manjšine po okusu Haiderja, pa bo ZSO znala preprečiti", je zaključil tajnik ZSO dr. Marjan Sturm. MuHer ne bo toži! Sablatschana Haiderjev strankarski kolega in bivši predsednik krajevne organizacije FP v Bad St. Leon-hardu Peter MuHer je umaknil tožbo proti magazinu „trend" oz. uredniku Florijanu Sablatschanu, ki jp Mul-lerja v januarski številki „trenda" citiral z izjavo, da je Wiesentalu povedal: „Že spet gradimo peči, toda ne za Vas, gospod Wiesenta! - za Vas je dovolj prostora v Haiderjevi pipi". Mtil-lerjeva argumentacija, da tega ni nikoli izjavil, se je s tem podrla kot hišica iz kart. PREBERITE 2 Tiskovna konferenca Demosa v Celovcu: ..Pričakujemo 45 do 65 odstotkov giasov" 3 Po svetu: Združitev obeh Nemčij že jeseni ietos? -Raziična giedanja po Evropi 4 Heute im Siovenski vestnik 5 Siovenski vestnik predstavlja: Lutkovna skupina KPD Šmihei 6 Vestnikov roman 7 Te dni na teieviziji invradiu 8 Koroška v zrcaiu in šport Po 27 letih na prostosti! Po 27 letih so v nedeljo iz zapora izpustili legendarnega črnskega voditelja, borca za svobodo in proti rasni diskriminaciji, 71-letnega Nelsona Mandelo (na sliki s soprogo Winnie). Mandela je takoj po izpustitvi odpotoval v Cape-town, kjer je na velikem zborovanju pred množico nekaj desettisoč svojih pristašev dejal, da oboroženi boj proti rasistični južnoafriški vladi z njegovo izpustitvijo ni prenehal. Izpustitev Mandele so po vsem svetu sprejeli z velikim zadovoljstvom, večinsko črnsko prebivalstvo pa praznuje izpustitev svojega voditelja po vsej državi. To pa kljub brutalnim posegom policije, ki so samo v nedeljo terjali nad 14 človeških življenj in na stotine ranjenih. ZSO in NSKS iz protesta proti KHD zapustiia pedagoško komisijo! Predstavnika ZSO in NSKS, dr. Marjan Sturm in mag. Marjan Pipp, sta včeraj takoj po začetku seje koroške pedagoške komisije iz protesta zaradi prisotnosti predsednika koroškega Heimat-diensta dr. Josefa Feldnerja zapustila sejo in ne bosta več sodelovala v tej komisiji. Kot je bilo pričakovati po izjavi deželnega glavarja Haiderja, da se mora v komisijo vključiti tudi Heimatdienst, so zastopniki strank dr. Feldnerja sprejeli v komisijo. Komisija je s sejo nadaljevala seveda tudi brez Slovencev... Prispevek k aktuaini razpravi Trgovsko akademijo prikrojiti potrebam evropskega prostora Že več kot desetletje je stara naša zahteva po ustanovitvi trgovske akademije, ki bi upoštevala slovenščino kot enakopraven jezik. Toliko je stara tudi taktika zavlačevanja oblasti, saj koroška politika doslej ni prižgala zelene luči. V zadnjih tednih pa se nekaj premika, tako da nekateri znaki kažejo, da bo do ustanovitve posebne trgovske akademije vendarle prišlo. Vod/7na predstavnika opoz/c/je v pogovoru.' predsednik Demosa /n soc/a/demokrafov dr. Jože Pučn/k /n podpredsednik krščanskih demokratov prof. Lo/že Pefer/e na vo/i/nem zborovanju januarja /etos v Ljubljani. Volitve v Sloveniji: Demos pričakuje 45 do 65 odstotkov „ V ,S7ovemj/ smo doveg// resen napredek v demokratizacij/ družbe, toda apri/ske voiitve bodo sicer svobodne, ne pa že popo/noma demokratične. Pri vo/itvak za p ar/amen I pričakujemo med d) in 65 odstotkov g/a.sov, .s/akve pa so možnosti' pri' voktvak za predsedstvo 5/oven j/e. *' Začele so se nekatere organizacijske priprave in tudi vsebinska razprava je v teku. Vse odločitve pa še niso sprejete, predvsem še ne tiste, ki se nanašajo na jezikovni ustroj nove šole. Splošno sprejeto načelo pa je, da naj bi bilo eno izmed težišč šolskega programa posredovanje temeljitega jezikovnega znanja ne le v slovenščini in nemščini, temveč tudi v drugih jezikih, kar je pogoj za uspešno gospodarsko sodelovanje v prostoru, kjer živimo, in v svetu sploh. Vse to me je privedlo do razmišljanja o trojezični trgovski akademiji