b-»i Občan Št. 8 44. leto Kamnik, 21. aprila 2005 Gozdna učna pot v Godiču vabi na obisk C'iril Grkman kaže veverico - markacijo, ki ji sledimo na gozdni učni poti. Na pobudo Rastka Skledarja sta Občina Kamnik in Zavod za gozdove Slovenije ob finančni pomoči številnih kamniških podjetij in obrtnikov ter s prostovoljnim delom krajanov že leta 2003 v Godiču uredila Gozdno učno pot. Ker pa so ob otvoritvi povsem pozabili na njeno promocijo, na pobudo Cirila Grkma-na, predsednika KS Godič, to učno - rekreacijsko pridobitev naše občine tokrat natančneje predstavljamo. Gozda učna pot v Godiču je namenjena vsem, ki želijo spoznati zgradbo in življenje gozda ali pa iščejo zgolj prostor za sprostitev in oddih po napornem vsakodnevnem delu. Pot je dolga 2,2 kilometra in krožno zasnovana, začenja in konča pa se pri gostilni Hribar v Godiču. Markacije v podobi veverice vodijo pohodnike mi mo osemnajstih postaj s tablami, ki jih opozarjajo na skrivnosti tal, kraške pojave, drevesa in živali. Po kratkem vzponu mimo debelih hrastov (na enega izmed njih tabla pohodnike še posebej opozori) pridemo na jaso z izjemnim razgledom, kjer imamo Kamniške Alpe kot na dlani. Oh poti poleg naravnih srečamo tudi številne kulturne in zgodovinske znamenitosti. Čebelnjak dokazuje čebelarsko tradicijo, najdišča rimskih novcev pa dolgo obdobje poselitve tega prostora. Grkman pravi, da se obisk poti počasi povečuje, vendar zanjo razen domačinov vedo le redki, zato želi, da bi jo spoznala tudi širša javnost. Ob tem pa vse obiskovalce prosi, naj hodijo samo po zaznamovani poti, naj ob poti ne kurijo ognja, nabirajo gob in gozdnega cvetja, naj ne posegajo v življenjski prostor živali in naj imajo pse na vrvicah. Seveda je samo po sebi umevno, da v gozdu ne smemo povzročati hrupa, pa tudi kolesa (z motorjem ali brez) tam nimajo kaj iskati, zato jih pustite pred gostilno Hribar. Ker ob poti še ni postavljenih košev za smeti, jih ne odlagajte v gozdu, ampak jili odnesite s seboj. ZORAN JEREB IZ VSEBINE Franc Štele in Martin Pančur, oba iz podjetja Zarja Kovis d.o.o. iz Kamnika, ki je bil glavni izvajalec projekta, sta postala energetska projektanta leta 2005. TERMAM SNOVIK IN ZARJI KOVIS PRIZNANJE ZA ENERGETSKO NAJUČINKOVITEJŠI PROJEKT Vgradnja toplotnih črpalk in vakumskih sončnih kolektorjev v Termah Snovik je razglašen za energetsko najučinkovitejši projekt v Sloveniji za leto 2005, projektanta Franc Štele in Martin Pančur iz podjetja Zarja Kovis, ki je glavni izvajalec projekta, pa sta energetska projektanta leta. Na 7. srečanju energetskih mcncclžerjcv Slovenije 5. aprila v Portorožu je časnik Finance skupaj z ministrstvom za okolje in prostor razglasil nagrajence razpisa za energetsko učinkovito podjetje in projekt 2005. Razveseljivo je, da so Terme Snovik prejele nagrado za energetsko najučinkovitejši projekt v Sloveniji za leto 2005 - za projekt vgradnje dveh toplotnih črpalk za izkoriščanje odpadne tople vode, toplotne črpalke za izkoriščanje toplega zraka ter vgradnjo vakumskih sončnih kolektorjev v skupni po- Stran 2 Naš pogovor 0 brezposelnosti v kamniški občini, ki je pod državnim povprečjem, smo se pogovarjali s Karmen Potočnik, vodjo Urada za delo v Domžalah in Kamniku Stran 4 Razpisi Ne spreglejte razpisov za stanovanjska posojila mladim družinam, posojila za obnovo starih hiš, za dodelitev neprofitnih stanovanj... Stran 9 Zanimivi ljudje med nami Predstavljamo Žagarjeve s Praprotna pod Svetim Primožem, ki nadaljujejo tradicijo hribovske kmetije, in mlado družino Stein iz Nemčije, ki je svoj nov dom našla v Kamniku Stran 10 Kmetijstvo in narava Stran 12 Med mladimi 0 pestrih dogajanjih najmlajših, osnovnošolcev in študentov Stran 13 in 14 Šport vr.šini 82 kvadratnih metrov Več na 7. .strani Vsem občankam in občanom ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela čestitam in želim prijetne dni. MIha Novak, načelnik upravne enote Kamnik Table opozarjajo, da česa ne spregledamo - v tem primeru je to eden na jdebele jših hrastov ob poti. 839 GSM SERVIS in TRGOVINA — popravilo aparatov — servisne baterije in ohišja ~- dekodiranje — rabljeni aparati (prodaja in odkup) - SIMOBILOVI paketi Delovni čas: pon.-petek: 9.-19. ure ° Rudi Volkar, s.p. Perovo 26 Kamnik (obvoznica) GSM: 040/411190, gem.servi&(S>erriall.sl Področje športa je zelo živahno - tokrat o odbojki, košarki, tekvondoju SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! Iskrene čestitke ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela - 1. maju. 7! IPAN TONE SMOINIKAR Vrbančev top-lar iz Motnika Vsi ljubitelji dediščine ga dobro poznajo, občudujejo, saj je z letnico 1897 po memben del stavbne dediš čine v naši ob čini. Njegova posebnost je edinstvena pahljačasta rozeta na čelu kozolca. VERA MEJAG J\ fJJSJ DOBRO ZAME Ob prazniku dela čestitamo našim cenjenim strankam! ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik Prav gotovo je slovenski kozolec nekaj posebnega kot arhitekturna ljudska, utilitarna dediščina in to ga uvršča med dragocene spomenike ljudskega stavbarstva. Od 17. aprila do 22. maja je vsako nedeljo od 14. do 18. ure v Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah na ogled razstava osmih maket dvojnih kozolcev v merilu 1:25, delo mojstra Franca Pogačarja iz Polja pri Ljubljani, doma je bil v Kamniku. Makete so natančno izdelane na podlagi analize obstoječega kozolca, zato predstavljajo vse značilnosti in najmanjše podrobnosti. Več na 8. strani S PAR IZJEMNA PONUDBA velja v SPAR Kamnik samo do nedelje, 24.4.2005 V mesecu APRILU: SERVIS PRANJA IN LIKANJA S PETO SRAJCO (4+1) OPEREMO IN ZLIKAMO BREZPLAČNO! oz. do prodnjc zalog. mmrni Kamnik j 17 4 1 Kamniški občan bo ponovno med vami v petek, 13. maja. Članke oddajte najpozneje do petka, 0. maja; oglase In zahvale pa do srede, 11. maja, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91 Ml in 041/662 450, faks: 01/83 19-860, e.naslov: sasa. mejav(«siol. net. Uredništvo odprlo: ponedeljek od H. do 15. ure, sreda od H. do 12. in od 13. do 17. ure. Pogovor s Karmen Potočnik, vodjo Uradov za delo v Domžalah in Kamniku Po stopnji brezposelnosti je kamniška občina pod državnim povprečjem Na našem uradu za delo, ki poleg občine Kamnik pokriva še občino Komenda, je bilo januarja prijavljenih 865 iskalcev zaposlitve (v decembru 2004 pa 933), od tega jih je bilo 726 iz občine Kamnik, 139 pa iz občine Komenda. »Stopnja brezposelnosti na Uradu za delo Kamnik je torej 6,6-od-stotna, kar je relativno ugoden podatek, saj po stopnji brezposelnosti ne dosegamo niti celotne OS Ljubljana, kjer je decembra lani stopnja brezposelnosti znašala 7,8 odstotka, kaj šele državnega povprečja z 10,4-odstotno brezposelnostjo,« pravi Karmen Potočnik, vodja domžalskega in kamniškega urada za delo. Kljub temu pa pretirano zadovoljstvo ni na mestu, saj imamo med brezposelnimi zelo visok delež žensk, poleg tega pa nekatera kamniška podjetja za letos napovedujejo nova odpuščanja... Karmen Potočnik: »Stopnja brezposelnosti na področju Urada /a delo Kamnik je trenutno 6,6-odstotna, kar je manj kot v celotni OS Ljubljana, kjer je decembra Jani stopnja brezposelnosti znašala 7,8 odstotka.« Zakaj se prijaviti na ZRSZ in kaj lahko od njega pričakujejo iskalci prve zaposlitve? Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti v 16. členu natančno določa, kdo se šteje za brezposelno osebo. To so vse osebe, ki niso zaposlene in ki nimajo statusa upokojenca, dijaka, študenta, vajenca ali udeleženca izobraževanja v skladu s 53b. členom istega zakona. Poleg tega se med brezposelne lahko prijavijo tudi (1) samozaposlene osebe, katerih dobiček iz dejavnosti (ki je - v skladu s predpisi o dohodnini - ugotovljen brez upoštevanja znižanj in davčnih olajšav ter povečan za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost) ni presegel zneska zajamčenega nadomestila plače ter (2) lastniki ali solastniki gospodarskih družb, ki niso zavarovani na drugi podlagi in v katerih dobiček, zmanjšan za plačane prispevke za obvezno socialno zavarovanje, v zadnjem koledarskem letu pred nastankom brezposelnosti ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače. Poleg tega mora biti ta oseba sposobna za delo, prijavljena na zavodu in na razpolago za zaposlitev ter aktivno iskati zaposlitev. »Prednosti, ki jih ta status nudi, so predvsem v sprotnem informiranju o vseh prostih delovnih mestih. Delodajalci so namreč še vedno dolžni ZRSZ obveščati o prostih delovnih mestih. Prosta delovna mesta dvakrat tedensko objavljamo na oglasni deski, pa tudi na internetu, teletekstu in v dnevnem časopisju. Brezposelne osebe, ki izpolnjujejo razpisne pogoje z napotnicami napotimo na prosta delovna mesta, kar je za njih določena prednost, ker so k delodajalcu napoteni s strani ZRSZ in zato lažje pridejo do razgovora z delodajalcem. Brezposelnim lahko omogočimo delovni preizkus pred zaposlitvijo in razne tečaje za pridobivanje dodatnih znanj, ki so nujno potrebni za zaposlitev. Na uradih za delo so urejeni tudi tako imenovani zaposlitveni kotički, v katerih so brezposelnim na voljo računalniki za pisanje prošenj in in-ternetne povezave, organiziramo pa tudi delavnice »Poti do dela in zaposlitve« ter »Trening zaposlitvenega razgovora« za pomoč pri pisanju prošenj in pri razgovorih z delodajalci. Ker je med mladimi pri nas še vedno precej takih, ki imajo neustrezno izobrazbo ali pa so dokončali samo osnovno šolo, je zanje zelo zanimiv tudi Program 10.000 +, katerega namen je pridobitev ali dvig izobrazbene ravni. Poleg vsega naštetega brezposelnim lahko povrnemo tudi stroške aktivnega iskanja zaposlitve. Nenazadnje pa so razlog za prijavo na ZRSZ tudi subvencije delodajalcem, če se odločijo za zaposlitev težje zaposljivih oseb, kar iskalci prve zaposlitve prav gotovo so,« pravi Karmen Potočnik. Za prijavo v evidenco brezposelnih je treba predložiti osebni dokument, delovno knjižico (iskalcem prve zaposlitve jo na podlagi dokazila o zaključenem šolanju izda Upravna enota), davčno številko in številko transakcijskega računa, na katerega ZRSZ nakazuje povračila določenih stroškov, ki so povezani z iskanjem zaposlitve. Kakšna je torej kamniška brezposelnost »v številkah«? Med 865 brezposelnimi osebami iz Urada za delo Kamnik jih je januarja samo tretjina prejemala denarno nadomestilo ali denarno pomoč. Med prijavljenimi na kamniškem uradu za delo je v pri-merjavi / ostalimi uradi relativno malo (18,5 odstotka) iskalcev prve zaposlitve, po drugi strani pa kar 56 odstotkov žensk. Tako po deležu žensk med brezposelnimi močno presegamo povprečje OS Ljubljana, enako velja tudi za delež presežnih delavcev. To je predvsem posledica priliva v brezposelnost zaradi stečaja Stola ob koncu leta 2003. Dolgotrajno brezposelni predstavljajo več kot tretjino vseh iskalcev zaposlitve, iskalcev zaposlitve, starih med 40 in 50 let. je pri nas petina, starejših od petdeset let pa skoraj tretjina. Poudariti kaže še to, da ima več kot tretjina brezposelnih na našem uradu za delo dokončano le osnovno šolo. Kakšna je torej trenutna celotna podoba kamniškega trga dela? Menim, da je njegova trenutna podoba*relativno ugodna, še zlasti če se primerjamo z državnim povprečjem. Kamniški urad za delo namreč v nobenem pogledu ne sodi med tiste, ki bi imeli posebej pereče probleme. Naš odstotek brezposelnosti je relativno nizek, pa tudi trendi so pozitivni, saj se število brezposelnih zmanjšuje že vse od leta 1993, v zadnjem času pa se povečujejo tudi potrebe po delavcih Kakšne pa so napovedi naših podjetij glede zaposlovanja ali odpuščanja v letošnjem letu? Vemo namreč, da so razmere v tekstilni in prehrambeni panogi zelo negotove... Ali podjetja za letos napovedujejo kakšna večja odpuščanja in (če jih), kako se nanje pripravljate? Presežki se na žalost napovedujejo tudi za letošnje leto. Natančnih podatkov o številu presežnih delavcev sicer še nimamo, po pr-v ih ocenah pa pričakujemo, da bo letos na področju kamniškega urada /a delo napovedanih kakšnih sto novih presežnih delavca Seveda se urad /a delo takoj po vsaki napovedi odpuščanja delavcev poveže s podjetjem in se loti izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ), kadar je to potrebno, s čimer želimo presežne delavce čim prej usposobiti za novo zaposlitev pri drugih delodajalcih oziroma jih skušamo čim prej usmeriti v novo zaposlitev Ker so Domžale, Trzin in Ljubljana, kjer je veliko potencialnih delodajalcev, relativno blizu, so naše težave pri prezaposlovanju bistveno manjše kot denimo v Ribnici ali Kočevju. Kateri ukrepi aktivne politike zaposlovanja (APZ) so bili v preteklih letih v naši občini najbolj učinkoviti in kakšni so bili rezultati? Zagotovo so najbolj učinkoviti tisti ukrepi APZ, ki vodijo neposredno v zaposlitev. Med temi ukrepi je treba v prvi vrsti omeniti subvencije delodajalcem za zaposlovanje težje zaposljivih oseb. V kolikor se delodajalec odloČi /a novo zaposlitev težje za-posljive osebe, dobi od Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) subvencijo v enkratnem znesku. Drug zelo uspešen ukrep APZ je pomoč pri samozaposlova nju. saj se za to zanima zelo veliko brezposelnih. Od leta 2000 je bilo med delodajalci veliko zanimanja tudi za povračila prispevkov za plače oh zaposlitvi brezposelne osebe, ki je bila na zavodu prijavljena več kol dvanajst mesecev ali je bila starejša od 50 let in prejemnik denarnega nadomestila ali denarne pomoči, vendar pa je vlada leta 20(12 izvajanje tega ukrepa ustavila, saj je ukrep dosegel zastavljene cilje. Za precej uspešna sta se v zadnjih letih izkazala tudi delovni preizkus in usposabljanje na delovnem mestu. Prvi program je namenjen temu, da delodajalec preveri ali je izbrani delavec dejansko primeren za posamezno delovno mesto, namen drugega programa pa je, da se delavec usposobi za specifično delovno mesto, poleg tega pa delodajalcu nekoliko zmanjšamo stroške, ki jih ima z uvajanjem zaposlenih brc/ ustreznih delovnih Izkušenj. Program »10.000+« je namenjen pridobitvi oziroma dvigu izobrazbene ravni brezposelnih. Podatki pa kažejo, da se deset odstotkov oseb, vključenih v ta program, zaposli še pred zaključkom i/obraževanja. Omenila bi še, da je zavod v zadnjih letih posebno pozornost namenil prekvalifikaciji in prezaposlitvi oseh. ki so izgubile tlelo zaradi prestrukturiranja Agencije za plačilni promet, ter prezaposlovanju oseb, ki so ostale brez zaposlitve v tekstilni, obutveni in usnjarski industriji. Kaj pa program javnih del, od katerega se je v preteklih letih zelo veliko pričakovalo, sedaj pa o njem ni več veliko slišati. Je v naši občini upravičil pričakovanja? Program javnih del še vedno poteka, je pa res, da se število programov javnih del ter število oseb. ki so v ta program vključene, počasi zmanjšuje. Poglavitni razlog za to je sprememba financiranja tega programa. V letu 2003 je namreč začel veljati nov pravilnik o sofinanciranju lokalnih zaposlitvenih programov, ki je zmanjšal delež sofinanciranja teh programov s strani ZRSZ s prejšnjih "'S na 60 odstotkov, zato so ti programi postali večje breme /a naročnike. Poleg tega je bila večina sredstev za ta tikrep APZ usmerjena v občine in regi je z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti. Občina Kamnik pa med ta območja ne sodi, zato je za ta namen dobila precej manj denarja, to pa se seveda pozna tudi na številu tovrstnih programov. Vseeno pa smo z učinkom programa javnih del na našem uradu za delo zelo zadovoljni, saj je prinesel precejšnje število novih zaposlitev. Kdo so bili izvajalci teh programov v naši občini oziroma za kakšna dela je večinoma šlo? Največ brezposelnih je bilo vključenih v socialno varstvene programe za pomoč ostarelim in invalidnim osebam v Domu starejših občanov. Zavodu /a usposabljanje invalidne mladine, Centru /a socialno delo in Društvu Sožitje. Poleg teh pa so se ali se še izvajajo programi s področja kulture in turizma v knjižnici, Agenciji za razvoj turizma in podjetništva, ne smemo pa pozabiti tudi na programe učne pomoči, ki SO se izvajali na nekaterih osnovnih Šolah, ter naravovarstvene progra-me - predvsem v Arboretumu. Kako uspešen pa je v naši občini boj z dolgotrajno in tako imenovano strukturno brezposelnostjo? Seveda se tudi na našem uradu srečujemo / dolgotrajno in strukturno brezposelnostjo, podobno kol drugje po Sloveniji in ravno tem ciljnim skupinam so name njeni programi APZ. V prvi vrsti so namenjeni zaposlovanju težje zaposljivih oseh, osebam brez ustrezne izobrazbe, zaposlovanju žensk ter reševanju dolgotrajne brezposelnosti. Kaj pa je tolikšno stopnjo brezposelnih žensk v naši občini sploh povzročilo? Zakaj se ženske ne morejo zaposliti v sosednjih občinah, kjer je delo našlo veliko moških iz naše občine? Natančne vzroke bi težko navedla, saj je to problematika celotne države, ne samo naše občine. Relativno visok odstotek brezposelnosti žensk pa je predvsem posledica težav tekstilne, usnjarske in živilsko - predelovalne industrije. Koliko pa je v naši občini zaposlovanja tujcev, od katerih so nekatere panoge čedalje bolj odvisne? Za kakšna dela se najpogosteje uvaža delovno in iz katerih držav prihaja največ delavcev? Na kamniškem uradu za tlelo je bilo lani izdanih 13 osebnih delovnih dovoljenj, 107 dovoljenj za zaposlitev in 22 dovoljenj za tlelo. Največ delovnih dovoljenj je izdano v gradbeništvu, večina tujcev pa prihaja iz. držav nekdanje Jugoslavije. Kako pereč problem pa so v naši občini delodajalci, ki brezposelne izkoriščajo za to, da prejemajo subvencije ZRSZ, svojih obveznosti do zaposlenih pa ne poravnavajo. Kako takšne kršitve sankcionirate? ZRSZ tekoče spremlja vse vključitve v programe APZ. V primeru kršenja obveznosti zahtevamo vračilo nenamensko porabljenih sredstev /a posamezen ukrep, ne moremt) pa izvajati sankcij, ki izhajajo iz delovne zakonodaje. Če pa za takšen primer vendarle izvemo, o tem obvestimo Inšpektorat za delo, ki je pristojen za to področje. V devetdesetih letih so kamniška podjetja preživljala najhujšo krizo, vendar večjih socialnih pretresov k sreči nismo doživeli. Koliko je k temu prispeval ZRSZ oziroma kamniški urad za delo in s kakšnimi ukrepi? Mislim, da smo bili na brezposelnost relativno dobro priprav Ijeni, saj občina Kamnik ni bila edina, ki jo je prizadela ta problc matika. Brezposelnost je bila v Kamniku najvišja v letu 1993, ko smo imeli prijavljenih I 84 I iskal cev zaposlitve, odtlej pa se število brezposelnih ves čas zmanjšuje. Mislim, tla je lo posledica naših prizadevanj, da bi nezaposlene kar najhitreje vračali na trg tlela. Ker prostor, ki ga pokriva kamniški urad za delo, ni posebno velik, se z delodajalci zelo dobro pozna mo in sodelujemo. Enako lahko rečem tudi za brezposelne osebe - tudi zanje si ves čas prizadevamo, da jih kar najbolje spoznamo in čim prej vključimo v zaposlitev, liste, ki pa niso neposredno zaposljivi (kar pomeni, da potrt hujejo dodatna znanja) pa vključimo v zanje najprimernejše programe APZ. Seveda pri zaposlovanju ne smemo zanemarili pomena gospotlarske moči sosednjih občin in bližine Ljubljane, kjer si je tlelo našlo veliko brezposelnih i/ občine Kamnik. Kako dolgo se na našem uradu za delo trenutno čaka na prvo zaposlitev (v povprečju seveda)? Po zadnjih podatkih se na prvo zaposlitev na kamniškem uradu za delo v povprečju čaka sedem mesecev in dvaindvajset dni. To je relativno ugoden podatek, v primerjavi / < )S Ljubljana, kjer se na prvo zaposlitev v povprečju čaka eno leto, dva meseca in osem dni. To je tudi razlog za naš relativno nizek otlstotek iskalcev prve zaposlitve. Po mojem mnenju pa na ta podatek vpliva tudi tlejsi-vo, da razmere na našem lokal nem trgu dela zelo dobro pozna mo in povpraševanje po delovni sili v največji možni meri usklajujemo s ponudbo, Delodajalce namreč vsako lelo povabimo, tla svoje tlelo, zahteve in zaposlitvene možnosti predstavijo brezpo selnim osebam in šolarjem, ki se /a posamezne poklice šele odločajo. Ali so zaradi dobrega poznavanja potreb naših delodajalcev strukturna neskladja na našem trgu dela kaj manjša kot na ravni celotne države? Lako kol v drugih delih države ■ je tudi v Kamniku veliko povpraševanja po kovinarjih in gradbenih delavcih, vendar je zanimanja za le poklice ludi pri nas zelo malo. Vse tiste dijake, ki pa se zanje vendarle odločijo, delodajalci do- besedno čakajo, da zaključijo šolanje. Pa so to tudi zdrava podjetja, plače kovinarjev pa njihovemu pomanjkanju primerne? Manjša podjetja praviloma nudijo boljše plače kot večja, vseeno pa dohodki niso vedno odraz raz* mer na trgu dela. Pa še nekaj moramo vedeti, ko govorimo o pomanjkanju kovinarjev. Otroci kovinarjev, katerih starši so v preteklem desetletju izgubili tlelo, se za la poklic prav gotovo ne bodo odloČili. Čeprav se je kovinarsko delo v zadnjih letih zelo spremenilo, številna tovrstna podjetja pa postavila na povsem nove temelje, je kovinarsko tlelo v marsikaterih očeh še vitino težko, umazano in slabo plačano. Spoznanja, tla temu ni več tako, pa ne homo tlo segli kar čez noč, ampak to zalile va svoj čas. Za konec pa me zanima še to, katera novost je bila pri izvajanju APZ v zadnjem času najpomembnejša? To je bilo vsekakor sofinancira nje programov APZ s sirani ev ropskega strukturnega sklada, ki se je začelo v lanskem letu. Na ta način se je povečalo število vključitev v programe Aktivne politike zaposlovanja po drugi strani pase je povečal obseg administrativne ga tlela, ki spremlja izvajanje programov zaposlovanja, financiranih i/ sredstev evropskega socialnega sklada Del tega bremena Čutijo tudi izvajalci naših programov in delodajalci, Postopki Izvajanja posameznih programov so nam rec zdaj nekoliko bolj zapleteni ZORAN JEREB KmmSIti UBČAN Izdaiatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Ljubljanska .vsia 3 u Odgovorna urednica Saša Vtcjač. univ. dipl. ckon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode tnfornuitiv ne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 3.43. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in g a prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. <,lavni trg 2.4 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311. 041/662450, fax: 01/8.4 19-860, c-mail: sasa.mejacisiol.net I 'radne ure uredništva: ponedeljek od 8. do IS, ure. sreda od 8, do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Sel d.d. Ljubljana, dne 21. 4. 2005. Na podlagi 2. člena Pravilnika o sofinanciranju mladinskih programov v občini Kamnik (Uradni lisi RS, št. 57/03) Župan občine Kamnik objavlja Javni razpis za sofinanciranje mladinskih programov v občini Kamnik za leto 2005 1. Občina Kamnik bo sofinancirala programe, ki izpolnjujejo formalna in vsebinska pravila iz razpisne dokumentacije, in so namenjeni mladim v starosti od 14 tlti 29 let. 2. Na razpisu lahko kandidirajo: neprofitne mladinske organizacije in skupine mladih. 3. Obseg razpoložljivih sredstev: 2 milijona SIL. 4. Razpisna dokumentacija z obrazci je na razpolago na spletni sirani občine Kamnik ter na Oddelku za družbene dejavnosti (Glavni trg 24, Kamnik), soba št. 51, v času uradnih ur, in sicer od dal uma objave razpisa. 5. Rok za prijavo na razpis je do 2K. 05. 2005, do 10. ure. C). / izbranimi izvajalci javnih kulturnih programov in projektov bo Zupan za lelo 2005 sklenil pogodbe t> sofinanciranju. 7. Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Kamnik, Otldelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, v zaprli kuverti s pripisom »javni razpis - sofinanciranje mladinskih programov v občini Kamnik za leto 2005 - ne odpiraj!«. X. Več informacij lahko dobile: 01/8318-142 (l)obran .luričan). Šifra: 41404-34/2005 ŽUPAN Datum: 07. 04. 2005 Anton Ione Smolnikar Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://turizem.kamnik.si V m&i [tam KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si: http://www.kam.sik.si Sreda. 4. 5. 2005. ob 19.00 v dvorani MKK Potopisno predavanje; MATJAŽ COREL: ZAHODNA AFRIKA (BURKINA FASO, MALI, GANA, TOGO) Organizator: Študentski klub Kamnik in MKK. Sreda. 11.5. 2005. ob 19.00 v dvorani MKK Potopisno predavanje; MATEVŽ LENARČIČ: PROTI SONCU... POLET OKROG SVETA; www.rtvslo.si/protisoncu/ Stalne prireditve, ki bodo potekale do konca maja in potem ponovno z novim šolskim letom: Vsak ponedeljek v maju: pravljične urice od 18. do 19. ure. Vodi pravljičarka Ema Vidic. Vsako sredo: igralne ure z Bibami od 10. do 11. ure v Veroniki- ni sobi. Vodi Helena Sterle. Igralne urice so namenjene otrokom od 3. leta dalje, ki niso v organiziranem varstvu. Vsak četrtek: Vila Čira-Čara od 16.30 do 18.30 ure v Veronikini sobi. Slikanje na svilo, steklo, porcelan, bombaž, les in oblikovanje kovine, mavca, gline, mozaika, nakita.Vodi prof. Rosana Klein-di-enst Premk. Vsak četrtek: pravljične urice od 1 7.30 do 18.30 v šoli Komenda. Vodi jih Barbara Zlobko. Otroci naj prinesejo copate. to DOM KULTURE KAMNIK Kulturno društvo Priden možic Glavni trg 1, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, od 9. do 14. ure na tel. 839 76 06, GSM 041/580-818 www. domkulture. ora: e-mail: info@domkulture. ora 01/839-76-06 (uradne ure med 9.00 in 14.00 uro) četrtek. 21. april, ob 20.00 uri Zoran More TO JE ŽIVLJENJE - THATS LIFE monokomedija za izven, vstopnina 1500 SIT petek. 22. april, ob 19.00 uri 10 LET GLASBENEGA ATELJEJA CAR L ORFF jubilejni koncert, za izven vstopnine ni! Sobota. 23. april, ob 20.00 uri Teater Lampa -10 ZAMORČKOV (Piromanska polka) horror komedija sreda. 27. april, ob 18.00 uri PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU za izven. Vstopnine ni! MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 8317 647,8317 662 zora. torkar@auest.arnes.si Napovedujemo v maju in juniju (možne so še rahle spremembe) 13. maj ob 20.00 Salon gradu Zaprice - koncertni cikel Študent&Muzika: Andreja Humar - flavta, Dunja Spruk - sopran , Mojca Krajne - klavir 19. mai ob 17.00 dvorišče gradu Zaprice: Malešev otroški likovni salon 25. mai ob 19.00 Galerija Miha Maleš: otvoritev razstave Mire Pregelj 27. mai ob 20.00 Salon gradu Zaprice - koncertni cikel Študent&Muzika: Metod Palčič - tenor ob klavirski spremljavi 4. iunii ob 19.00 Domovinski muzej Trofaiach (Avstrija) - otvoritev razstave Stol (Thonet - Kralj - Uršič) 18. iunii od 10.00 do 24.00 - Muzejska poletna noč (Koncert Big banda RTV Slovenija, enodnevna razstava svetil Polone Lesjak, otroške in kulinarične delavnice, javno vodstvo, akcijska prodaja muzejskih katalogov, jam session) julij, september - koncertni cikel Jazzaprice 2005 Medobčinski muzej Kamnik in študentski klub Kamnik Koncertni cikel ŠTUDENT&MUZIKA: Petek. 13. mai. ob 20.00 Salon gradu Zaprice v Kamniku Nastopajo: Dunja Spruk - sopran, Andreja Humar - flavta in Mojca Krajne - klavir Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava KAMNIK, Japljeva 2, tel.: 01/831 98 30 E-mail: oikamnik@iskd.si PSPD LIRA KAMNIK vabi na ponovitev londonskega koncerta v snhoto. 7. maia. ob 20.uri v cerkvi na kamniških Žalah. Koncert ponavljajo zaradi toplega odziva in pohval ob prvem koncertu ter želja vseh ljubiteljev petja po ponovitvi izrednega glasbenega dogodka. Vstopnine ni, zaželjeni prostovoljni prispevki. Druge prireditve Vsoboto 14 "frfr 200?. "b 10.30 uri POJDI Z MENOJ V GORE pripravil Ciril Velkovrh. . O kulturni dediščini bo spregovoril umetnostni ^^^^^ Šerbelj, avtor monografije o Sv. Primožu, v glasbenem programu pa bodo sodelovali Kamniški koledniki.___ AKTUALNO 21. aprila 2005 Svetniki sprašujejo in predlagajo Trije šolski okoliši ostajajo Brane Golubovič je podal po hudo, da občina Kamnik skupaj s predstavniki osnovnih šol Toma Brejca, Frana Albrehta in Marije Vere prouči prednosti in slabosti (vsebinske in finančne) morebitne spremembe šolskih okolišev tako, da se iz sedanjih treh naredi en šolski okoliš oziroma da se okoliši spremenijo. Demografski podatki kažejo, da se število novorojencev oziroma otrok po posameznih letnikih rojstva i i s stalnim prebivališčem v Kamniku znižuje. Nekatere občine so uvedle model skupnega šolskega okoliša, kjer si po vnaprej znanih kriterijih otroke delijo, pri tem pa je prioriteta bližina šole in nedeljivost družine. S to rešitvijo oz. prerazporeditvijo otrok med osnovnimi šolami različnih okolišev so dosegle, da so se investicijska vlaganja v nove oddelke in s tem prizidke zmanjšali ter so se sredstva namenila za druge potrebne investicije znotraj šol (kvaliteto bivanja, opremo, šolsko okolico...) Anton KAMIN, vodja oddelka za družbene dejavnosti, pojasnjuje, d" so šolski okoliši v občini Kamnik oblikovani v skladu z Uredbo o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol. Ustanovitelj smatra, da je logika razporejenosti otrok v šolske okoliše na podlagi Uredbe kot tudi Sklepa 0 podrobnejših pogojih za prepis učencev v šole izven svojega šolskega Okoliša, ki ga je Občinski svet Občine Kamnik sprejel leta 2002, Starši morajo po določilih teh dokumentov otroke najprej vpisati v šolo v njihovem šolskem okolišu in šele nato lahko pod določenimi pogoji (spoštovanje normativov za oblikovanje oddelkov, nekršenje pravic drugih staršev o vpisu otrok v šolo v svojem šolskem okolišu.) prepišejo otroke na željeno šolo, v kolikor se seveda la v dogovoru z matično šolo strinja. Pred dvema letoma je bila ravnateljem s strani ustanovitelja glede na trende in gibanje natalitete posredovana pobuda o eventualnih spremembah obstoječih okolišev. Na to se ravnatelji niso odzvali, čeprav naj bi pobude za spremembo okolišev prišle prav z njihove strani. V lanskem letu se je s predlogom za povečanje šolskega okoliša oglasila OS Marije Vere. Tudi letos je občina Kamnik preverila stanje števila vpisanih in števila oddelkov prvih razredov za šolsko leto 2005/ 2006. Številke kažejo, da zaenkral ni potrebno spreminjati šolskega okoliša, potrebno pa bo spremljati gibanje natalitete in trende priseljevanja ter v primeru, da se bo izkazalo za potrebno, začeli s postopki za spremembo šolskih okolišev. Postajališče v Potoku še letos, »pri Koširju« pa v prihodnjih letih Marjana Semprimožnika zanima, kaj je z vlogo za uvedbo avtobusnega postajališča »pri Kosir ju.« Ivan Kcnda pojasnjuje, da je v letu 2003 občinska uprava naročila projektno dokumentacijo, v letu 200 i pa je zanjo pridobila soglasje DRSC-ja h gradnji. V letu 2004 je bila zgrajena prva izmed štirih avtobusnih postaj, in sicer v sklopu hodnika za pešce v Potoku. V letu 2005 se bo zgradila druga, tudi v Potoku, v letih 2006 in20()7 pa »pri Koširju«, če bodo uspešno rešene zemljiške zadeve. JAVNO OBVESTILO - SPREMEMBA Zupan Občine Kamnik je sprejel Sklep o javni razgrnitvi pretiloga Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta B8 -Zg. Perovo, ki ga jc občinska uprava v skladu z določili 31. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS. št. 110/02, 8/03 in 58/03-ZZK-I) IX. marca 2005 posredovala v objavo v Uradni list Republike Slovenije. Zakon v 31. členu namreč določa, da mora pripravljavce prostorskega akta organizirati njegovo javno razgrnitev in javno obravnavo. O razgrnitvi ter kraju in času obravnave mora pripravljavce javnost obvestiti z objavo v uradnem glasilu ter na krajevno običajen način najmanj en leden pred začetkom javne razgrnitve. Sklep v uradnem glasilu ni bil pravočasno objavljen, zato je občinska uprava ponovno določila datum javne razgrnitve in javne obravnave prostorskega akta, in sicer: JAVNA RAZGRNITEV PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAZIDALNEGA NAČRTA B8 - ZG. PEROVO bo potekala od 29. 4. do 30. 5. 