kot posebni ponudbi, prikrojeni potrebam gospodarskega prostora, v katerem živimo. Predsednik koroške ljudske stranke Zernatto je pred meseci predlagal trojezično trgovsko akademijo, svojega predloga pa vsebinsko ni opredelil. Njegova ideja se mi zdi vredna razmisleka, vendar bi bilo treba izpolniti nekaj pogojev. Prvi je, da bi morali biti med učenci in učitelji zastopani pripadniki vseh treh jezikovnih skupin. Možnost za vpis bi morali imeti učenci iz Avstrije, Slovenije in Italije, pri čemer pa bi bilo treba za učence iz Slovenije in Italije določiti njihovo najvišje možno število na razred. Drugi, prav tako neob-hoden pogoj je, da bi morali biti učenci in učitelji ob Umr! je JI. Hindels V 77. letu življenja je na Dunaju umr) podpredsednik Sociatistie-nih borcev za svobodo ter žrtev fašizma Jose! Hindeis. Bi! je gtasna vest svoje stranke in Avstrije proti neofaši-zmu, antisemitizmu, sovraštvu do inozemcev iu ne nazadnje borec za pravice manjšin v Avstriji. Hindefs je s svojimi izjavami, govori in s svojo prisotnostno na prireditvah in demonstracijah osebno podpira! zahteve koroških Stovencev po uvetjavitvi pravic iz 7. čiena avstrijske državne pogodbe. Koroški S!ovenci smo s smrtjo Josefa Hindetsa izgubiti spoštovanega borca za pravice t!ače-nih, šibkih ter odrinjenih. vstopu v šolo dvojezični, aktivno bi morali obvladati dva izmed jezikov, ki se v šoli uporabljajo kot učni jeziki. Jezikovni pouk naj bi bil temu primerno diferenciran, vendar tak, da bi od drugega razreda dalje lahko vsi učenci sledili pouku v vseh treh jezikih. S tem pa tudi učenje tretjega jezika ne bi bil pouk tujega jezika, temveč pouk v jeziku okolja (vsaj sošolcev). V taki šoli bi bilo mogoče uresničevati tudi načela medetnične vzgoje, saj bi bila šola brez prisile stalna delavnica sožitja različnih narodov, jezikov in kultur. Slovenščina v takem odprtem okolju ne bi imela položaja manjšinskega jezika v koroškem okolju, temveč enakopravnega jezika v mednarodnem prostoru. Zavedam se, da je tak predlog zunaj tradicionalnih razmišljanj o trgovski akademiji za Slovence na Koroškem, vendar upam, da ga bodo bralci in strokovnjaki ocenjevali v kontekstu vsega tega, kar se po svetu dogaja. Izzivi so vsestranski, politični, kulturni, gospodarski. Da jim bomo kos (tudi kot pripadniki manjšine), moramo poskrbeti tudi za primerno strokovno kvalifikacijo. Kombinacija strokovne in jezikovne kvalifikacije pa bi dajala naši mladini tudi najboljše možnosti preživetja v naši regiji, ki gospodarsko in kulturno spada med najbolj zanimive in pestre v Evropi. dr. Teodor Domej IVAN LUKAN Predsednik ZSMS - libe-ra!ne stranke, nekdanje slovenske mladinske organizacije, Jože Školč je v svojem govoru v Cankarjevem domu začel predvolilno konvencijo s stavkom, da ga veseli, da lahko delegate in simpatizerje pozdravi „na pragu prehoda iz mračnega obdobja anarhije v obdobje vladavine liberalizma". Da bo liberalizem zmagal, pa je po Školče-vih besedah že jasno vsaj od portoroškega kongresa ZSMS lanske jeseni. Školč je nadalje še dejal, da je ZSMS IVAN LUKAN S temi besedami je predsednik Demosa, združene opozicije Slovenije, dr. Jože Pučnik na tiskovni konferenci v petek v Celovcu ocenil položaj pred volitvami v Sloveniji ter možnosti „svojega" gibanja na njih. Za število Demosovih poslancev v jugoslovanski zvezni skupščini po aprilskih volitvah - Šlovenija ima v Beogradu 30 poslanskih mest - pa Pučnik ni izrekel prognoze. Kot že v obširnem pogovoru za Slovenski vestnik, objavljenem 2. februarja, se je Pučnik ponovno izrekel za posebno ministrstvo za Slovence izven meja matične države v okviru skupščine Republike Slovenije s poseb- stranka sprememb, tako gospodarskih kot družbenih, ki zagotavljajo stabilen razvoj. „Spremembe za stabilnost, brez