2005. JAVNA OBRAVNAVA bo v ponedeljek, 9. maja 2005, ob 18. uri v sejni sobi občine Kamnik. II. nadstropje. Obrazložitev za javnost predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta B8 -Zg. Perovo, ki jc bila objavljena z javnim obvestilom v 6. številki Kamniškega občana, izšel je 24. marca 2005, ostaja nespremenjena. Bojan Mlakar, dipl. ekon. Podsekretar, vodja Oddelka za okolje in prostor Občina Kamnik in Mestna godba Kamnik vabita ob praznovanju 1. maja na tradicionalno prvomajsko budnico po naslednji časovnici: 4.00 - Kamnik (Glavni trg) 4.10 - Kamnik (Zaprice) 4.20 - Kamnik (Perovo - SKG) 4.30-Kamnik (Duplica - Vila) 4.40 - Šmarca (Spodnji Log) 5.00 - KS Volčji Potok (brunarica) 5.20 - KS Novi trg 6.00- KS Tunjice 7.00 - KS Motnik (P'r Flegarju) 7.15 - KS Špitalič 7.30 - Zg. Tuhinj (P'r Mežnarju) 7.45 - Šmartno v Tuhinju 8.00 - Srednja vas (pri Poljanskih) 8.30 - Vrhpolje (gostilna Repnik) 9.20 - KS Mekinje 9.40 - KS Godič 10.00 - KS Kamniška Bistrica (pri Podokničarju) 11.00 - Planinski dom v Kamniški Bistrici Vi sprašujete, župan odgovarja P. A. iz Kamnika sprašuje, kakšne vrste odpadkov se lahko sežigajo na prostem ter kdo, kdaj in kje jih lahko sežiga. Določila v zvezi s sežiganjem odpadkov in drugih nevarnih snovi so napisana v H. člena Odloka o varstvu zraka na območju občini' Kamnik (Uradni list RS, št. 96/1999), ki se glasi: »Na celotnem območju občine Kamnik je prepovedani i se žiganjc vseh vrst odpadkov in drugih snovi na prostem oziroma v napravah, ki z.a to niso primerne in projektirane. Prepoved sežiganja vseh vrst odpadkov z minimalno vsebnostjo katerekoli nevarne snovi velja tudi nt kurjenje kresov. Prepoved iz I. odstavka tega člena ne velja za sežiganje suhih vrtnih odpadkov v naseljih občine Kamnik, ki spadajo v I. območje onesnaženosti zraka, pod pogojem, da se le-ti sežigajo v primerni oddaljenosti od stanovanjskih hiš in gozdov in ob primernih vremenskihpogo-jih. Prepoved iz I'. odstavka lega člena ne velja z.a postopke go- renja, ki so potrebni in odobreni s strani pristojnih organov v primerih preprečevanja ali obvladovanja naravnih katastrof, za saniranje njihovih posledic ter z.a potrebe šolanja in izobraževanja kadrov na področju požarne varnosti.« KV skladu z veljavnim občinskim Odlokom o varstvu zraka na območju občine Kamnik in veljavnim republiš kim Zakonom o prekrških Občina lahko kaznuje kršitelja odloka z denarno kaznijo v višini 30.000 SIT. Občani lahko prijavijo kršitelja komunalnemu nadzorniku g. Ivu Kokalju (tel.: 8318-121, uradne ure: ponedeljek in sreda od H. do 10. ure). župan Tone Smolnikar Le skupaj lahko ohranimo spomine na dogodke iz naše preteklosti V lanskem letu, nekaj dni pred praznikom dneva državnosti, so predsedniki občinskih veteranskih in borčevskih organizacij Območno združenje Veteranov vojne za Slovenijo Kamnik Ko menda, Občinska organizacija borcev in udeležencev NOI), Policijsko veteransko društvo Sever Kamnik, Območno združenje slovenskih častnikov Kamnik in Društvo Rudolfa Maistra Kamnik in njihovih pravic. Izpostavil je, da organizacije na območju Kamnika in Komende dobro delujejo in sodelujejo, ob tem pa pogled usmerjajo v pozitivne vrednote. Želijo, da bi pomembnost sodelovanja na občinskih nivojih prenesli tudi na državni nivo. Ob tem je razkril prizadevanja za OrganizacijO republiškega pohoda po poteh generala Maistra, ki naj bi ga prihodnje le- Zvonko Cvek, predsednik območnega združenja VVS, je poudaril pomembnost dobrega sodelovanja borčevskih in veteranskih organizacij tako na občinski kot na državni ravni. - podpisali - I.istino o medsebojnem sodelovanju . Dogovorili so se, da bodo v bodoče usklajevali svoje aktivnosti na področju ohranjanja spominov na dogodke iz naše bližnje in daljne preteklosti S tem namenom so se predsedniki občinskih organizacij in društev (podpisnic listine) z gosti, županom Tonetom Smolnikarjem in direktorjem občinske uprave Ivanom Pristovnikom sestali 25. mar ca letos in uskladili letne progra me dejavnosti. V imenu podpisnikov Listine je Zvonko Cvek, predsednik območnega združenja VVS, pozdravil zbrane in spomnil na izvajanje skupnih nalog podpisnic listine: ohranjanje spomina na uporništvo slovenskega naroda v vseh obdobjih, sodelovanje pri domovinski vzgoji, obramb na vzgoja in sodelovanje s slovensko vojsko, sodelovanje pri organizaciji Spominskih svečanosti, na praznovanju slovenske policije, sodelovanje ob prazni kit Dnevu državnosti ter pri skupnih prizadevanjih ob urejanju zakonske zaščite veteranov to ob občinskem prazniku pri pravili po Kamniku in okolici Župan Tone Smolnikar je lan skoletni podpis listine označil kot pomemben dogodek, ki je dokazal usmerjenost sodelujočih v iste cilje in je z dosedanjim enotnim sodelovanjem potrdil upravičenost podpisa. Izrazil je željo, da bi država in občina združila moči, da bi Maistrova rojstna hiša na Šutni, ki je lansko lelo po izdatnem angažiranju občine in sponzorjev dobila novo zunanjo podobo, končno do bila tudi ustrezno vsebino Na sestanek so povabili tudi predsednike krovnih organizacij kot korak k prizadevanjem, da bi se končno tudi na državni ravni začeli dogovarjati o medsebojnem sodelovanju in prerasli težnje po rivalstvu. Predsednikom krovnih organizacij, ki so se odzvali vabilu, so izročili spominski izvod »Listine o medsebojnem sodelovanju«. Za zvezo združenj borcev in udeležencev NOB jo je prevzel Tone Poljšak, za Združenje slovenskih častnikov pa Miha butara SAŠA MEJAČ Občina Kamnik na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v naiem (Uradni list RS, št. 14/04 in 34/04), Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04) in Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št 36/04 - ur.p.b.) obiavlia RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. PREDMET RAZPISA 1.1. Občina Kamnik (v nadaljevanju: razpisnik) razpisuje oddajo okvirno 8 neprofitnih stanovanj v najem, ki bodo uspelim upravičencem oddana v najem predvidoma v letih 2005 in 2006. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: - lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Ur. list RS, št. 14/04 in 34/ 04, v nadaljevanju: pravilnik) niso zavezanci za plačilo varščine; - lista B za stanovania predvidena za oddajo v naiem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati varščino. Od razpisanega števila 8 stanovanj bo predvidoma: - 6 stanovanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo varščine in se bodo uvrščali na listo A. in - 2 stanovanji namenjeni za oddajo v najem prosilcem, ki presegajo mejo dohodka, določeno v 9. členu pravilnika, in so zavezani plačati varščino ter se bodo uvrščali na listo B. Nobena predvidena stanovaniska enota ni prilagoiena za potrebe invalidnih oseb, ki so trajno vezane na uporabo invalidskega vozička. 1.2. Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131 /03 in 142/04) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Naiemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu z uredbo, navedeno v prejšnjem odstavku oziroma predpisom, veljavnim v času najema stanovanja. Za povprečno veliko stanovanje v izmeri 50,00 m2, točkovano s 316 točkami, znaša najemnina v mesecu aprilu 2005, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, 39 433.00 SIT Naiemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pndobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se naiemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku določenim s pravilnikom. 1.3. Pn dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi: Število članov gospodinjstva Površina stanovanja brez plačila varščine - lista A Površina stanovanja s plačilom varščine - lista B 1-člansko od 20 m2 do 30 m2 od 20 m2 do 45 m2 2-člansko nad 30 m2 do 45 m2 nad 30 m2 do 55 m2 3-člansko nad 45 m2 do 55 nf nad 45 m2 do 70 m2 4-člansko nad 55 m2 do 65 m2 nad 55 m2 do 82 m2 5-člansko nad 65 m2 do 75 m2 nad 65 m2 do 95 m2 6-člansko nad 75 m2 do 85 m2 nad 75 m2 do 105 m2 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2. 2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Kamnik. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi: - ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, ki imajo začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih - varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih delanj na območju Občine Kamnik - invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe (ne glede na kraj stalnega bivališča), če imajo v Občini Kamnik večje možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. 2.2. Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če mesečni dohodki njihovih gospodinjstev v letu dni pred razpisom ne presegajo v točki 2 3 za listo B določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v letu 2004 znašala 168.203,00 SIT. Glede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno v točki 2.3., prosilci kandidirajo za stanovanja po listi A - brez varščine ali listi B - z varščino. 2.3. Prosilci za dodelitev neprofitnega stanovania v najem se ločijo na tiste, ki so glede na višino dohodka gospodinistva oproščeni plačila varščine - lista A in na prosilce, ki so dolžni plačati varščino - lista B USTA A LISTAB Vel. gospod. Meia neto dohodka % Meia neto dohodka 1 člansko 90% do 151.383 od 90 % do 200% nad 151 383 do 336.406 2-člansko 135% do 227.074 od 135 do 250% Nad 227.074 do 420.508 3-člansko 165% do 277.535 od 165 do 315 % Nad 277.535 do 529.840 4-člansko 195% do 327.996 od 195 do 370% Nad 327.996 do 622.351 225% do 378.457 od 225 do 425 % Nad 378.457 do 714.863 6-člansko 255% do 428.918 od 255 do 470% Nad 428 918 do 790.554 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za gornjo mejo. 2.4. 2.4.1. Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: - da mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu 2004 ne presegajo gornje meje določene v točki 2.3 tega razpisa; - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni naiemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovaniske stavbe, razen če je stanovanie ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v naiem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino; - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovania. 2.4.2. Do dodelitve neprofitnega stanovania so upravičeni tudi naiemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovaniske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovania po pravilniku. 2.5. Na razpisu ne moreio sodelovati: - tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili; - tisti, ki jim je bila naiemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov: 2.6. Razpisnik določa v skladu s 4 členom pravilnika poleg splošnih pogoiev še dodaten pogoj stalnosti bivanja v Občini Kamnik, ki ga morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do točkovanja dobe bivanja in sicer: stalno bivanje v Občini Kamnik nad 5 do 10 let 20 točk nad 10 do 15 let 40 točk nad15do20let 90točk nad 20 let 110 točk Upošteva se število let. dopolnjenih v letu razpisa. V pnmeru prekinitve bivanja se leta seštevajo. 3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV 3.1. Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi m družine z invalidnim članom, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, kar ie izraženo s številom točk v preglednici pod točko 3.3.1. 3.2. Poleg prednostnih kategorij prosilcev, opredeljenih v prejšnji točki, se v skladu s 6. členom pravilnika upoštevajo še naslednje prednostne kategonje prosilcev: - prosilci z doseženo višjo, univerzitetno stopnjo izobrazbe ali visoko ter magisterijem ali doktoratom, s čimer se omogoči uveljavljanje prednosti občanom, ki vlagajo v lastno izobrazbo; - prosilci, ki so sodelovali na prejšnjih razpisih in se vsaj dvakrat uvrstili na prednostno listo, vendar niso pridobili pravice do dodelitve stanovanja v najem glede na število razpisanih stanovanj. 3.3. 3.3.1. Prednostne kategorije opredeljene v točki 3.1. in 3.2. se za posamezno listo prosilcev A oziroma B točkujejo z naslednjo višino točk: PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV LISTA A LISTA B 1. mlade družine, mladi 60 100 2 družina z večjim številom otrok - najmanj 3 oz. več otrok 50 50 3. invalidi in družine z invalidnim članom (III., II., I. kategorija invalidnosti) 50, 60,80 50, 60, 80 4. državljani z daljšo delovno dobo (moški 13 let, ženske 12 let) 50 50 PREDNOSTNE KATEGORIJE V SKLADU S 6. ČLENOM PRAVILNIKA 1. izobrazba (višja, univerzitetna ali visoka, mag. ali dr.) 50, 60,80 50, 60, 80 2. uvrstitev prosilca na prednostno listo po prejšnjih razpisih (2x in več) 60 50 Če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in drugih razmer, se prednost določi glede na uvrstitev prosilcev v prednostne kategorije prosilcev ob upoštevanju naslednjega vrstnega reda: prosilci z daljšo dobo stalnega bivanja v Občini Kamnik, prosilci, ki so se uvrstili na prednostno listo po prejšnjih razpisih, mlade družine, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, prosilci z daljšo delovno dobo. V primeru, da so prosilci prvo opredeljene kategorije še vedno izenačeni, se postopek nadaljuje z naslednjo prednostno kategorijo. 4. VARŠČINA Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja. Višina varščine znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. Varščino so zavezani plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo določeno v 9. členu pravilnika (upravičenci po listi B), pred oddajo stanovanja v najem. Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom in vračilom varščine se opredelijo v odločbi in najemni pogodbi. 5. RAZPISNI POSTOPEK Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis od 25.4.2005 do vključno 20.5.2005 v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, vsak delovni dan od 8. ure do 15. ure, v sredo od 8. ure do 17. ure, v petek pa od 8. ure do 13. ure. Odvisno od dohodka gospodinjstva priložijo prosilci k vlogi opis svojih stanovanjskih in drugih razmer na obrazcu A ali B. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo in 200 točk za izdajo odločbe po tarifni številki 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Ur. list RS, št. 8/00 s spremembami), kar znaša4.250,00 SIT. Upravna taksa v znesku 4,250,00 SIT se plača v gotovini ali s plačilno kartico v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik. Taksni zavezanci v slabih premoženjskih razmerah lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah, s tem da status dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ali drugimi dokazili. vloge z vsemi prilogami in dokazilom o plačani upravni taksi lahko prosilci oddajo v sprejemno informativno pisamo Občine Kamnik od 25.4.2005 do vključno 20.5.2005 in sicer vsak delovni dan od 8. ure do 15. ure, v sredo od 8. ure do 17. ure, v petek pa od 8. ure do 13. ure ali pošljejo s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24,1240 Kamnik z oznako »ZA RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM«. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem raku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine navedene pod tč. 1,2., 3. in 5, dnjge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke: 1. izpolnjen obrazec opisa stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer ter fotokopijo osebne izkaznice ali drugega osebnega dokumenta za vse družinske člane; 2. izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov (s podpisi vseh družinskih članov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov) ter izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoie osebne podatke pri drugih upravljavcih zbirk podatkov; 3. kopijo odločbe o odmeri dohodnine za leto 2003 za vse družinske člane in potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjs letu 2004 (za dohodek se štejejo vsi prejemki, ki so vir dohodnine: osebni dohodek, regres, pokojnina, preživnina, dohodek iz dela preko Študentskega servisa, invalidnina, itd.) ter potrdilo o dolžini delovne dobe oziroma fotokopijo delovne knjižice. Kot dohodek se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, stroški prevoza na delo in prehrane med delom, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarne nesreče itd; 4. potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali izvenzakonskega partnerja oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje); 5. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: opis bivalnih razmer, če je prosilec brez stanovanja; najemno ali podnajemno pogodbo, če je udeleženec razpisa podnajemnik ali najemnik in dokazilo o zadnji plačani najemnini oziroma podnajemnini; pogodbo o bivanju v delavskem domu; dokazilo o bivanju pri starših ali sorodnikih - potrdilo o stalnem prebivališču in gospodinjski skupnosti; 6. dokazilo o kvaliteti bivanja - stanovanje ovrednoteno z največ 110 točkami (točkoval™ zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane instalacije ipd.) 7. v primeru utesnjenosti v stanovanju: navedba stanovanjske površine z opisom posameznih prostorov in navedbo števila oseb, ki posamezne prostore uporabljajo; 8. kopijo poročnega lista oziroma notarsko overjene izjave o obstoju izvenzakonske skupnosti; 9. kopijo izpiska iz rojstne matične knjige za vsakega otroka; 10. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let; 11. zdravniško potrdilo o nosečnosti; 12. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer(rejništvo. oskrbavtuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere); 13. dokazilo o statusu roditelja, ki sam prežMja otroka (samohranilec) - dokazilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada; 14. potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala, drugo; listine izdane v tujini morajo biti nostrificirane); 15. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji dolžinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe; 16. dokazilo o invalidnosti I., II., III. kategorije in invalidnosti zaradi okvare čuta - slepota, gluhost (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS); 17. izvid osebnega zdravnika, ki ne sme biti starejši od 30 dni in iz katerega je razvidno, da je trajno obolenje posledica slabih stanovanjskih razmer, s katerim se dokazuje trajna obolenja prosilca ali družinskih članov, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami; 18. odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe ali odločba o podaljšanju roditeljske pravice; 19. izjavo o sodelovanju na prejšnjih razpisih. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa. Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača. 6. SPLOŠNE DOLOČBE Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev. Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. Ogled se opravi nenapovedano in le pri tistih udeležencih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali največje število točk glede na število razpisanih stanovanj. Razpisnik bo za izdelavo mnenja ali je trajno obolenje, izkazano s potrdilom osebnega zdravnika prosilca in njegovih ožjih družinskih članov, pogojeno z neprimernimi stanovanjskimi razmerami, pridobil izvedenca zdravniške stroke. Pri obravnavi vloge se upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Kasnejše spremembe, razen spremembe glede ožjih družinskih članov družine prosilca, se NE upoštevajo. V dvomu se šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge. Prosilec je dolžan pisno obvestiti razpisnika o spremembi, ki se nanaša na člane njegove družine kot so nosečnost, rojstvo, smrt, razveza zakonske zveze ali razpad zakonske skupnosti. V primeru izselitve iz stanovanja, za katerega je izpolnil obrazec opisa stanovanjskih razmer, je dolžan pravočasno, najmanj 10 dni pred izselitvijo, obvestiti razpisnika o izselitvi, da bo komisija lahko predčasno opravila ogled stanovanja zaradi zavarovanja dokazov. Po proučitvi vseh okoliščin in ocenitvi stanovanjskih in drugih razmer bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo in sicer po številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bo javno objavljen na enak način kot razpis v roku 6 mesecev po zaključku razpisa. Seznam upravičencev po posameznih kategorijah prosilcev, ki niso zavezanci za plačilo varščine (lista A) bo objavljen ločeno od seznama ostalih upravičencev (lista B). Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločbe pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika. O pritožbi odloči v roku 60 dni župan Občine Kamnik. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Po rešitvi pritožb bo javno objavljen seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. Z uspelimi upravičenci bodo sklenjena najemna razmerja za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primemo stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek cibnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev. Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu razpisnika, Občina Kamnik. Glavni trg 24 v času uradnih ur: - ponedeljek 8.00-12.00 in 13.00-15.00 - sreda 8.00-12.00 in 13.00-17.00 - petek 8.00-13.00 ter na telefonski številki oddelka za okolje in prostor Občine Kamnik: 8318 138. ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN OBČINE KAMNIK Občina Kamnik na podlagi 9. čl. Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 27/94) objavlja JAVNI RAZPIS A) ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL MLADIM DRUŽINAM D Posojila so namenjena mladim družinam za: - nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja; - za rekonstrukcijo ali prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja; - za pridobitev novih stanovanjskih površin (nadzidava, prizidava). Opomba: za mlado družino se šteie družina z vsai enim otrokom, v kateri nobeden od staršev v letu 2005 še ne bo dopolnil 37 let. 2) Pri obravnavi vlog prosilcev se bodo upoštevala naslednja merila: - stanovanjske razmere; - socialni položaj; - ekonomski položaj; - zdravstvene razmere. 3) Splošni pogoji, ki jih morajo prosilci izpolnjevati: - da so državljani Republike Slovenije; - da imajo stalno prebivališče v občini Kamnik in da na naslovu dejansko prebivajo; - da se objekt, za katerega se bodo sredstva namenila, nahaja na območju občine Kamnik; - da prosilec ali kdo izmed njihovih ožjih družinskih članov ni lastnik primernega stanovanja, katerega je odkupil po določbah 196. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03). Opomba: Primerno stanovanje po Stanovanjskem zakonu je tisto stanovanje, ki ima ločen spalni in bivalni del (razen v primeru garsonjere) ter mora zadoščati stanovanjskim potrebam lastnika oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, ki živijo z lastnikom oz. najemnikom v skupnem gospodinjstvu, ter ustrezati površinskim normativom po pravilniku iz 87. člena tega zakona.; - da so kreditno sposobni. 4) Prosilci morajo oddati vloge na predpisanem obrazcu, ki mora biti v celoti izpolnjen. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo, skladno s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/ 00, 44/00, 81/00, 33/01, 45/01, 42/02 in 18/04), kar znaša 850,00 SIT. Obrazec je prosilcem na voljo v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). K vlogi je potrebno priložiti še: - pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo (v primeru nakupa stanovanja oz. hiše); - veljavno gradbeno dovoljenje ali lokacijsko informacijo; - zemljiškoknjižni izpisek za parcelo, na kateri se nahaja objekt in za katerega se bo uporabilo posojilo (dokument ne sme biti starejši od 30 dni); - potrdilo o državljanstvu; - potrdilo o osebnem dohodku oz. potrdilo o drugih prejemkih za leto 2004 za vse družinske člane (pokojnine, honorarno delo); - potrdilo pristojne zdravstvene organizacije, če prosilec navaja, da so v družini težke kronične bolezni ali invalidnosti; - predračun načrtovane gradnje oziroma rekonstrukcije in prenove stanovanjske hiše ali stanovanja. 5) Doba vračanja odobrenega posojila je 10 let. Obrestna mera za posojilo je SIOM + 0 % (tolarski kredit) oz. EURIBOR + 0% (devizni kredit). Stroški zavarovanja in sklenitev pogodbe bremenijo posojilojemalca. Višina posojila je odvisna od kreditne sposobnosti posojilojemalca, predračunske vrednosti in števila upravičenih prosilcev. Posojilo, ki bo dodeljeno prosilcu, ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti za namen, za katerega bo uporabljen. 6) Rok za oddajo vlog in postopek dodeljevanja posojila: Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo in izpolnjujejo pogoje tega razpisa, morajo oddati vlogo z zahtevanimi prilogami na posebnem obrazcu v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik, najkasneje do vključno 20.5.2005 do 12. ure. Nepopolne vloge in prepozno prispele vloge ne bodo obravnavane. Po zaključku razpisa bo komisija, ki jo imenuje župan Občine Kamnik, obravnavala popolne vloge in pripravila listo upravičencev ter predlagane zneske posojil O odobritvi bo odločala Občinska uprava s sklepom, ki ga bo prosilcem posredovala najkasneje v roku 30 dni po zaključku razpisnega roka. B) ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL ZA OBNOVO STARIH HIŠ V ZAŠČITENEM MESTNEM JEDRU IN OSTALIH SPOMENIŠKO ZAŠČITENIH OBJEKTOV Posojila so namenjena za vzdrževanje, prenovo in revitalizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov v zaščitenem mestnem jedru in ostalih spomeniško zaščitenih objektov. Doba vračanja odobrenega posojila je 8 let. Obrestna mera za posojilo je SIOM + 0 % (tolarski kredit) oz. EURIBOR + 0% (devizni kredit). Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo, skladno s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00, 33/01, 45/ 01, 42/02 in 18/04), kar znaša 850,00 SIT. Prosilci morajo oddati vlogo na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju) in predložiti še: - predhodne pogoje oziroma mnenje pristojnega Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, Tomšičeva ulica 7, Kranj; - potrdilo o lastništvu objekta, ki se bo obnavljal in - veljavno gradbeno dovoljenje ali lokacijsko informacijo. Pri obravnavi vlog se dodatno vrednotijo dela, ki predstavljajo energetsko zaščito objektov. Rok za oddajo vlog in postopek dodeljevanja posojil je enak kot za posojila mladim družinam. Dodatne informacije je mogoče pridobiti na oddelku za okolje in prostor Občine Kamnik (tel.št. 8318-104; g. Mlakar, 8318-138; ga. Fujan). ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN OBČINE KAMNIK Kamniški OBČAN OD TU IN TAM 21. aprila 2005 5 Začeli na 300 kvadratnih metrih razstavnih površin, zdaj na 15.000 kvadratnih metrih Zanimiv 19. kmetijski sejem v Kom Spomladanskega kmetijskega sejma v Komendi od petka do nedelje, od 1, do 3. aprila, se je po oceni predsednika organizatorja komendskih sejemskih prireditev Konjeniškega kluba Komenda Lojzeta Laha, ki je najzaslužnejši za vsa sejemska dogajanja v Komendi, udeležilo okrog 40.000 obiskovalcev. Ob odprtju preko 300 razstavljavcev iz. Slovenije in zamejstva. Pozornost so zbujale tudi stojnice, na katerih so se predstavljale članice Društva podeželskih žena Kamnik-Komenda in Društva podeželske mladine Kamnik, ki deluje od leta 1993 z namenom povezovanja, izmenjave mnenj in znanj mladih s pode- Čudoviti lončarski izdelki mojstra domače obrti Franca Kremžarja iz Gmajnice pri Komendi Široko ponudbo bančnih storitev, tako za pravne osebe, kmetovalce kol za fizične osebe, sta na stojnici Nove ljubljanske banke Podružnice Kam-nik predstavljali Marjeta Šimenc in Milica Podbevšek. Tudi mladi Niko Cinižar, Luka Žnidar in Anja Čebulj s sosednje stojnice dobrodelne ustanove Petra Pavla Glavarja so z zanimanjem prisluhnili dobrodošlim in dandanes nadvse koristnim informacijam. Najzaslužnejši za kmetijske sejme v Komendi Lojze Lah, sicer dolgoletni predsednik Konjeniškega kluba Komenda, ki je organizator komendskih sejmov, s sinom Tomažem med njihovo razstavljeno kmetijsko mehanizacijo ob odprtju spomladanskega kmetijskega sejma v Komendi. je ponosno poudarjal, da bodo jeseni praznovali 10-letnico ko-mendskega sejma in da je ta 19. po vrsti. Vsako leto organizirajo spomladanski in jesenski sejem. Začeli so na 300 kvadratnih metrih razstavnih površin, zdaj so se razširili kar na 15.000 kvadratnih metrov. Ta sejem kmetijske mehanizacije stopa ob bok kmetijskemu sejmu v Gornji Radgoni. Po pestrosti kmetijske mehanizacije pa je celo največji v Sloveniji. Tudi po razstavni površini, številu razstavljavcev in obiskovalcev je bil letošnji največji doslej. Predstavilo se je želja. Združuje 63 prostovoljnih članov iz Kamnika, Domžal, Mengša in Komende. Društvo je vključeno v Zvezo slovenske podeželske mladine. Stojnica članic Društva podeželskih žena Kam-nik-Komenda je bila obložena z raznimi domačimi dobrotami. Ob njih pa certifikat SI-01-EKOJerneje Kemperl iz. Komendske Dobrave 10. Ta kmetija ima z oddelkom za kontrolo ekološkega kmetijstva pri Kmetijskem gozdarskem zavodu Maribor od leta 2004 sklenjeno veljavno pogodbo o kontroli ekološke pridelave in je edina ekološka kmetija v občini Komenda. Člani Turističnega društva Komenda so ponosno predstavljali lepote in zanimivosti Komende. Niko Čimžar, Luka Žnidar in Anja Cebulj pa so predstavljali pomen in vlogo dobrodelne Ustanove Petra Pavla Glavarja. So štipendisti te ustanove, v zameno pa pomagajo na različnih področjih v občini in drugod. Učence in dijake brezplačno inštruirajo. Na stojnici so prodajali izdelke, ki jih dobri ljudje darujejo, denar od prodaje je namenjen štipendiranju dijakov in študentov ter za pomoč socialno ogroženim ljudem. Marjeta Šimenc in Milica Podbevšek sta na stojnici predstavljali ponudbo NI.B Podružnica Kamnik - od naložb, depozitov, posojil za fizične in pravne osebe ter kmetovalce, do elektronskega bančništva in plačilnih kartic, Številni obiskovalci sejma so si z zanimanjem ogledovali bogato opremljeno stojnico z lončarskimi izdelki lončarja Franca Kremžarja, mojstra domače obrti iz Gmajnice pri Komendi. Sejem je odprl Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki se je pred tem v sodelovanju s Kmetijskim zavodom Ljubljana predstavila s posvetom o mojstrskih kmetijah. Domačin Anton Jagodic iz KGZS je med drugim tudi razložil, da so mojstrske kmetije tiste kmetije, na katerih lahko dijaki in študentje opravljajo Stojnica z okusnimi domačimi dobrotami članic Društva podeželskih žena Kamnik-Komenda. Na sliki (z leve): Jerneja Kemperl iz Komendske Dobrave, predsednica društva, ob njej najmlajši sedeminpolletni sin Gabrijel, Silva Hribar iz Volčjega Potoka, Angelca Hočevar iz Žej in članica Društva podeželske mladine Kamnik Marjana Kadunc iz Zgornjega Tuhinja. prakso. Takšno dovolj veliko sodobno opremljeno kmetijo vodi usposobljen lastnik. V Sloveniji bi potrebovali 500 mojstrskih kmetij, trenutno jih je le okrog 400, zato bo potrebno v prihodnje urediti tudi status teh kmetij. Zavod za gozdove Slovenije je v zanimivi te mi - Varno delo pri sečnji demon striral tehniko varnega dela pri sečnji, pomen zaščitne opreme, način vzdrževanja ročnega orodja, itd. V pozdravnem nagovoru je Tomaž Drolec, župan občine Komenda, ki je pokroviteljica sejma, pozornost še posebej namenil gostom iz pobratene občine Križevci pri Ljutomeru, s katerimi so prve stike navezali prav na kmetijskih sejmih. Na pobudo razstavljavcev na kmetijskem sejmu v Komendi so lani podpisali listino o pobratenju. Župan občine Križevci je obljubil razširitev sodelovanja na kulturno, športno in gospodarsko področje. Zanimiva sejemska dogajanja so ob zvokih tria Dll Komenda polepšali plesalci in plesalke Folklorne skupine Društva upokojencev Komenda. VERA MEJAĆ MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK BOGATEJŠA ZA DVA KOMPLETA RAČUNALNIŠKE OPREME Družba Engrotuš je v marcu Matični knjižnici Kamnik, ki je bila zaradi kakovostnega programa Izbrana na javnem razpisu dobrodelnega projekta družbe z naslovom Tuševi bistri kotički, podarila dva kompleta računalniške opreme. Z namenom dvigovanja bralne kulture in računalniške pismenosti najmlajših v Kamniku in okolici so blizu vhoda v knjižnico uredili prijetna kotička, opremljena z računalnikoma, LCD monitorjema in tiskalnikom. Ob otvoritvi Tuševih bistrih kotičkov jc Aleksander Sve-telšek, direktor družbe Engrotuš, ki z dobrodelnim projektom nadaljuje že drugo leto povedal: »Naložba v znanje jc najboljši kapital, ki ga v družbi EngrotUŠ lahko damo našim najmlajšim. Projekt Tuševi bistri kotički daje otrokom možnost pridobivanja informacij in jih s tem vzpodbuja k odkrivanju novih in razvijanju sebi lastnih zanimanj. Ker se zavedamo, da je problematika upada bralne kulture še kako pereča in pomen knjig pri ohranjanju lepote jezika in izboljševanju besednega zaklada bistven, smo računalnike podarili knjižnicam, ki imajo možnost združiti obe nalogi in najmlajšim dati največ.