panike, katastrof in nenehne ogroženosti so naše temeljno področje političnega dela", je dejal Školč na dobro obiskani predvolilni konvenciji ZSMS, ki je potekala pod geslom „Prepričaj se - preden te prepričajo". Na prvem predvolilnem zborovanju liberalne stranke - sledilo jih bo še več - so predstavili približno 120 kandidatov, ki jih bo ZSMS predlagala in podprla za volitve v nim poudarkom na težnjah slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Glede gospodarske reforme Markovičeve vlade je Pučnik dejal, da ima ta vrsto dobrih elementov, da pa so še vedno prisotni tudi elementi preživetega realnega socializma, ki bodo v veliki meri zavirali uresničitev gospodarske reforme. Novi dinar ne bo dolgo ostal trden, je menil Pučnik in svojo napoved utemeljil s tem, da mora biti konvetibil-nost dinarja podprta z gospodarsko strukturo, ne pa z državnimi odločbami in zakoni. Kot že v intervjuju za Slovenski vestnik, je Pučnik na tiskovni konferenci vztrajal pri zahtevi po Jugoslaviji kot skupščino ter za predsedstvo republike Slovenije. Kandidati za predsedstvo Slovenije so prim. dr. Marko Demšar, dr. Alojz Križman, dr. Bogdan Oblak in dr. Slavoj Žižek. Na tiskovni konferenci sta predsednik stranke Školč in kandidat za predsedstvo Slovenije Žižek o možnostih za volilni uspeh menila, da večine ne bosta dobila ne Demos in tudi ne blok ZKS in Socialistična zveza, tako da se bosta oba morala pogajati z ZSMS. Vprašanje koalicije pa se za ZSMS postavlja šele po volitvah. Žižek je celo dejal, da ne bi bilo nič narobe, če bi ZSMS v prvi etapi na volitvah celo izgubila in s tem postala „prava opozicija". Na vsak način pa bodo po mnenju ZSMS volitve pripeljale do potrebne polarizacije v Sloveniji. konfederaciji in odločno odklonil tako imenovano .^simetrično federacijo." V zvezi z jedrsko elektrarno v Krškem pa je predsednik Demosa dejal, da se združena opozicija zavzema za srednjeročno rešitev (zaprtje) jedrske elektrarne, da pa se mu zdi zahteva predstavnika Zelenih v Sloveniji Vaneta Gošnika, da bi jo zaprli že do leta 1992, neizvedljiva. Prof. Lojze Peterle, podpredsednik krščanskih demokratov Slovenije, je v svojem prispevku na tiskovni konferenci izrazil pričakovanje, da bo Demos na volitvah zmagal, zanj pa bi bila velik uspeh tudi močna opozicija. Janez Janša kot zastopnik Slovenske demokratične zveze je menil, da bodo Slovenke in Slovenci na aprilskih volitvah odločali med preteklostjo in prihodnostjo ter da je prepričan, da se bo večina izrekla oz. glasovala za prihodnost. Vane Gošnik, član glavnega odbora Zelenih Slovenije, pa je dejal, da se bodo zeleni zavzemali za dosledno zaščito okolja, predvsem na področju onesnaževanja zraka, ter za zaprtje jedrske elektrarne v Krškem. Napovedal je tudi razgovor z avstrijsko ministrico za varstvo okolja Flemingovo, ki ga bo skušal realizirati Klub avstrijskih Zelenih. Marjan Podobnik pa je v imenu Slovenske kmečke zveze poudaril, da njegova organizacija ni le zastopnica interesov kmetijstva in gozdarstrva, temveč da je njena vloga mnogo širša. Delegacija Demosa se je mudila na Koroškem na povabilo Koroške enotne liste, katere predsednik, drž. poslanec Karel Smolle je na tiskovni konferenci izrazil željo za zmago Demosa, saj bi potem imel pogovornega partnerja, „ki bi bil legitimen tudi skozi demokratične volitve." ZSMS - liberalna stranka Po predvo/i/nem zkorovanja Demosa, zdražene opozicije 57o veni/e, ter Zveze komani.stov ,S7o veni/e -stranke demokratične prenove ve je v petek v Cankarjevem doma .s/oven.sk/ ja vnovii pre<7.stavi/a Z5A75 /Za vvo-kodo mi.s/ečega .s veta) - /ikeroinn stranka. 