« Direktorica kamniške knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir se je družbi Engrotuš zahvalila z besedami: »Tušev bistri kotiček bo na pionirskem oddelku naše knjižnice zagotovo najbolj obiskan kotiček v naši knjižnici. Zato se vam v svojem imenu in imenu vseh naših obiskovalcev in iskalcev znanja še enkrat najlepše zahvaljujem.« V kamniški knjižnici pripravljajo bogat program aktivnosti za najmlajše, saj je bila prav zaradi kakovostnega programa za vzpodbujanje računalniškega izobraževanja, širjenja bralne kulture in kreativnega preživljanja prostega časa najmlajših, ki ga bo izvajala preko celega leta, izbrana na javnem razpisu Tuševi bistri kotički. V aprilu in maju bodo v knjižnici pripravili več srečanj, na katere bodo povabili otroke iz pisali zgodbice in ustvarjali risbice. S svojimi izdelki bodo sodelovali na literarnem in mednarodnem likovnem natečaju Pomladni dan 2005. Otroci bodo v okviru stalnih pravljičnih uric poslušali zgodbice, s pomočjo računalnika se bodo preizkusili v reševanju različnih didaktičnih iger in s pomočjo računalniških orodij narisali svoje doživljanje pravljic. Računalniške risbice bodo razstavljene v trgovinah Tuš. V mesecu aprilu, ob slovenskem dnevu knjige, so knjižni Carji v središču Kamnika posta vili stojnico in svojo dejavnost predstavili lokalni skupnosti Z razdeljevanjem seznamov knjiž-nega gradiva pa so skušali otroke, mladostnike in njihove star še spodbuditi k izbiri kvalitetnih knjig in tako k branju in pridobivanju znanja ter koriščenju knjižničnih storitev. SAŠA MEJAČ Aleksander Svetelšek, direktor družbe Engrotuš, je ob odprtju Tuševega bistrega kotička z moderno računalniško opremo v Matični knjižnici Kamnik poudaril: »Naložba v znanje je najboljši kapital!«. vrtcev, podaljšanega bivanja in prvošolce iz vseh osnovnih šol v občinah Kamnik in Komenda. Malčkom bodo predstavili Tušev bistri kotiček, kjer bodo s pomočjo računalniške opreme ZAHVALA Na podlagi pravnomočne sodbe o neupravičeni razrešitvi s funkcije direktorice podjetja Velika planina - zaklad narave d.o.o. marca 1997 in sklepa o izvršbi je Občina Kamnik marca letos za podjetje poravnala dolg iz naslova neizplačanih plač in odpravnine z obrestmi. Hvala vsem, ki ste verjeli vame. mag. Patricija Verbole Tušev bistri kotiček je kaj hitro zapolnila otroška radovednost, mladi na-debudneži so bili zavzeti iskalci novih računalniških znanj. f O—i rUtij ; »*,■./'' i i NARAVNI ZDRAVILNIMA) v TVNJ1CAH pri KAMN1KV- SLOVENIJA Zdaj je čas. da izboljšate svoj imunski sistem, preženete utrujenost in alergije na cvetni prah, peiod, sonce, morje. Zato smo samo za vas pripravili nove programe samozdravljenja v Naravnem zdravilnem gaju v TunJIcah. Zdravljenje poteka v obliki seminarjev, enkrat tedensko, pod strokovnim vodstvom Izkušene medicinske sestre. Ponedeljek od 10. do 12. ure - SEMINAR ZA DIABETIKE Torek od 10. do 12. ure - SEMINAR ZA LJUDI. KI IMAJO TEŽAVE S SRČNO-ŽILNIM SISTEMOM Sreda od 10. do 12. ure - SEMINAR - MENOPAVZA Četrtek od 10. do 12. ure SEMINAR ZA MATERE Z DOJENČKOM Petek od 10. do 12. ure INDIVIDUALNI PROGRAM ZA MANAGERJE, POLITIKE. VODILNE DELAVCE, ŠPORTNIKE Vsak torek brezplačno merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka od 12. do 16. ure. Vsak dan se Izvajajo preventivne In zdravilne terapije na energijskih centrih od 9. do 18. ure. informacije na telefon: 041/635-07», 01/S317-OS5 www.vd-zdravllnlgaj.sl. zdravilni. gaj(g>slpi,nfft:- ■ \ Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Dragocenejše bistriške klaftre... Polena dol. polena gor, bi lahko rekli za najnovejšo akcijo za rabo tako imenovane obnovljive energije. Potem, ko smo pred leti pri ogrevanju naših domov rekli, kdo bo pa še kuril drva in smo začeli prisegati na premog, kasneje je postalo moderno kurilno olje, smo začeli kupoi 'ali in >i v peči, pa je kmalu prišel ruski in alžirski plin, pa so spet potrebne nove peči. Sedaj spet postajajo moderna polena, spet bo treba nove in tudi tokrat nič kaj poceni, pravijo, da doslej najdražje peči. Pa smo spet na začetku. To pa je na drugi strani lahko tudi dobra novica za našo slavno, nesojeno meščansko korporacijo, ki že desetletje in več neuspešno čaka na svoje bistriške gozdove, saj bodo domače, bistriške klaftre spet dobile višjo ceno... m t amesto, da bi z gradnjo i\ tako/jotrebnega hotelč-ka v Kamniku začeli, vse kaže, da se bodo zdrahe okrog nunskih štal še naprej nadaljevale. Izgleda, da se bo nekaj metrov stran ponovno, samo v manjšem obsegu, ponovila zgodba o razvpiti soseski K 6 d tok pod Malim gradom. Čeprav občinski možje že leta jnmav-Ijajo, da bi morali pri spreminjanju zazidalnih, ureditvenih ali drugih načrtov zadevo obravnavati celovito, ne pa po koščkih od vogala do vogala. Predsednik je, predsednika ni, beremo te dni v zelenem časniku. Naš Vinko kot predsednik slovenskih penzi-onistovjepa res specialist za viharje v kozarcu vode. Če se ne krega po časopisih s kako pen-zionistko o sistemsko zapravljenih penzijah, pa poskrbi za tak ali drugačen protestni odstop s funkcije predsednika. Ker pa re. da si nekateri močvirniki (med njimi je neki Slbmar) zelo želijo njegovega umika z vrha slovenskih penzionistov, pa jim tega veselja zaenkrat še ne misli privoščiti. Bravo Vinko, res je. kot praviš, knapi se ne dajo kar tako, vedno rečejo bobu bob... Zdaj, ko ni več temnega valčka, je župan Tonti tudi prenehal z veselicami ob občinskem prazniku. Samo ni povedal, komu ali čemu bo namenil prišparane tolarčke. Morda pa bi jih namenil za čistilno napravo na dupliški pirolizi, ki kljub vsem takim in drugačnim inšpekcijam bruha po okolici saje in žveplo. Potem mu ne bi bilo treba skupaj s krajani iti na cesto izražat, nekoč že obljubljeno, drža i >lja nsko n epoko rščin o. Pravijo, da bi tisti, ki bi ponoči prišel pogledat, kaj takrat, ko se po naselju in po mengeškem polju vali umazan dim, kurijo v peči in kako konkretno izgleda slavna biomasa, imel kaj videti... K mozaiku spominov na Kamnik V 5. številki Kamniškega Občana z 10. marca je Krištofov Pepe II. v prispevku Skakalnica za svetovnega prvaka ... ? napisal, da je že Kamničan Lado Stergar (>. jan. 1932 na otvoritveni skakalni tekmi na 30-metrski skakalnici v Kamniku potegnil kar 29 metrov. < )b prebiranju takratnih časopisnih poročil sem v dnevniku »jutro« prebral, da je novinar Rajko Kos poročal iz Kamnika, da sta na tisti tekmi nastopila di vak, priobčil zanimiv članek Družina Franca Stareta ohranila pismo generala Maistra. I njem je opisal tudi tragično smrt Staretove hčere Mire. Z.a boljšo osvetlitev tega dogodka tu še nekaj meni znanih podatkov. Tisti dan, bilo je to 15. septembra i'')'t I', je bil namreč pri tej nesreči prisoten tudi moj oče Stanko Vi"indschnurer. Skupaj z Miro Stare-tovo in Pepeiom Prusnikom (vsi trije gostilničarji iz Kamnika> so se v skoraj novem 2500 ccM črnem Renaultu, najetem pri avtoprevoz-niku Mihu Rodclu. odpeljali skupaj z avtomehanikom iz Velike Ulice Al gustom Slatinškoni. Šli so po žganje i1 Šentvid nad Ljubljano (čez \h iste). Tja grede pred Vodicami jih je iz zasede v Kuharjei •cm borštu pomotoma napadla skupina partizanov, Miruje bila smrtno zadeta. Šofer, sicer Rodetov najboljši avtomehanik, nedavno preminuli Tomaž Podjed, je takoj po strelih prisebno pritisnil na plin in uspel pre voziti še 500 metrov do Vodic. Tam je bila takrat nemška orožniška postaja. Kljub prošnjam Staretovih, da ne bi za Mirino smrt streljali talcev, so jih Nemci 17. 9. 1941 na njivi 500 metrov od Vodic proti Mostam ustrelili pet. S šestimi streli prestreljeni Renault je bil nato celo vojno skrit, prekrit s ponjavo in starimi gumami, všupi poleg Rodetovihav-togarai < danes Merkurjevi »llniverzale«). Po vojni je Rodetu z veliko truda uspelo avtomobil zopet usposobiti. Leta 1948 pa ga je Rodeto-vim ob nacionalizaciji odvzela komunistična oblast. Poslej so ga uporabljali za svoje prevoze veljaki okrajnega komiteja komunistične partije. In morda še tole: Staretovi (Josipina) so odprli vinotoč v sedanji Maistrovi ulici leta 1932. Že zaprto parno žago s pripadajočim zemljiščem pa so lastniki Staretovi jirodali leta 1938. Kupila jo je Maksima Rode, hčerka trgovca lingelmana iz Šmartnega v Tuhinju. Na prostoru te žage je potem mož gospe Maksime, Miha Rode zgradil takrat zelo modeme garaže za njegove tovornjake in avtobuse. MILAN WINDSCHNURER Ali se gradnja umika? Konec meseca marca, točneje 24. marca, je bilo na občini odpiranje jn inudb za nadomestno gradnjo in adaptacijo šole ter gradnjo telovadnice. Odpiranje ponudb je bilo teden dni pozneje, kot je bi/o objavljeno v Uradnem listu. Kot član gradbenega odbora sem proti takemu ravnanju ostro protestiral, saj nas o tem sploh niso nič obvestili. Kol ponavadi so imeli za prestal itet' odpiranja ponudb »utemeljene« razloge. Mislil sem: slab začetek, dober konec. Glej ga zlomka. Kosem že pričakoval izbor izvajalca, saj je bila ponudba pestra, sem doživel novo presenečenje (razpisno dokumentacijo je dvignilo 13 po- Praksa pa teče povsem drugače. Po desetletjih bolj ali manj uspešnih razprav O tako imenovani revitalizaciji starega mestnega jedra, za spremljanje dogajanj na tem področju je bil imenovan celo poseben odbor modrih mož, bi že lahko vedeli, kaj hočemo imeti v okolju zgodovinskega Malega gradu, ki smo ga proglasili za simbol našega mesta. Pa kot kaže, tega še vedno ne vemo, ali pa nočemo vedeti. Najlažje se je spustiti v polemiko s stališča: bogataši nam ne že ne bodo krojili usode starega mestnega jedra. O usklajevanju različnih interesov, ki bi pomagalo oživiti staro mesto, pa ni dosti slišati. Kako so že rekli včasih: Če bifovšija gorela, nas ne bi nikoli zeblo... T7~ aj pa se bo zgodilo z grofa Jl\. Andeša vodovodom na Stari grad, pa je, kot kaže, tudi še v božjih rokah. Naj/)rej so govorili, da bo voda na Stari grad po ceveh, kijih bo napeljal grof /jritekla do novega leta, pozneje do jwvega maja, vendar niso rekli katerega leta. Vendar občinarji svojim svetnikom in svetnicam pisno zagotavljajo, da vse />oteka v skladu s pogodbo in da občina na Starem gradu ni spet nasedla na mino, kot je že nekajkrat (lahko pa je v dogovorjenem roku asfaltirala cesto). Hkrati pa se med občinskimi možmi sliši tudi: faz lake /)ogodbe ne bi nikoli jjodpisal. Kdo ima to- rej f)rav. Vse pa ne more biti res. Ali pa je... F r% upliškim vandalom nika-MJ kor ni dovolj, da so totalno demolirali železniško postajo Bakovnik, da so razbili obe svetlobni reklamni tabli, da so se znesli nad komaj zastekleni-mi okni bližnjega objekta, zdaj so se lotili tudi mrežaste ograje okrog nedavno zgrajene atletske steze pri dupliški šoli. Krajani se sprašujejo, ali je v tej občini še kdo, ki bi lahko na kakršenkoli način zavrl laku početje, ali {>aje na Duplici /)o lanskih majskih demonstracijah vse dovoljeno. Na prometne znake se kljub /)o novem f)rometnem zakonu zagroženi globi v višini 20 tisočakov nihče več ne ozira, /)a bi bilo najbolje, če bi jih občinska oblast /jremestila drugam, kjer jih bodo upoštevati, saj je škoda denarja zanje in za njihovo vzdrževanje... n esje lepa Andersenova Pal-A čica in tudi drži, daje/m izvedbi v našem Domu kulture »povzročila tako neverjetne video in zvočne učinke, da bi/jadali v nezavest naši fjredniki«, kot je bilo prebrati v zadnjem Občanu, vendar so jokali in j)a-dali v nezavest tudi najmlajši zaradi neverjetnih »zvočnih učinkov« kvakanja neke žabe in domskega ozvočenja. Fantje, še nekaj takih zvočnih učinkov, pa bo kmalu bolj jwazna dvorana, nad katero vzdihujete... KRIŠTOFOV PEPE II. msmm tencialnih ponudnikov, odzvalo pa se jih je 9). favni razpis f|||§l se bo ponovili!!! Župan občine je kot svoje posvetovalno le/o pri investiciji v Stranjah imenoval gradbeni odbor, ki o navedenih odločitvah ni bil nič obveščen, l.i aprila smo člani gradbenega odbora od g. Kamina, vodje Oddelka za družbene dejavnosti na občini, prejeli elektronsko obvestilo, da seje kolegij županu posvetoval, župan pa odločil, da se vse \xmudbe zavrne, razpis pa pono-i / l'o enem letu smo na istem mestu kot smo bili lani. Takrat je bila kriva »republika«, ker je imela kompliciran postopek za sofinanciranje (vse investicije v šolske objekte v KS, ki so bili v lanskem letu sofinancirani s strani države, so se pričele in večina tudi pravočasno končale), kdo pa bo letos' ZVONKO CVEK Kulturni dom Franca Bernika OiHHzati* torek, 3. in sreda, 4. maj ob 20.00 Yasmina Reza: EN ŠPANSKI KOMAD SNG Drama, Ljubljana intelektualna komedija četrtek, 5. in sobota, 7. maj ob 20.00 Mark Ravenhill: NEKAJ EKSPLICITNIH FOTK Prešernovo gledališče Kranj sodobna drama torek, 17. maj ob 20.00 SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE - KAMNIK koncert solistka: Špela Bencina, flav na sporedu: Škerjanc, Beetho ven, Godard in Kozina Vstopnic« m glavni vrtod JtluStjansk« Domžal« j« Bank« Domfc četrtek, 19. maj ob 20.00 Ben Jonson: VOLPONE ali LISJAK SNG Nova Gorica komedija i upravi, vhct z uvorito), tfi-00 dpadne bazenske vode. Glede na to, tla je v določenih konicah izven sezone odpadne vode premalo, se skozi toplotno črpalo vodi tudi termalna voda, s čimer se zagotavlja možnost stalnega obratovanja ter s tem še večje izkoriščenosti toplotne črpalke. Izkoriščanje odvečne toplote zraka - toplotna črpalka zrak/voda V kletnem tehničnem prostoru pod bazeni se vsakodnevno sprošča odvečna toplotna, ki nastane pri delovanju hladilnih kompresorjev. Ker temperatura presega 3()°C smo ocenili za okrog 5 - 7 kW odvečne energije zraka, ki jo lahko uporabimo za segrevanje sveže termalne vode. Ogreta voda se koristi v iste namene kot iz toplotne črpalke voda/voda. Se posebno so ti dokumenti pomembni in nujni pri prodaji pravic, ko lastnik zahteva povrnitev stroškov razvoja s predplačilom ali vpisom cenilvenc vrednosti v kapitalski delež gospodarske družbe. Vrednost cenitev industrijske in intelektualne lastnine se po mednarodnih standardih poslova nja lahko vpiše kol kapitalski de lež lastnika v družbi in seveda obračunava amortizacija glede na čas trajanja zaščite. To je še pose- bej primerno za patente, modele, blagovne in storitvene znamke. Večina kreativnih podjetnikov ima poleg poslovnega podjetja še več tako imenovanih razvojnih podjetij, kamor vpisujejo te kapitalske deleže in ta podjetja nato prodajajo Navodila, obrazce in dodatne informacije in nasvete za cenitve lahko zainteresirani dobite po telefonu ali telefaksu 01 83 11 925 in elektronski pošti marijan.ste-le@guest.arnes.si Cenitve po mednarodno priznanih metodologijah v Sloveniji izvaja mednarodni posrednik novosti in