5 to pred vodi/n o konvencijo je v pre<7vo/;7n/ ko j za aprr/vke vo//tve v ,S7oven//7 vvtopiia ve tret/a močna vda. Združitev v** v Nemcu ze jeseni? BONN/MOSKVA/ LONDON. - Zahodno-nemški zvezni kancler Kohl je po vrnitvi s pogovorov s sovjetskim državnim predsednikom in partijskim voditeljem Gorbačovom glede združitve obeh Nemčij optimističen, saj je Gorbačov zanjo prižgal „zeleno luč". V izjavi, ki jo je v nedeljo ponoči objavila sovjetska uradna tiskovna agencija TASS, pa Sovjetska zveza poudarja, da se njene vojaške enote ne bodo umaknile iz Vzhodne Nemčije, dokler ne bo zagotovljena njena varnost ob združitvi obeh nemških držav. Izjava potrjuje, da Sovjetska zveza ne nasprotuje združitvi obeh Nemčij, da pa je status nove združene Nemčije odprto vprašanje in da morajo vodstva Sovjetske zveze in obeh Nemčij še razčistiti nekatera vprašanja, saj je bilo prav vprašanje varnosti doslej premalo izraženo. Zunanji minister ZRN Genscher je v nedeljo in včeraj svoje kolege iz Združenih držav Amerike, Francije in Velike Britanije seznanil o razgovorih in stališčih Sovjetske zveze o nemško-nemškem vprašanju ter menil, da je združitev obeh Nemčij možna že jeseni letos. Nemška demokratična republika do včeraj še ni objavila uradnega stališča do moskovskih pogovorov kanclerja Kohla. Iz dobro obveščenih krogov v vzhodnem Berlinu pa je slišati, da je vzhodnonemška vlada z rezultatom zadovoljna, saj je bil v Moskvi odpravljen zadnji dvom o tem, da bi Sovjetska zveza lahko ovirala združitev Nemčij. Premier NDR Modrow bo danes prispel na uradni obisk v Zvezno republiko Nemčijo in se s kanclerjem Kohlom pogovoril o poteku združitve obeh Nemčij. Britanska premierka Margareth Thatcher pa je že opozorila na previdnost pri reševanju vprašanja združitve obeh Nemčij. Poudarila je, da do tega ne sme priti brez konkretnih pogovorov in pristanka vseh 35 držav-podpisnic sklepnega dokumenta iz Helsinkov. Podobna stališča je slišati tudi iz drugih evropskih držav. Bivši generalni sekretar Nata je celo dejal, da združena Nemčija lahko v desetih letih postane sila, ki bi lahko spravila Evropo in svet iz ravnotežja. Tudi bivši avstrijski kancler dr. Bruno Kreisky je pozval k previdnosti in menil, daje Evropa že zdaj v krizi. Novo preč/.scJstvo N/oho Noveo.sG/; ohčmsGV; odbornikov (KSOO) zavedo, da /e njegova pomembna na/oga zagotoviti redne .stike in izmenjavo mnenj z občinskimi odborniki iz ra z n ib občin. Zato se je najprej odiočiio za dva večja sestanka, od katerih je bi/ prvi minah' petek v hii-čovsa jza Rož in Zi/joj, sestanek za Podjnno pa bo ta petek pri &?sta?yn v G/obasnici. Ena izmed g/avnih tem prvega posveta je biia sprememba vo/hnega reda za izvohtev žapanov. Občinski odborniki in njihovi namestniki so pog/ob/jeno razprav/ja/i. S/M; Mo/iar Volilni red za izvolitev županov mora biti izkaznica demokratičnega odločanja ANDREJ MOHAR Skoraj gotovo je, da bo do spremembe volilnega reda za izvolitev županov prišlo že pred prihodnjimi občinskimi volitvami na Koroškem, torej še v tem ali pa v začetku naslednjega leta. Znano je tudi, da sta se SPO in OVP že odločili za varianto tako imenovanih „direktnih volitev župana", to pomeni, da bi povsod tam, kjer ena izmed frakcij v prvem volilnem postopku ne bi dobila absolutne večine, po štirinajstih dneh izvedli ponovne volitve, potegovala pa bi se samo še kandidata najmočnejših dveh frakcij ali združenj. Med njima naj bi občani neposredno izbrali župana. FPO se za tak predlog še ni docela ogrela, Klub slovenskih občinskih odbornikov pa želi prav na teh dveh področnih sestankih izoblikovati svoje mnenje k predlagani spremembi, vnesti pa tudi svoje poglede o tem, kako bi dosegli kar se da visoko stopnjo demokratičnosti in odločanja občanov. Razprava o zapleteni temi je trajala zelo dolgo, a poglobljeno, saj so se posamezni občinski odborniki nanjo že dobro pripravili. Seveda pa so govorili tudi o posledicah te ali one spremembe za takšne samostojne liste, kot so EL, VS, SGS, ... ki so v občinskih odborih zastopane praviloma z enim ali dvema mandatarjema. Toda kljub svoji majhnosti so bile te liste že večkrat odločilne in so za svojo podporo iztržile npr. mesto podžupana v Straji vasi, ali pa pomembne funkcije v odborih občin... V tej zvezi so slovenski odborniki v glavnem ugotovili, da bi se s spremenjenim volilnim redom sicer prenehalo pogosto kar neokusno „mešetarjenje" za župana, da pa bodo tudi v neposrednem volilnem postopku izvoljeni župani pri svojem konkretnem delu v občinskem odboru odvisni tudi od podpore ostalih frakcij. In prav v tej situaciji bo tudi v bodoče mogoče vnašati lastne predloge in uresničevati svoje zahteve. Preostala je še diskusija o stališču KSOO k spremembi volilnega reda. Pri tem pa je-vsaj med rožanskimi občinskimi odborniki - prevladovalo mnenje, naj bi oba volilna postopka (torej volitve frakcij za občinski odbor in izvolitev župana) opravili v enem dnevu. Taka ureditev, so poudarjali občinski odborniki, bi bila najbolj demokratična, saj bi bila zagotovljena možnost, da volilci dejansko hkrati izvolijo za župana tisto osebo, kateri pripisujejo največjo sposobnost za vodenje občine. To bi gotovo pomenilo doslej največji korak k demokratizaciji izvolitve župana, saj bi imeli volilci s tem tudi možnost, da sicer podprejo stranko, kateri najbolj zaupajo, hkrati pa izberejo tudi župana ne glede na strankarsko pripadnost. Pri tej točki so v Bilčovsu razpravo zaključili, v Globasnici pa KSOO želi najti dokončno skupno osnovno za svoje stališče. Druga pomebna točka bil-čovskega posveta je bila nevarnost, ki preti Rožanom v primeru, da bi začeli uresničevati projekt „rožanske avtoceste ali hitre ceste". Odbornik EL v kotmirškem občinskem svetu prof. Jože Wakounig je že uvodoma opozoril na dejstvo, da so deželni politiki leta 1980 sicer zatrjevali, da do izvedbe takega projekta zagotovo nikoli ne bo prišlo, da pa kljub temu še sedaj nek projektivni biro v Celovcu razvija koncept take hitre avtoceste skozi Rož. Po tem načrtu naj bi ta služila kot „rešitev" za obvoznico Celovca kot tudi za razbremenitev področja okrog Baškega jezera, kjer si hočejo vidni gospodarstveniki (hotelirji,...) s pomočjo politikov ohraniti mir in dobiček. Zatorej načrt o rožanski avtocesti še zdaj ni zanesljivo umaknjen, celo obratno, dejansko postaja vse verjetneje, da bodo oblasti skušale prebivalcem spodnjega Roža vsiliti dodatno „ekološko bombo". Po najnovejših načrtih naj bi taka avtocesta ali hitra cesta skozi Rož potekala južno od Celovca nekje na višini južnega obroča, nato bi morali prevrtati Gure, tako da bi prišli na svetlo spet nekje v področju humper-škega mostu, naprej bi tekla preko kotmirških in boroveljskih polj, skozi Bistrico, Šentjakob in Rožek, dokler je ne bi priključili na karavanško avtocesto. Seveda taka vizija vznemirja, zato so slovenski občinski odborniki sklenili poizvedeti še več o dejanskih ozadjih, tako da bi prebivalce rožan-skih občin še pravočasno lahko opozorili na nevarnosti, ki jim pretijo, in da bi skupno lahko preprečili grozečo uresničitev „uničeval-nega načrta za južno Koroško". Prav s takimi vprašanji pa bi slovenski občinski odborniki lahko tudi razširili svojo dejavnost. To je tudi njihova želja. Pomemben korak k temu je bil bilčovski sestanek, na katerem so opozorili kar na več konkretnih komunal-nopolitičnih problemov in tem, s katerimi bi se lahko ukvarjali in tako tudi povečali svoj ugled. Seveda pa bodo posamezni odborniki potrebovali tudi pomoč s strani Kluba slovenskih občinskih odbornikov. Predsednik KSOO mag. Peter Waldhauser je tako pomoč tudi ponudil in zagotovil, da jim bo npr. tudi pri pripravljanju občinskih listov v pomoč na novo izvoljeni tajnik