priznani kamniški cenilec, podatke dobite na zgornjem naslovu. Pripravil MARIJAN ŠTELE mednarodni posrednik novosti Odličen uspeh Kamničana Ivana Zrimška na svetovnem Salonu novosti v Ženevi Na svetovnem Salonu novosti v Ženevi, ki je potekal od 6. do 10. aprila, seje letos predstavilo 735 inventorjev, inovatorjev in izumiteljev iz 42 držav vseh petih kontinentov z rekordnim številom novosti - kar 1038. Zanimivost letošnjega komercialno najbolj razvpitega specializiranega sejma so bili visoko kvalitetni izdelki s področja gradbeništva, varstva okolja, informatike in široke potrošnje. Prvič in zelo številčno so se pojavili inovatorji iz islamskih držav Irana, Malezije in afriških držav, ki so predstavili vrsto zanimivih in nenavadnih idej. Tokrat se je po štiriletni odsotnosti predstavilo tudi pet slovenskih inovatorjev, ki so prejeli 2 zlati, 2 srebrni in 1 bronasto medaljo, tri panožna priznanja in 1 mednarodno priznanje. Poleg tega so novinarji izbrali kar tri slovenske novosti med najbolj zanimive med vsemi predstavljenimi novostmi. Da so slovenski inovatorji predstavili res vrhunske dosežke, so bila tudi povabila na VVHO - Svetovno zdravstveno organizacijo, VVIPO - Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino in AEI - Evropsko združenje inovatorjev, društev in združenj, kjer so odgovornim predstavili svoje novosti in dobili povabila za sodelovanje v različnih projektih združenih narodov, mednarodnih agencij in fondacij. Pri tem se je odlično uveljavil Kamničan IVAN ZRIMŠEK iz podjetja MO-GY d.o.o., ki je razvil metode in analize, ruski izumitelj Sergej Vesnin pa napravo za zgodnje odkrivanje bolezni dojk - za svoj vrhunski dosežek sta od mednarodne medicinske žirije prejela zlato medaljo, od organizatorja zlato plaketo za vrhunsko kvaliteto in prispevek k svetovnemu varstvu zdravja, po izboru novinarjev pa je bila ta novost izbrana med 33 najzanimivejših. Za novost NAPRAVA IN METODE ZA ZGODNJE ODKRIVANJE BOLEZNI DOJK pa sta prejela še posebno nagrado moldavske-ga Urada za intelektualno lastnino za najboljšo novost s področja medicine, predstavljeno na salonu novosti. Za ohlajevanje prostora in za koristno izrabo odvečne toplote, ki se pojavlja, smo predvideli vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda, ki se sestoji iz ohišja, filtra G i, ventilatorja, toplotne črpalke z. direktnim zračnim izparilnikom, vodnim kondenzatorjem in kompletnoelektro komandno omaro ZDDC regulacijo in tipali. Karakteristike toplotne črpalke zrak/voda: toplotna moč K) kW, delovna moč kompresorja 3 kW. pretok zraka 1500 m /h, el.inoe ventilatorja 0,5 kW, temperatura sveže vode; vstop 26°C, temperatura sveže vode; izstop 40°C, temperatura zraka; vstop 2 i"(:, temperatura zraka; Izstop 14°c. Izkoriščanje sončne energije - vakumski sončni kolektor ji Nad restavracijo in recepcijo ob jekla Term Snovik smo predvideli po stavitev vakumskih cevnih kolektorjev. Glede na razpoložljivost in ugodno lego smo vgradili 2 i kolektorjev v skupni neto kvadraturi 81 m2. Kolek lorji so povezani preko bakrenih cevi s solarno postajo, ki je locirana v kleti. Cevi so trdo spajkane in izolira- Priznanje za energetsko najučinkovitejši projekt je pripadel Termam Snovik oziroma podjetju Zarja Kovis, glavnemu izvajalcu projekta. Prevzel ga je direktor Ivan Hribar (na desni). ne s toplotno izolacijo od 10 do * I75°C, saj doseže temperatura kolektorjev v poletnih mesecih tudi preko I50"(„ Solarni sistem vsebuje dva tojiloi na izmenjevalca za bazene. V primar nem delu, od kolektorjev do toplot nih izmenjevalcev, služi kot medij za prenos toplote protizmorzovalna tekočina glikol, v sekundarnem delu od toplotnih izmenjevalcev na porabni ke toplote pa je medij voda. V poletnih mesecih S sončnimi ko lektorji segrevamo zunanji bazen, v času, ko je zunanji bazen zaprt, pa je prenos energije- prti ismcrjen na segrevanje notranjega bazena Sistem delovanja sončnih kolektor jev je nastavljen tako, da se črpalke vklopijo šele, ko temperatura v kolek-torjih preseže za pet stopinj temperaturo v sekundarnem delu cevovoda. t Rezultati delovanja toplotnih črpalk so celo boljši kot smo predvideva li. V izračunih smo upoštevali delovanje toplotnih črpalk povprečne) 12 ur na dan, zdaj pa ugotavljamo, da obratovanje toplotnih črpalk, lako voda/ voda ke;t tudi zrak/voda, v povprečju dosega 20 ur obrate>vanja na dan, s či mer so rezultati za več kot 60 % boljši Rezultati pridobljene energije pri seme nih kolektorjih se gibljejo v okvi ru predvidenih. (kenjujemo, da smo z investicijo v obnovljive vire energije na pravi poti k ohranjanju prijaznega okolja m narave, saj bo vsakoletni prihranek pri porabi plina od 62.000-78.000 In rov letno, kar energijsko pomeni od 500-550 MWh, iz ekonomskega vidi ka pa prihranek od šest do sedem milijonov tolarjev na leto Zelo pomembno pa je tudi, da se bo zaradi vgrajenih toplotnih črpalk in sončnih kolektorjev zmanjšale emisije CO za več kot 150 ton na leto ter NO za okrog 153 kg na leto«, je ob predstavitvi projekta izpostavil Martin Pančur. SAŠA Ml |\( Makete toplarjev v Budnarjevi hiši Od 17. aprila do 22. maja je vsako nedeljo od 14. do 18. ure v Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah na ogled razstava osmih maket dvojnih kozolcev v merilu 1:25, delo mojstra Franca Pogačarja iz Polja pri Ljubljani, doma je bil v Kamniku. Makete so natančno izdelane na podlagi analize obstoječega kozolca, zato predstavljajo vse značilnosti in najmanjše podrobnosti. Med razstavljenimi kozolci je tudi Vrbančev toplar iz Mot-nika. Vsi ljubitelji dediščine ga dobro poznajo, ga občudujejo, saj je z letnico 1897 pomemben del stavbne dediščine v naši občini. Njegova posebnost je edinstvena pahljačasta rozeta na čelu kozolca. Ilijev kozolec-Levstikov iz Retij pri Velikih Laščah, pod katerim naj bi Fran Levstik zasnoval povest Martin Krpan, je edini pokrit s slamo. Maketa je še v delu. Gospodar kozolca z dvojnim enojnim podaljškom je Ivan Kokolc. Izdelan je bil v davnem letu 1857, še danes stoji v Kandršah v vasi Dolgo Brdo. Kozolec iz Spodnjega trga iz Zadrečke doline ima lastni ka Marjana Zagradiška. Kmet Jože Kline se ponaša s svojim lepotcem sredi Vač v neposredni bližini situle. Lep primerek vezanega kozolca z Vranskega iz leta 1864 je žal pogorel leta 1973- Izredno slikovit kozolec z Gomilskega se ponaša z letnico 1875. Simončičev kozolec iz Bistrice pri Mokronogu zaključuje paleto osmih maket. O ohranjanju stavbne dediščine je ob odprtju razstave spregovoril etnolog prof. dr. Vito Hazler, predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani, oddelek za etnologijo in kulturno antropo- nosti. Kot makete 1:25 so kozolci izvrsten pripomoček zlasti za šole in izobraževanje nasploh ter muzejsko dejavnost.« Mag. Milan Krišelj predava na Višji strokovni šoli za gostin- Ilijev kozolec - Levstikov iz Retij pri Velikih Laščah, pod katerim naj bi Fran Levstik zasnoval povest Martin Krpan, je še v izdelavi. logijo: »Srečo imamo, da imamo take ljudi, ki se tako zavzeto lotevajo ohranjanja in promocije našega kulturnega izročila. Žal njihova prizadevanja naletijo na nerazumevanje pri pristojnih ljudeh na občini, ki bi morali bolj podpreti to njihovo prizadevanje Gospa Iva Šubelj organizira številne prireditve in razstave, kakršna je tudi današnja, ki gosti izjemnega mojstra, izdelovalca maket slovenskih kozolcev g. Franca Pogačarja, ki že vrsto let izdeluje vrhunske makete najvidnejših slovenskih kozolcev, zlasti toplarjev. To njegovo delo je pomembno iz več zornih kotov: popularizira stavbno dediščino, njegovi izdelki so prvovrstni izdelki te rokodelske spret- je predsednik komisije za razvoj turizma na podeželju. Jc goreč ljubitelj slovenskih kozolcev. Pohvalil je tako izdelovalca razstavljenih maket Franca Pogačarja, kot tudi skrbno organiza torico Ivo Šubelj, upraviteljice) Budnarjeve muzejske hiše. Odprtja razstave kozolcev sla se udeležila tudi mojstra slovenskega kozolca, zaslužna za njegovo ohranitev, 73-let-ni Jože Planine iz Vrhpolja pri Moravčah in 70-letni Alojz Cerar z Vira pri Domžalah, doma pa s Svete Trojice. Alojz je z očetom pri svojih 15-ih letih začel izdelovati kozolce najavorščici nad Vrh poljem pri Moravčah, pozneje jc izdelal razne slovenske kozolce v Litiji in po drugih krajih. Delala sta tudi s sinom, ki se je izučil pri mojstru tesarstva in krovstva Plevelu v Mostah, a se je žal pred 16-imi leti ponesrečil. Z dejavnostjo nadaljuje Lojzetov zet Jože V Kandršah stoji kozolec i. dvojnim enojnim podaljškom lastnika Ivana Kokoleta iz leta 1857. stvo in turizem Bled predmet naravna in kulturna dediščina, pri Turistični zvezi Slovenije pa Medved, po poklicu sicer kovinar. Poleg službe je s tastom 25 let izdeloval kozolce in Lojze je Kmet Jože Kline se ponaša s svojim lepotcem sredi Vač v neposredni bližini situle. LEGENDA GRINTAVCEV V KAMNIŠKI BISTRICI Spomenik Valentinu Slat-narju - Bosovemu Tinetu, bistriškemu gorjanu, plezalcu, gorskemu reševalcu in lovcu, bo slovesno odkrit v nedeljo, 1. maja, ob 11. uri. Planinsko društvo Kamnik in krajevna skupnost Kamniška Bistrica ob tem pomembnem dogodku pripravljata zanimiv kulturni program, zato pričakujejo lepo število obiskovalcev, ki na prvi majski dan radi pridejo v ta prijeten kotiček naše občine. Ideja Aleksandra Sarnavske-ga, da bi v dolini Kamniške Bistrice postavili kip Bosovemu RENAULT AKCIJA V APRILU OD 18 - 25 % POPUSTA NA IZBRANE MODELE RENAULTOVIH VOZIL IZ ZALOGE. POHITITE, KOLIČINA VOZIL JE OMEJENA. a»LWocesrr' " 5s% cen*rUooosrr ' -23% a&V.mooc MtfaANfc COUPE EXCEPTION 15 dC 100 KM CENA: 3.699.000 SIT -20 % CENA: 3.975.000 SIT MEGANEf.XCEPIION1.9dCi 120 KM I MEGANE DYNAMIQU£ LUXE 1.5 dCi 100 KM -20% CENA: 3.699.000 SIT Op.: V» navaden« cene 2e vključujejo popust! -25 % Na zalogi veliko Stavilo rabljenih vozil z garancijo! Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222, Avtovleka: 031/795 600 Internet: www.avtoset.si, E-mail: info@avtoset.si DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure, SOBOTA: od 8. do 13. ure AVTO SETw Dragomelj 26,1230 Domžal« Tinetu, enemu od začetnikov planinstva v teh krajih, se bo torej uresničila. Kip, ki bo stal pred planinskim domom, je v naravni velikosti, ulitega v bron, izdelal priznan kamniški kipar Miha Kač. SAŠA MEJAČ »Srečo imamo, da imamo take ljudi, kot je Ivan Šubelj, ki se tako zavzeto loteva ohranjanja in promocije našega kulturnega izročila,« je med drugim povedal etnolog prof. dr. Vito Hazler, predavatelj na Filozofski fakulteti - oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. zelo ponosen, da nadaljuje družinsko tradicijo ohranjanja slovenskega kozolca. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali mojstrovine slovenskega kozolca in prebirali strokovni knjigi avtorja Vita Hazlerja Kozolci na Slovenskem in dr. Toneta Gevca Slovenski kozolec. Dogodek so polepšale nežne melodije 66-lctne Silve Kosec iz Radomelj, ki sicer prepeva tudi otroške pesmi. Zapela in zaigrala je na kitaro tri slovenske domače pesmi lina ptička priletela, Polje, kdo bo tebe ljubil in Mati zakliče. Upraviteljica Budnarjeve muzejske hiše vabi na ogled še posebej učence osnovnih in dijake srednjih šol do 22. maja po predhodnem dogovoru po tel.: 041/545-580. Besedilo in fotografije VERA MEJAČ ALU ALU projekt d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 6 objavlja dve prosti delovni mesti: ključavničar - izdelava fe in alu elementov Pogoj: Poklicna šola kovinarske stroke Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen Cas. Poskusno delo 3 mesece. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave razpisa na naslov: ALU projekt d.o.o., Ljubljanska cesta 6, 1241 Kamnik 9®m inmaff hitrejša in kakovostnejša proizvodnja > O ' vrini kamini 1 ograje, cevi, robniki ' travne in prane plošče vse vrite tlakovcev itebri la osorni xld koritnice io obreiino vodnjaki > PRODAJA ESTETSKA OBLIKA KAKOVOST VGRADNJA ODPORNOST TRDNOST MOSTE 93, 1218 Komenda, tel: 01 834 30 85, 834 10 83, faks: Ol 834 30 80 e-mail: info/° juhant.com, http://www.juhant.com CrD£Jii5L'e pri "Pkimmtbin orlu« Stahovica 20, tel.: 01/83 25 410 odprto od 10. do 22. ure, torek zaprlo POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE Za ljubitelje domačih in divjačinskih jedi. Vabljeni na tradicionalni PRVOMAJSKI GOLAŽ - jelenov, medvedov in goveji že od zgodnjih jutranjih ur 1. maja! Za zabavo bo skrbel ansambet Brigita&Boštjan! Kamniški OBČAN ZANIMIVI UUDJE MED NAMI 21. aprila 2005 Pri Žagarjevih s Praprotna pod Sv. Primožem Nadaljujejo tradicijo hribovske kmetije Številni ponudniki na Sveti Primož, na klsovec ali na Veliko planino poznajo prijazne, delovne- člane družine Slevee, po domače Žagarjcve .s Praprotna. Ne Zdi se jim prav, tla so pristojni pred leti Praprotno kar izpustili in nekaj hišam tam gori dali naslov Crna, kar marsikoga zavede in jih išče po dolini Crne. Se posebno pozornost je na tej zanimivi hribovski kmetiji med zimskimi počitnicami vzbujal zelo priden sedem in polletni fantič, o katerem smo povprašali njegovega prijaznega strica Toneta. Ponosno je razkril fantovo veselje do vseh kmečkih del. Pohvalil ga je, da vstaja že ob šesti uri, se obleče in veselo odhiti k živini v hlev, nato pa pomaga pri drugih opravilih. Dobrosrčen fantič nam je razkril, da je Anže Perne z Spodnjih Stranj in dodal: »Tu pri Žagarjevih je bila doma moja mami Mihela, nato pa se je poročila k Pcrnctovim v Spodnje Stranje, kjer imamo veliko kmetijo in trideset glav goveje živine. Rad prihajam k stari mami in staremu atu, še posebej rad spremljam pri delu in pomagam stricema Tonetu in Lojzetu...«. Še in še je pripovedoval zgovoren, rdeče-ličen Anže, učenec 2. razreda de-vetletke v Stranjah. S samokolni-co je hitel k silaži in jo Tonetu pomagal nakladati. Zelo rad pobira jajca po kokošjih gnezdih. Kljub obilici dela si Anže vzame Eno prijetnejših »pravil je trenje orehov, česar se kar družno lotijo v topli kuhinji oh kmečki mizi. čas tudi za igro. Z navdušenjem me je povabil za hlev, v rokah je držal plastično vrečko, napolnjeno s senom, in se veselo spustil po ledeni drči, ki jo imenuje »bob steza«. Hribovska srednje velika kmetija Žagarjevih se razprostira po bregovih z nadmorsko višino 640 metrov. V glavnem jo sestavljajo travniki, pašniki in gozd. Nekaj strmih pašnikov morajo pokositi in spraviti krmo ročno, prav tako zahteva veliko napora spravilo lesa iz strmih gozdnih pobočij. Teh opravil sta vešča pridna sinova Tone in Lojze, 71-letni oče Lojze pa jima rad pomaga z nasve- Mama Ana iz mleka pripravlja izvrstno skuto in smetano. IMtOJJ t n e f a s h i o n l Pred prazničnimi majskimi smo za vas pripravili AKCIJ v vseh prodajalnah KRO (v Domžalah, Ljubljani in Škol POPCIS -20% na novo kolekcijo Pomlad Poletje 2005 in starejše, predhodno že znižane kolekcije KROJ od 20. 4. do 30. 4. 2005. Vabljeni k ugodnemu nakupu. KROJ d.d., Škofja Loka Prodajalno KROJ v Domžalah smo preselili in obnovili, ohranili pa smo naslov - Ljubljanska 84. Sedem in polletni Anže Perne pogosto preživlja počitnice na hribovski kmetiji pri Žagarjevih na Praprotnem pod Svetim Primožem. Poprime tudi za lopato in stricu Tonetu pomaga naložiti silažo... ti in opravlja lažja dela, saj so mu v zadnjih dveh letih zamenjali oba kolka. Kot v opravičilo pojasni: »Veste, včasih smo vse znesli na ramenih. Tu sem rojen in od malih nog sem tovoril po teh bregovih težke koše, pa tudi delo v staho-višketn kamnolomu tovarne Calcit, kjer sem delal 21 let, je bilo težko«. 