kluba Bernard Sadovnik. Slovenski vestnik 2x tedensko n - Bernard Sadovnik (na sliki) naj bi kot novoizvoljeni tajnik Kluba slovenskih občinskih odbornikov skrbel za boljšo povezavo med posameznimi občinskimi odborniki, ki zastopajo samostojne liste (VS, EL, SGS, ...) v občinskih odborih širom južne Koroške. Kot je bilo poudarjeno na bilčovskem sestanku, ima Sadovnik tudi nalogo, da slovenskim občinskim odbornikom pomaga pripravljati občinske liste, ter jim posredovati strokovno pomoč v raznih vprašanjih komunalnega delovanja. HEUTE IM SLOVENSKE VESTNIK Die Seite tur unsere deutschsprachigen Leser/innen Par!amentswah!en in S!owenien: Demos erwartet 45-65 Prozent! Der Vorsitzende der Demos (Vereinigte Opposition Sloweniens), dr. Jože Pučnik, erwartet sich bei den im April 1990 in Slowenien stattfin-denden Wahlen in das slowe-nische Parlament fiir sein Wahlbilndnis von Sozialde-mokraten, Christdemokra-ten, Grtinen und Bauernpar-tei „45-65 Prozent der Stim-men" und damit eine mogli-che Mehrheit in der soge-nannten gesellschaftspoliti-schen Kammer. Filr die Wah-len in das Prasidium der Republik Slowenien - Pučnik ist Kandidat der Demos fiir die-se Funktion - seien die Chan-cen allerdings etwas geringer, meinte der Demos-Obmann, der am vergangenen Freitag in Klagenfurt eine Pressekon-ferenz gab. Zum Thema der sloweni-schen Minderheit bzw. Slo-wenen in Osterreich, Italien und Ungarn kilndigte Dr. Pučnik ein eigenes Ministe-rium unter der Kompetenz des slowenischen Parlamen-tes an. Das Ministerium soli sich auch den slowenischen Emigranten und Gastarbei-tern widmen. Zur Frage einer allfalligen SchlieBung des Kernkraft-werkes Krško erklarte der Demos-Vorsitzende, daB er fur eine „mittelfristige Lo-sung in Form einer SchlieBung des AKW" eintrete, sich dabei jedoch eine Hilfe-stellung der Nachbarstaaten erwarte. Die Forderung der Grunen Sloweniens, das Kraftwerk schon 1992 zu schlieBen, bezeichnete Dr. Pučnik als nicht durchftihr-bar. Wie schon im ausfuhrli-chen Interview mit dem Slovenski vestnik (Nr. 9/90) sprach sich Dr. Pučnik auch auf der Pressekonferenz ftir ein kunftiges Jugoslavvien als Staatenbund (Konfodera-tion) aus. Derwirtschaftliche Reformkurs der Regierung Markovič werde von Demos unterstutzt, doch werde der Weg aus der Krise nicht bilig und mit einer Verringerung des Landesstandards verbun-den sein, betonte Dr. Jože Pučnik. FP-MiiHer zog K!age zuruck! Doch keine Klage des frti-heren FPO-Ortsparteiob-mannes von Bad St. Leon-hard, Peter Mtiller, gegen den „trend". Florijan Sablat-schan, der Mtiller in der Jan-ner-Nummer des osterreichi-schen Wirtschaftsmagazins JG zum 10. Oktober: „Keine Knegssieges-feier abhalten!" Die lO.-Oktober-Feier 1990 diirfe keineswegs eine „Kriegssiegesfeier" werden, sondern miisse in die Zukunft weisen, starke Elemente des Alpen-Adria-Gedankens be-inhalten, sowie auch den groBen Veranderungen in Europa Rechnung tragen. Das betonte der Vorsitzende der JG-Karnten,LAbg. Mag. Peter Kaiser, im Rahmen einer Pressekonferenz. Die konkreten Vorstellungen zur Gestaltung des 10. Oktober 1990 werde die JG schon in naher Zukunft der Offent-lichkeit prasentieren. Eine Einbindung der Ulrichsberg-feier in die lO.-Oktober-Fei-ern lehnte Kaiser entschieden ab. zitiert hatte („Dem Simon Wiesenthal hab' ich gesagt: Wir bauen schon wieder Ofen, aber nicht ftir Sie, Herr Wiesentha! - Sie haben in Jorgl seiner Pfeife Platz!"), bestatigte dem Karntner SPO-Pressedienst gegen-tiber, daB die Klage zuriick-gezogen worden sei. Am 29. Janner 1990 sei die Einstellung beantragt wor-den, was tags darauf auch vollzogen worden sei, erklart Sablatschan. Damit findet ein seltsamer Argumentations-slalom vorerst seine Ende, der in der Dokumentation „MiiMers Fali" nachzulesen isp In derMittagslandesrund-schau von Radio Karnten am 8. Janner 1990 hatte Mtiller erklart, eine Klage wtirde nichts bringen. Am gleichen Tag, weige Minuten spater, teilte er via FP-Pressedienst mit, er habe bereits seinen Rechtsanwa!t beauftragt, rechtliche Schritte einzulei-ten. In der Freitag-Ausgabe der „Presse" gab sich Mtiller wenig auskunftsfreudig, letz-ter Stand ist die Riickziehung der Klage. !n memoriam Josef Hinde!s Im Alter von 77 Jahren ist in Wien der stellvertretende Vorsitzende der Sozialistischen Freiheitskampfer und Opfer des Faschismus, Josef Hindels, gestorben. ..Hindels war das laute Gewissen seiner Partei und auch Osterreichs im Kampf gegen den Neofaschismus bzw. Neonazimus, den Antisemitismus, der Fremdenfeindlichkeit und nicht zuletzt Kiimpfer fur die Rechte der Minderheiten in Osterreich", heiBt es im Nachruf des Slovenski vestnik. Darin wird auch hervorgehoben, daB sich Hindels personlich ftir die Rechte der s!owenischen Volksgruppe in Karnten eingesetzt hat und damit osterreich-weit zum besseren Verstiindnis fur Anliegen der Minderheiten beigetragen hat. Kulturno pismo iz Slovenije Slovenski kulturni praznik Prešernov dan je tudi letos dal javnosti priložnost za bolj intenzivno razpravljanje o kulturi in samem prazniku pa tudi pesniku Poezij, mnoge organizacije in kulturna društva po deželi pa je spodbudil, da so priredila razstave, koncerte idr. Vrhunec vsega je bil, kot navadno, slovesni večer v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer so 7. febr. med slovesno akademijo podelili Prešernove nagrade, najvišja nacionalna priznanja za najboljše dosežke v kulturni v zadnjem letu dni. Slavnostni govornik je bil Klavdij Palčič, slikar in predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta. Koncert je izvedla Slovenska filharmonija pod vodstvom M. Letonje, ena izmed točk njenega sporeda pa je bila nova skladba Pavla Mihelčiča „Slava vojvodine Kranjske". Prešernovo nagrado sta letos prejela Dušan Jovanovič in Drago Tršar. Prvi je slovenski javnosti zelo znan s številnimi dramami in režijami (napisal 16 celovečernih dram, podpisal nad štirideset režij), pogosto pa ga vabijo režirat tudi odri drugod po Jugoslaviji. Več let je bil vodja Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani in v tistem času je ta teater z izzival- mrm predstavami vznemirjal" ne samo slovensko, ampak tudi širšo jugoslovansko javnost. Kipar Drago Tršar je prejel nagrado za življenjsko delo: žirija je o njem med drugim dejala, da bo njegovo delo ostalo zapisano v narodovi zgodovini kot senzibilna in umetniško dostojanstvena interpretacija duha našega povojnega časa. Nagrade Prešernovega sklada za posamezna dela ali stvaritve je prejelo devet ustvarjalcev: pesnik Aleš Debeljak, arhitekt Lojze Drašler, akademski slikar Bojan Go-renec, violonist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Šček-Lorenz, filmski režiser Filip Robar Dorin, pisatelj Franček Rudolf, gledališki igralec Janez Škof, gledališki režiser (iz Trsta) Mario Uršič in balerina Snežna Vrhovec. Slavnostna akademija v Cankarjevem domu je potekla brez „pretresov": slovesno, in udeležilo se je je veliko slovenskih kulturnikov, navzoča pa je bila vsa vrhnja plast politikov, od Milana Kučana, ideologa slovenske (prenavljajoče se komunistične) partije do upokojenih partizanov in funkcionarjev, kot sta France Popit ali Mitja Ribičič. Opaziti pa je bilo, da se proslave in podelitve nagrad ni udeležila opozicija: v dvo- J. Horvat rani so bili le redki vodilni možje iz njenih vrst. Seveda pa je bilo v Cankarjevem domu tudi več kulturnih in političnih delavcev iz zamejstva, od koder je bil letos tudi govornik: Klavdij Palčič je govoril iz svoje izkušnje, ki je lahko nastajala v stiku med manjšinskim in večinskim delom prebivalstva