69-letna mama Ana je kar zdrava, skrbi za gospodinjstvo, pa tudi s telički in mlekom ima veliko dela in še marsikaj drugega mora postoriti. Z možem Lojzetom sta poročena 43 let in ponosna sla na šest pridnih, skromnih otrok: Ani, Angelco, Joži, Mihclo, Toneta in Lojzeta. Vse štiri hčere so poročene na kmetijah, le fanta sta še samska, a ju ni strah, da bi ostala sama, saj imata pridne roke in dobro srce. Oba opravljata dvoizmensko delo, 'Ione v Eti, Lojze v KIK-u. Ob razmišljanju, kako težko sta starša preživela in spravila h kruhu šest otrok, mama pojasni: »Saj jih nismo nič crkljali, so v revščini gor zrasli, tako kot mi«. Do leta 1995 so na njivah pridelovali ajdo, pšenico, ječmen, oves, proso, koruzo, krompir, korenje, kolerabo, repo, peso... Vsako leto zredijo osem prašičev, tri za zakol, druge pa prodajo. V hlevu imajo povprečno petindvajset glav goveje živine iz domačega prirastka, kupijo le ... nato pa sije vzel zaslužen čas za igro in se spustil na vrečki sena po svoji »bob stezi«. leg službe skrbita za preostalo živino, približno deset glav in osem prašičkov. Na Mali planini imajo pastirski stan, ki ga je postavil Lojzetov oče Tone leta 1947. Oče Lojze se še dobro spominja, kako so od doma mimo sv. Primoža nosili deske, šinklne iz. Luč, drug potreben les so pripravili iz, svojih smrek na Mali planini. Žagarjevi še vedno stanujejo v Lojzetovi rojstni hiši, ki je stara . preko 600 let. Nasproti nje so pred sedemnajstimi leti začeli graditi novo hišo, gradnja počasi napreduje. Oče Lojze pravi: Žagarjevi redijo 25 glav goveje živine in 8 prašičev. majhne prašičke. Kosijo dvakrat, če je suša pa le enkrat, pa še po-pasejo. Sena in otave imajo vedno dovolj. Ata Lojze in mama Ana že deset let med poletjem dobre tri mesece paseta 16 glav živine na Mali planini, prej pa so imeli pastirja. Molzeta na stroj, nekaj mleka popijejo teleta, nekaj ga porabita zase, ponudita ga planincem, iz, preostalega pa izdelata laški sir, skuto, smetano in kislo mleko. Sinova v tistem času po- »Kolikor je denarja, toliko pa naredimo, posojil se ne splača je-mat.« Mama Ana doda: »Stanujemo rajši v tej hiši, je bolj fletno, če smo vsi skupaj«. Oče pa zaključi: »fanta se lahko oženita in vselita v novo hišo, midva ostaneva tu, tu je moj rojstni dom, novo hišo naj imajo ta mladi«. To popoldne smo preživeli v prijetni družbi pridnih, skromnih, dobrih in ljubeznivih ljudi. Besedilo in fotografije VERA MEJAČ V KAMNIKU SE LEPO ŽIVI Na enem izmed kamniških grajskih koncertov sem pri lovljenju kratkih izjav o koncertu naletela na dva zanimiva nemško govoreča gospoda. Hitro smo se zapletli v pogovor, še hitreje pa sta me presenetila z dejstvom, da živita z družinama v Kamniku. S Christophom sva se takoj dogovorila za kofetkanje pod pretvezo, da bova vadila jezik, pa čeprav se je na koncu govorilo le nemško, pa tudi pogovor za naš časopis je ves čas vijugal v svoje smeri. Christoph Stein je s svojo druži- skim parom. Želita si, da bi s svojim delom pomagala in se dotaknila ljudi, ki so zgubili svojo vero, njun cilj je, da bi jima vrnila upanje. V Matični knjižnici Kamnik sta imela že več predavanj, vendar zavestno vzdržujeta v društvu manjši krog ljudi, saj imata še nekaj težav z jezikom, obenem pa je njuna osrednja skrb delo z ljudmi, ki imajo resne probleme v krogu družine. Njuno delo poteka bolj na osebni ravni, zato nimata interesa, da bi predavala veliki skupini ljudi, ki je že pogosto slišala povedano. Med svojim delom sta prišla v stik tudi s kamniškimi zasvojenci z drogami in oba sva se strinjala, da je število zasvojencev zaskrbljujoče previsoko. Do sedaj je društvu uspelo poslati 8 zasvojencev v rehabilitacijski center v Španijo na odvajanje. Christoph prihaja iz vasi v bližini Gieflna, Conny iz okolice Stut-tgarta. Christopherju se zdi, da je največja razlika med Slovenijo in no prvič prišel v Kamnik pred dvema letoma. V mesto se je zapeljal mimo Duplice in prvi vtis ni bil ravno navdušujoč, a ko je zagledal naše staro mestno jedro, se mu je takoj zazdelo, da bi se pri nas lepo živelo. Z ženo Conny in dvema otrokoma so živeli eno leto v Ljubljani, na Fužinah, ker pa sam prihaja iz vasi, se je kar težko navadil na življenje v stolpnici. Prvo leto v naši deželi je bilo posvečeno predvsem učenju jezika in raziskovanju poklicnih možnosti, že takoj na začetku pa sta se dogovorila, da bosta čim več govorila v slovenskem jeziku. Connvini starši prihajajo s Hrvaške, zato je Christoph med potovanjem na obisk k ženinim starim staršem vselej občudoval lepote slovenske dežele. Po končanem študiju teologije sta razmišljala, kam naj bi ju peljala poklicna pot. Oba sta si želela pridobiti izkušnje v tujini, po dveh ali teh letih pa naj bi se vrnila nazaj v rodno Nemčijo. Protestantska teologa je pot pripeljala v Slovenijo. Prvotno bi se morala ustaliti v Mariboru, kjer bi pomagala tamkajšnji protestantski skupnosti, a sta začela v Ljubljani. Kmalu sta preko svojega delovanja spoznala zakonski par iz Kamnika, ki obiskuje bogoslužje pri baptistih, eni izmed protestantskih skupnosti v Sloveniji, preko njiju sta navezala stike in se ustalila v Kamniku.Vedela sta, da v Kamniku ni nobene protestantske skupnosti, a Christoph je mnenja, da religija ni institucija, zato ju je le zanimalo, kako bi lahko pomagala ljudem, kar je tudi del njune vere. Christoph meni, da je bog tak kot je, da vprašanje ali obstaja sploh ni toliko aktualno kot to, kako in na kakšen način se predstavlja. Dokaj hitro po preselitvi v Kamnik sta z ženo ustanovila društvo Prophilia, kar v grškem jeziku pomeni za prijateljstvo, za ljubezen. V svojem društvu želita svetovati in pomagati družinam in zakon- Nemčijo le jezik, saj zanj in za družino selitev v Slovenijo ni pomenila selitve v drugo kulturo, temveč le v kraj, kjer ni poznal ljudi in jezika. V svojem sedemletnem zakonu sta se zakonca Stein preselila kar šest krat, veliko znancev in prijateljev iz Nemčije ju ves čas sprašuje, če ne pogrešata ljudi, trgovin in nakupovanja v domovini, a pravita, da sta našla sedaj nov dom, ki je začasno bivanje v deželi preoblikoval v željo po zasidranju svoje barke v našem kraju. Najlepši kraj za družino Stein je nedvomno Velika planina, Christoph pa neznansko uživa, ko lahko v miru opazuje utrip mestnih ulic z Malega gradu. S petletno hčerko Saro in dvoletnim Jonasom, sedaj pa tudi z novorojenko, Christoph in Conny svoj prosti čas najraje preživljata v naravi, na pohajkovanjih v hribih ali gozdu ter poleti na pikniku na sosednjem travniku. V Kamniku imajo za to dovolj možnosti in želijo si, da bi tako tudi ostalo. BOJANA KLEMENC VARSTVO, d.o.o. Ljubljanska cesta 31 Duplica pri Kamniku, 1241 KAMNIK Tel.: 01/8310 890 Faks: 01/8310 895 GSM: 041/722 991 e-mail: varstvo@varstvo-kamnik.si www.varstvo-kamnik.si • Varnost pri delu • Varstvo pred požarom • Kemikalije • Varstvo okolja ZAGOTOVITE SI VARNO DELOVNO OKOLJE IN BREZSKRBEN DOPUST! V MESECU MAJU IN JUNIJU 30% POPUST NA VSE STORITVE AvtoAkus^ad.o.c| zdaj gre pa res hitro! Dragon GI - UMTS rt domJalt LJub(|lila skupaj pa ne presegajo deset odstotkov celotne vrednosti za pusčine. Kot neobdelovalna kmetijska zemljišča se štejejo pašniki, barjanski travniki, plantaže gozdnega drevja in trstičja ter gozd. Kaj storiti, če bi imeli radi zaščiteno kmetijo, pa vam za zaščito manjka le nekaj primerljive kmetijske površine? Lastnik kmetije lahko spremeni kulturo zemljišča (na primer travnik v njivo in seveda opravi tudi uradni postopek na geodetski upravi) ali pa dokupi kmetijsko zemljišče in tako doseže potrebni cenzus« primerljive kmetijske površine Mag. JUDITA MLINAR KF.RN, Upravna enota Kamnik ALI BOMO LASTNIKI ŠE GOSPODARJI ALI LE SUŽNJI NA SVOJI KMETIJI ? Taksen je bil napis na odru kulturnega doma na Lazah v Tuhinjski dolini, kjer je bila 16. marca v sodelovanju Odbora izpostave KGZS Kamnik in Občinskega odbora SLS Kamnik organizirana okrogle mize z naslovom »Evropsko ekološko omrežje - NATURA 2000«. Da lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območjih, ki jih zajema Natura 2000, pa tudi ostali udeleženci v prostoru čutijo pomanjkanje ustreznih informacij, priča udeležba skoraj dvesto prisotnih ljudi na okrogli mizi. V naslovu naveden izzivalni napis je bil ustrezno izhodišče za uvodne misli, ki so jih podali ugledni gostje: minister za okolje in prostor dr. Janez Podobnik, sekretar z istega ministrstva g. Mladen Ber-ginc, predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ga. Marta Hrustelj in g. Maksimilijan Mohorič, predstavnica Ministrstva za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ga. Duška Radovan ter predsednik KGZS g. Peter Vrisk. Na okrogli mizi sta sodelovala tudi župan občine Kamnik g. Tone Smolnikar in župan občine Komenda g. Tomaž Drolec, vodil pa jo je predsednik KGZS OE Ljubljana g. Ciril Smrkolj. Prisotni snovalci projekta so nas seznanili, da je aprila leta 2004 (torej tik pred vstopom v EU) Slovenija določila, katera območja sodijo v omrežje Nature 2000 in se tudi zavezala, da jih bo ustrezno varovala. Določila je 26 območij za ohranjanje ptic (direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic) in 260 območij za ohranjanje habitatnih tipov in vrst (direktiva o ohranjanju habitatov). Tako je v omrežju skupaj 286 varstvenih območij, ki zavzemajo okoli 35 % slovenskega ozemlja. Glede na število zaščitenih vrst in delež državnega ozemlja v omrežju Natura 2000 je Slovenija v samem evropskem vrhu. Razpravljavci so poudarili, da je tako ohranjena narava nov izziv in razvojna priložnost, tako za lastnike površin kot lokalne skupnosti. Nakazali so tudi možnosti pridobitve sredstev za različne namene, ki izhajajo iz varstva narave. Predstavniki lokalnih skupnosti ter lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov pa so izrazili skrb zaradi omejitev gospodarjenja v zavarovanih območjih in posebej izpostavili naslednja vprašanja: - zakaj pred določanjem potencialnih varovanih območij v Sloveniji ni bilo predvideno javno posvetovanje (v nekaterih državah so bile predhodno natančne predstavitve), - zakaj k pripravi predloga o opredelitvi območij niso bili povabljeni lastniki (njihovi zastopniki - ali KGZS, kot institucija) niti lokalne skupnosti, - ali je bil razlog za navedeno le pomanjkanja časa, da se ugodi zahtevi EU pred sprejemom Slovenije v to organizacijo (uredba je bila namreč sprejeta 29. apr. 2004, torej dva dni pred pristopom Slovenije v EU), - ali ni takšno ali drugačno opredeljevanje zemljišč, ki imajo svojega lastnika in to brez njegove vednosti, poseganje v pravico prostega razpolaganja z lastnino, - ali so bile ob pripravi predloga območij Nature 2000 opredeljene finančne posledice in ali imamo vir sredstev za povrnitev izpada prihodka lastnikom, zaradi omejenega gospodarskega izkoriščanja teh površin Po razpravi, v kateri je s svojimi mnenji in vprašanji sodelovalo veliko udeležencev okrogle mize, so bili podani naslednji predlogi: 1. Ponovno je potrebno preučiti smiselnost zakonskega varovanja tako širokega območja. 2. K oblikovanju programov oziroma načrtovanju ukrepov na območjih Nature 2000 je potrebno vključiti zastopnike lastnikov zemljišč, lokalnih skupnosti in drugih udeležencev v tem prostoru. 3. Glede na to, da so z uvrstitvijo kmetijskih in gozdarskih površin v zavarovana območja lastnikom omejene pravice gospodarskega izkoriščanja, morajo biti le - tem zagotovljena ustrezna finančna nadomestila, toda ne zgolj iz sredstev, namenjenih kmetijskim programom. 4. Razpisi za pridobitev sredstev morajo biti jasni in časovno tako opredeljeni, da bo mogoče pripraviti kvalitetne projekte. VID KADUNC, PETER BERLEC, JOŽE BENEC Letno zasedanje Društva za varstvo Alp - CIPRA Slovenije S skupnimi močmi ohranimo pestrost in lepoto naše naravne krajine in kulturne dediščine V soboto, 12. marca, je bilo v gostišču Avsenik v Begunjah letno zasedanje slovenske podružnice mednarodne komisije za varstvo Alp CIPRA. Ta podružnica, ki se imenuje Društvo za varstvo Alp CIPRA Slovenije, je bilo ustanovljeno 17. januarja 2004 v Kamniku, čeprav je bila CIPRA Slovenija, Zavod za varstvo Alp, formalno ustanovljena leta 2000. Neformalni odbor CIPRA Slovenija je delo val od leta 1985 s sedežem na lak ral nem Sekretariatu za urbanizem in okolje, pozneje s sedežem na upravi Triglavskega narodnega parka, pred ustanovitvijo zavoda pa je odbor deloval dve leti v ok viru Regionalnega centra za oko Ije za Srednjo in Vzhodno fvropo. Na letošnjem zasedanju društva CIPRA Slovenije so bile predstavljene dejavnosti v preteklem letu, podeljeno je bilo časi no članstvo g. Slavku Avseniku. Sledila je razprava delovnem osnul ku zakona o Triglavskem narodnem parku, ki ga namerava drust vo predložiti parlamentu. Po končani razpravi so se sodelujoči vključili v dve delavnici. Društvo CIPRA je letos ustanovila Forum gorskih skupnosti. Poniffl gorskih skupnosti vključuje pašne in agrarne sku|> nosli in občine Z območja Alp. Razprav v okviru foruma na tem zasedanju so se udeležili predstavniki agrarnih skupnosti Dovje-Mojstrana, Bohinj, Kranjska Gora CIPRA Commission Intrernationalepourla Protection desAlpes je bila ustanovljena 1952 kol nevladna krovna organizacija, ki zastopa i VČ kot 100 različnih združenj in organizacij iz vseh alpskih držav. CIPRA - International je sestavljena iz nacionalnih odborov Avstrije, Francije. Italije, l.ieehlensleina, Nemčije, Slovenije, Švice, regionalnega odbora južne Tirolske in podpornem članstvu Nederland-se Milieu Groep Alpen (NMGA >. CIPRA se zavzema za ohranjanje regionalne raznovrstnosti v Alpah in za reševanje skupnih problemov v alpskem prottoru. Ima status redne opazovalke j)ri uresničevanju Alpske konvencije, za katero je dala odločilno pobudo. Prizadeva se za izmenjavo izkušenj in informacij med posameznimi članicami, f>red-vsem s prireditvami, publikacijami in študijami. Sedež CIPRA International je v kraju Schaan v l.techtenstetnu, njen jmrtal pa si lahko ogledate tudi na sjtletnih straneh unvwxipra.org, tudi v slovenskem jeziku na www.zrc-sazu./si/cipra/. Društvo CIPRA Slovenija se kol nevladna organizacija v sodelovanju in povezovanju z drugimi nevladnimi in strokovnimi organizacijami ter alj)sk.tml občinami zavzema za ohranjanje in varovanje pestrosti in lepote naravne krajine, naravne in kulturne dediščine ter naravnega ravnovesja v Alpah in alpskem predgorju. Zato je potrebno zagotovili primerne življenjske razmere v Alpah za domače prebivalstvo, ki seje v preteklosti zaradi težkih življenjskih pogojev množično izseljevalo iz hribovitih območij. Pri oblikovanju življenjskega, naravnega in rekreacijskega ter gospodarskega prostora je za njegovo dolgoročno varovanje potrebno upoštevati ohranjanje biotske raznovrstnosti in še zlasti nosilno kapaciteto občutljivega gorskega sveta. Na ustanovnem občnem zboru sije postavilo tri prioritete: Uveljavljanje Alpske konvencije v Sloveniji, I 'stanovitev regijskega jiarka Kamniško-Savinjske Alj>e in Tranzitni promet in prometna politika v Sloveniji. DARJA JENKO (zanjo tudi bivši župan K. Gore), Breginj (zanjo tudi župan), Bašelj, Preddvor (tudi župan, ki je pred sednik Planinske zveze Sloveni je!), Kamnik in drugi. Zgodovina pove, da so naše starodavne agrarne skupnosti tvorci slovenske kulturne krajine in stavbne dediščine in so kol ta ke svojevrstni kulturno zgodo vinski spomeniki nacionalnega pomena. Tudi zavlačevanje dena tionalizaeije premoženja naših skupnosti prispeva k sedanji stagnaciji gorenjskega turizma, saj preprečuje načrtovanje in izvajanje razvoja (dokaz, za lo sta Trenta in Logarska dolina, ki se kljub slabšim prometnim povezavam Že deset let izredno hitro razvijala), neskončna tranzicija pa s -kurjenjem fovšije« koristi le politikom! Zaskrbljujoče je, kako Gorenjska, ki je že izgubila stoletni primat turistično najbolj razvite pokrajine, danes na tem pod ročju naglo nazaduje! V delavnici Pašništvo na zavarovanih območjih so »agrarci«, okoljevarstveniki in zgodovinarji govorili 0 izginjanju kulturne krajine. Strinjali so se da, agrarne