v Italiji. Zavzel se je za svobodo in medsebojno spoštovanje, za zavest o različni strukturiranosti slovenstva, v to Razširjeno zavest" pa naj bi po njegovem sodile vse „komponente našega narodnostnega bivanja z vsemi odtenki", vanjo naj bi bila zajeta „kulturna, jezikovna in sploh človeška dimenzija avtohtonih narodnosti, ki jih že tudi slovenska ustava vključuje kot enakopravne nosilce suverenosti republike, kajti tudi tako bomo Slovenci utrjevali svojo sposobnost živeti s sosedi in svetom." Za matičnega Slovenca je zagotovo zanimivo prisluhniti govorniku iz drugega okolja. Tako je bilo tudi tokrat; morda bo prihodnje leto na Prešernovi proslavi govoril kak intelektualec s Koroškega v Avstriji? Vsekakor, vrsta je na njem... Tudi v Železni Kapli prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Slovensko prosvetno društvo Zarja je preteklo nedeljo, 11. februarja izvedlo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Kljub slabemu vremenu in nekoliko neugodnemu času se je ob pol treh popoldne v farni dvorani v Železni Kapli zbralo precejšnje število ljudi. Predsednik Zarje Franci Sadolšek je po pozdravni pesmi domačega mešanega pevskega zbora predstavil nastopajoče in se zahvalil za njihovo pripravljenost sooblikovati kulturni spored, Miha Kuchar pa je prinesel pozdrave kulturnega odbora občine in Zarji izrazil priznanje za to kulturno iniciativo. Po dveh pesmih mešanega pevskega zbora se je občinstvu spet predstavila igralska skupina Zarje z odlomkom iz Sofoklove drame Antigona in s kratkim z diapozitivi podprtim komen- tarjem o Sofokleju in njegovem miselnem svetu. Nato je Mladinski pevski zbor Železna Kapla zapel dve pesmi. V Tomaž Ogr/s Umetnostni natečaj Avstrijski polnilec mineralne vode „Romerquelle" letos že desetič razpisuje natečaj za upodabljajočo umetnost. Sodelujejo lahko vsi umetniki in umetnice brez starostne omejitve, edini pogoj je, da so v zadnjih petih letih imeli svoje stalno bivališče v Avstriji. Delo na papirju (vključno fotografije) morajo poslati na naslov raz- pisnika (R6merquel!e, 1232 Dunaj, Oldenburggasse 49) v času od 20. do 31. marca 1990. Dobitnike razpisanih nagrad - v višini 220.000 šilingov - bo izbrala posebna, neodvisna žirija. Nagrajena dela bodo predstavili na posebnih razstavah na Dunaju, v Celovcu, Salzburgu in v Linzu. častnem govoru je predsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris s kritičnimi besedami nanizal vrsto problemov in vprašanj v življenju koroškega Slovenca. Iz zagate v življenju in tudi kulturnem ustvarjanju manjšine vodi po njegovem le spoznanje, da vemo, kje smo doma-ker nekje pač moraš biti -, da delo v kulturi ne bo dolžnost, ampak veselje, da ne bo pomembno, kdo kaj reče, ampak kaj kdo reče, da ostanemo ljudje, ker se mnogi od ljudi razočarani odvračajo tudi od svojega jezika, kot bi bil jezik kriv, da se ljudje ne razumejo. Moški pevski zbor „Valentin Polanšek" je zaokrožil prvi del prireditve s pesmimi Dobil sem pisemce, Buči, buči morje Adrijansko in Pri farni cerkvici. V drugem delu pa sta solista mariborske opere Dragica Kovačič in Janez Lotrič ob klavirski spremljavi Renate Neu-wirth popeljala občinstvo v svet opere, arij in solističnih pesmi. Z bučnim aplavzom se je izteklo resnično kulturno nedeljsko popoldne v Železni Kapli. Vsem, ki so ga sooblikovali - na odru in za njim, v izvedbi in v pripravah -, sta bila, če zaključim z iz teksta predsednika Slovenske prosvetne zveze vzetimi besedami, „tiho zadovoljstvo in občudovanje bogata nagrada B.J. SV predstavlja ,$w/Ae/jAa /Mirovna jktvp/na je fa čas' ed/na, Ar/ je aAvar/a j to zvrjgo or/rjAe dejavnojf/. KsaAo /e/o jepred-j/av/ z novim r/elom na domačem o čira, goj/aje la ril pri jojerlnpA drajfv/A, jorle/ovala pa je ar ril na neAarerlA mer/aaro