skupnosti, ki so to krajino sousl-varile, lahko ogromno prispevajo k njeni ohranitvi in trženju. Zc zaradi bodoče usklajenosti med-mejnega sodelovanja so nam lahko za vzgled prakse in elementi zakonodaj sosednjih alpskih držav, ki uspešno spodbujajo razvoj svojih gorskih skupnosti. V drugi delavnici z naslovom Upravljanje z obiskom v zavarovanih območjih je d i rektor parka Logarska dolina Avgust Le nar predstavil vsebine in dosedanjo razvojno pot tega krajinskega parka Pozorno so prisluhnili resnični zgodbi o na predkll. Kamniku sosednji park tako postaja vzgled in vir znanja pri ustvarjanju krajinskega parka Kamniška bistrita. JARO PIRNAT Kamniški OBČAN UUDJE MED NAMI IN DOBRODELNOST 21. aprila 2005 11 SLOVO OD SVETEGA OČETA - ROMANJE V RIM V postnem času smo skrbno spremljali poročila o zdravstvenem stanju svetega očeta Janeza Pavla II. in veseli smo bili njegovega velikonočnega blagoslova z okna papcške palače. Želel je še spregovoriti mestu in svetu (URBI ET ORBI), pa ni šlo... Svoje bolezni in nemoči ni skrival. Svoj križ je nosil dostojanstveno in evangelij, ki ga je oznanjal, je živel do zadnjega AMEN. Na prvo soboto, 2. aprila 2005, je odšel k Očetu. Njegova smrt nas ni presenetila, saj nam je s svojim življenjem vsak dan /nova tlal vedeti, da vsak umre in tla se smrti ni treba bati. Le pripravljen moraš biti. A je bilo spoznanje, tla ga ni več, vseeno težko. Rad nas je imel in imeli smo ga radi. Njegov obraz je izražal neko mi- Papež je bil zgled človeka, ki se razdaja za druge, ki trpi za drtige, ki odpušča in sprejema od najmanjšega do največjega. Iz delavca v kamnolomu je po mnogih preizkušnjah, ko je drugega za drugim izgubil vse svoje najbližje, postal papež, ki ga je spoštoval ves svet, lili rožni venec za pokojnega svete ga očeta, peli in prisluhnili besedam o življenju in delu pokojnega papeža Janeza Pavla II., ki jih je prav tako pripravil in zelo lepo prebral gospod Ogrinc. V Rim smo prispeli okrog sedme ure zjutraj in se okrog pol osmih postavili v vrsto, ki se je začenjala v neposredni bližini bazilike sv. Petra. Čim prej smo želeli biti tam. A ni šlo tako gladko. Ljudje so prihajali z vseh strani in ko smo že mislili, da bomo zavili proti trgu sv. Petra, so nas usmerili še enkrat nazaj, po vzporedni ulici. Srečo so mm m " ■~f rr»'fi* # w »Danes sem tukaj med slovenskim Papež Janez Pavel II. pri maši ob lino, njegove roke bi rade objele ves svet, njegov nasmeh je razoro-ževal. Kako veseli so bili mladi v Postojni, ko jih je nagovoril: »Papež ma vas rad!« Dvakrat je bil v Sloveniji in ta srečanja so bila za Slovence nekaj nepozabnega. Leta 1996 sem se udeležila srečanja v Ljubljani in leta 1999 v Mariboru. Prvikrat je bila mama po operaciji - zelo jo je skrbelo, če bo zdržala; čez tri leta sem bila v enakem položaju tudi sama. A, kakor je rekel papež: »Ko-rajža velja!« Zato ni bilo težko, saj nam je papež vlil novega upanja in moči za življenje. ljudstvom v Ljubljani, v 'beli Ljubljani' kot romar in glasnik evangelija.« 1250-letnici krščanstva na Slovenskem, 18. maja 1996 v Ljubljani. Foto: A. M. saj se je vedno oglasil, ko je bil čas za to, vedno je bil tam, kjer so ga najbolj potrebovali. Zato tudi sama niti za trenutek nisem oklevala, ko se je pokazala priložnost, da lahko poromam v Rim, tla se osebno poslovim od svetega očeta. V torek, S. aprila zvečer, je v organizaciji radia Ognjišče in agencije Quo vadiš iz. Ljubljane odpotovalo v Rim šest avtobusov s 300 romarji (uro prej pa že 200 mladih), ki smo se želeli še zadnjič posloviti od Svetega očeta. Bila sem v avtobusu, kjer smo pod duhovnim vodstvom Božidarja Ogrinca, župnika z Rakeka, m<> imeli tisti, ki so prišli z druge strani in so čakali »le« pet, šest ur. Najdaljša vrsta je bila dolga pet kilometrov. Naprej smo se pomikali po centimetrih - kakšno uro nekaj metrov, drugič nekaj sto metrov... A nismo tarnali. Nismo bili ne lačni, ne sitni, ni nas motilo sonce, ne nepopisna množica, ki je ni nihče klical, pač pa se je sama zgrnila v večno mesto Rim. Vse poti vodijo v Rim... Duhov nik Lojze Kačičnik, ki v Rimu študira cerkveno zgodovino, je rekel, tla so ga najbolj nagovorile množice mladih, Papa Bovs in Papa Girls, ki so se začele zgrinjati na Trg sv.Petra, ko se je papežu zdravje poslabšalo. Pod njegovim oknom so peli in molili, ploskali in klicali: »Papa Giovanni Paolo... Papa Gl-ovanni Paolo...« In tudi po njegovi smrti so mladi in starejši, vseh jezikov in narodnosti, potrpežljivo čakali. V množici so bile tudi družine z majhnimi otroki, ki so se z. ročicami oklepali svojih mamic in očetov. Nihče ni jokal, pa čeprav ni bilo nobenega ugodja. Če ti je postalo slabo ali če te je križ, tako bolel, da nisi mogel stati, si pač za trenutek počepnil, nategnil hrbtne mišice in se spel pomaknil z množico. V skrajni sili je bilo poskrbljeno za prvo pomoč in za vodo, več nismo potrebovali. Pot je bila dolga in vijugava, zmanjkovalo je moči in jioguma, a vedno znova smo drug pri drugem našli navdih, da smo zdržali teh dolgih 17 ur. Vmes smo molili, peli... Nagovorili so nas predvsem mladi, ki jih je bilo v milijonski množici res veliko. Omagovali smo od napora, a smo trpljenje darovali za pokojnega papeža, ki je vsak dan svojega življenje daroval za nas. Ko smo ob šestih zvečer končno prišli na Trg svetega Petra, je bilo sonce točno nad kupolo bazilike. Mislili smo, da bodo potrebne še kakšne tri tire, a se je čakanje podvojilo. Okrog desetih se je tik pred nami zgmii koridor policistov in bali smo se, da bodo baziliko zaprli. Pometači so pometli na stotine plav tičnih steklenic, potem pa se je pripeljalo blindirano vozijo, iz. njega so izstopili trije ameriški predsedniki: sedanji George Bush mlajši z ženo Lauro, njegov oče George Bush starejši, Bili Clinton in ameriška državna sekretarka, ki so se prišli poklonit svetemu očetu. Tudi nas so po kakšni uri spustili naprej in opolnoči smo stopili v baziliko svetega Petra. Z dna nahrbtnika sem potegnila dragoceni rožni venec s podobo papeža Janeza Pavla 11 Z jagodami v obliki vrtnic in papeževim križem, ki ga je sestri Van-ki Arko, pred kratkim umrli redovnici reda sv. Križa iz samostana v Mali Loki, podaril papež oh njeni zlali redovni zaobljubi, ob Sojetnici redovništva, ona pa ga je nameni- Podprimo Humanitarno društvo Slovenije S skupnimi močmi rešujemo problematiko lačnih, ubogih, brezposelnih V jedilnici OŠ 27. julija Kamnik je v nedeljo, 20. marca, potekala prava humanitarna akcija. Miran Sic s Ptuja, ustanovitelj in predsednik Humanitarnega društva Slovenije, zagreto išče tlonatorje, da bi z. njihovo pomočjo tistim, ki so lačni, ponudil topel obrok tudi na domu. Pomoči potrebnim je zaigralo srce, ko je na vrata njihovega skromnega domovanja potrkal dobrotnik Miran. Povabil jih jena topel ričet in jim ponudil razna oblačila. Društvo je registrirano IS. januarja letos na Ptuju z namenom pomagati sočloveku, mu prisluhniti, ga nahraniti, ga potolažiti. Začeti pa je treba v svoji okolici, pri svojem bližnjem, znancu, sosedu, prijatelju ... Vsak v svoji vasi, okraju ali mestu najbolj ve, kdo je potreben oblačil, morda edinega toplega obroka na dan. V direktnem načinu bo prejemnik videl človeka, ki ga je obdaroval in bo spoznal, tla so na svetu še ljudje, ki so pripravljeni pomagati ubogim, zatiranim, lačnim, bosim. »Pri direktnem obdarovanju se pogosto pojavijo solze sreče«, pravi Miran in presrečen je, da lahko pomaga. Vabi ljudi, ki imajo kaj za podariti, bodisi oblačila, obutev, hrano. Lahko pomagajo tudi s finančnimi prispevki: Humanitarno društvo Slovenije, TRR št. 04202-0001116989 pri Novi kreditni banki Maribor. Miran Šle vabi tudi ljudi, ki potrebujejo pomoč, tla pokličejo na telefon 031/411-990. Vsaka občina bo imela svoj humanitarni transakcijski račun z namenom, da se bodo zbrana humanitarna sredstva lahko koristila za potrebe ljudi na območju občine. Humanitarno društvo Slovenije želi s skupnimi močmi reševati problematiko lačnih, ubogih, , in še povsem uporabnimi, lepo ohranjenimi oblačili. brezposelnih in drugih, ki jih je tako ali drugače prizadel današnji krizni čas. »Darujte toliko, kot sle se namenili v svojem srcu. Članarine ne bo. Moto našega delovanja naj bo: Človek - človeku - člo- vek. Tudi izraz humanitarno društvo pomeni društvo, kjer vlada človečnost, prijaznost, pomoč ...«. je za bralce Kamniškega občana poudaril Miran Šic. VERA MEJAČ Miran Sic je pomoči hrane IZJAVE OBISKOVALCEV 6-letni Tadej Štanle iz. Domžal in oči T.do Tadej: »Vesel sem, še bom prišel k dobremu stricu Miranu.« Edo: »Premalo je takih društev, na žalost jih ne poznam. Ljudi je vedno več na cesti, takšnih društev pa ni. Hvaležen sem Humanitarnemu društvu Slovenije in Miranu, da naju je našel na naslovu mojega začas nega prebivališča na Cankarjevi 3 V Kamniku, nama tlal topel obrok, z. njegovo pomočjo sva si izbrala tudi nekaj oblačil, ki nama bodo prišla zelo prav. Z veseljem in hvaležnostjo se bova na g. Mirana še obrnila.« Peter Miličevič se je rodil v Nemčiji, v Kamniku pa živi že 43 let. Kar nekaj let je delal v Titanu, začasno stanuje na Cankarjevi 3 in nima vsakodnevnega toplega obroka. Včasih si sam kaj skuha, včasih pa pri kakšnih ljudeh dobi kaj za pojesti. Po toplem obroku sta z, Miranom izbrala tudi nekaj oblačil. Žarečih oči je povedal. »Vesel sem, da so še takšni ljudje, kol je Miran iz. Humanitarnega društva Slovenije. Ker jaz. nisem vedel zanj in njego a dobra dejanja, me je našel sam, mi ponudil hrano in oblačila. Z veseljem bom spremljal njegov trud in iskal pri njem pomoč in podporo.« Bazilika Sv. Petra - tako blizu, a še nekaj ur daleč... Vatikan, 6. 4. 2005 la meni. S tem rožnim vencem v rokah sem stopala mimo umrlega papeža, se mu se zadnjič spoštljivo poklonila, molila zanj, za pokojno sestro Vanko, za sina, za vse, ki so že v večnosti Ne samo meni, tudi ostalim, s katerimi sem bila, so po licih stekle solze... I stav ili smo se še ob ka- peli blaženega papeža Janeza XXI-II., potem pa v ranem jutru skozi arkade stopili na ulico, ki je bila še vedno polna ljudi Vsa Utrujenost je izginila in polni hvaležnosti, da smo smeli biti s jiokojnim svetim očetom, smo se v sredo popoldne vrnili domov. MARINKA MOŠMK LEO KLUB KMALU TUDI V KAMNIKU? Na velikih panojih ob cesti smo lahko opazili napise 15 let Lioniz-ma v Sloveniji. Kaj so pravzaprav LIONS oziroma LEO klubi? Ideja lionizma seje porodila leta 1917 v Chicagu. Lionizem, kot imenujemo to gibanje v svetu že od vsega začetka, ima danes preko 1.600.000 članov, ki delujejo v 45.000 Lions klubih v 185 državah sveta in sledijo geslu: WE SERVVE - POMAGAMO. V Sloveniji trenutno deluje okrog 46 Lions klubov s preko 1300 člani. Osnovni namen lionizma je združevanje ljudi različnih poklicev, različnih verskih in političnih prepričanj, različnih spolov in ras z namenom pomagati soljudem v težavah in stiskah. Lions kluba delujeta tudi v Domžalah in Kamniku. Leo klubi so za razliko od Lions klubov njihov podmladek in so, prav tako kot Lions klubi, dobrodelna, nepolitična in nereligiozna združenja. Leo klubi so v Sloveniji prisotni 10 let. Združujejo mlade, stare med 16 in 30 leti, ki so pripravljeni pomagati mladim, pomoči potrebnim. V Sloveniji je trenutno 13 Leo klubov, med njimi Leo klub Domžale, ki je bil ustanovljen leta 2003. Ustanovna člana sta bila tudi Sanda Jerman iz Kamnika in Peter Ribič iz Godiča, ki je bil tudi ustanovni predsednik kluba. Leo klub Domžale je bil letos organizator Leo nacionalne konvencije (vsakoletnega srečanja vseh slovenskih leotov), ki je potekal od 8. do lO.aprila na Bledu, kjer je prvi dan potekala skupščina Zveze Leo klubov, Leo Distrikt - 129 Slovenija. Drugi dan so se vrstile različne delavnice na temo izobraževanja in dobrodelnosti, npr.: kako se srečujemo in spoznavamo, o motivaciji, o delu z otroci s posebnimi potrebami, družabni dogodki, orientalski ples, aktivnosti v naravi. Formiranje Leo Distrikta je že obrodilo nekaj sadov v smislu novih priložnosti, tesnejšega sodelovanja, povezovanja, spodbujanja in vedno večjega samozavedanja, kaj pomeni biti leo, pa tudi težnje po izvedbi skupnih nacionalnih akcij, mednarodnega vključevanja in aktivnosti. Kako se včlaniti v Leo klub? Vsak, ki želi postati član tega kluba, mora biti v klub povabljen s strani prijatelja ali znanca, ki je član kluba. Nato začne teči preizkusna doba, na koncu pa se o novem članu izrečejo vsi člani na tajnem glasovanju. Podpora mora biti 100%. V Kamniku zaenkrat Leo kluba še ni, je pa od jeseni 2004 Lions klub, kar je predpogoj, da se Leo klub sploh lahko ustanovi. Nekaj motivacije na tem področju je že in mladi upajo, da bo do ustanovitve prišlo. In kaj počnejo člani Leo klubov? Izdelujejo novoletne čestitke, jih prodajajo in denarna sredstva namenijo pomoči potrebnim, ukvarjajo se z otroki s posebnimi potrebami (OŠ Roje), hodijo z njimi na plavanje, v decembru so jih popeljali na sprehod po praznični Ljubljani, zbirajo stara oblačila, igrače... Pomagali so invalidu Mirku Hančiču pri nakupu invalidskega vozička, na njihovo pobudo je družba Vele iz Domžal že dvakrat obdarila Varstveno delovni center Sožitje na Lokah. Ob zaključku letošnje Leo nacionalne konvencije na Bledu so podelili 170.000 SIT Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Kranj za nakup kalkulatorja z govorno indikacijo - za slepo deklico Majo in 130.000 SIT Društvu za pomoč mladim v stiski Žarek Jesenice. Leo klubi tako nadvse uspešno delujejo v svojih okoljih in upamo, da bomo tudi v Kamniku kmalu dobili svojega, ki bo pomagal mladim v domači občini, saj so člani odprti za stisko sočloveka, če le zvejo zanjo. M. MOŠNIK Od leve proti desni stojijo, Ivanka Bercan, predsednica društva za pomoč mladim v stiski - Žarek, Peter Ribič, predsednik OR(»A tirna za pripravo NC '05, Saša Surla, članica zasedbe Slepi potnik, Franci Pire, predsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj, Maja Jakovljevič, obdarjenka in članica zasedbe Slepi potnik, Jure Mlakar, predsednik Zveze Leo klubov Slovenije, Renata in Milan .Jakovljevič V pomlad s Študentskim kluoom Kamnik V petek, 15- aprila, je Študentski klub Kamnik spet pripravil koncert v sklopu Študent & Muzika na gradu Zaprice. Tokrat je vse prisotne navdušil mladi Kamničan Jaka Einfalt. Kdaj se je prvič spopadel z notami, načrte za prihodnost in še kaj si lahko preberete v intervjuju. Nekaj besed je kljub vsemu potrebno reči še o petkovem nastopu. Kljub svoji mladosti in tremi, ki je bila prisotna na prvem večjem samostojnem koncertu, je glasbeni večer izpeljal bolj profesionalno, kot marsikateri glasbenik, ki se z glasbo ukvarja desetletje ali dve već kot laka Poslušalci so bili očarani, temu primeren je bil tudi aplavz. Kam-ničani smo lahko in verjamem, da še bomo ponosni nanj. Svetovna slava se nekje mora začeti. Za Jaka je bil to Salon gradu Zaprice. MIRTA KADIVEC INTERVJU - Jaka Einfalt Kako se je začela tvoja glasbena pot? »Moja glasbena pot se je začela na nižji glasbeni šoli v Kamniku, ko sem imel 6 let. Učil sem se igranja na trobento pri prof. Janezu Krtu in pozneje pri prof. Igorju Dajčmanu. Pri petnajstih sem se vpisal na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, kjer letos končujem 4. letnik pri prof. Petru Jevšnikarju.« Zakaj ravno trobenta? Igraš še kakšen drug inštrument? »Že od samega začetka sem vedel, da bom igral trobento, ker mi je bila zelo všeč. Na srednji glasbeni igram tudi klavir, ki je obvezen predmet pri izobraževanju.« Skladbe katerih skladateljev najraje izvajaš? »Težko bi naštel posamezne skladatelje, ker imam tako raznolik program iz vseh glasbenih obdobij, da bi se težko odločil« Koliko časa na dan vadiš? Kaj počneš v prostem času? »Na dan vadim povprečno 3 do 4 ure, med vikendi tudi več. V prostem času se redno ukvarjam s športom.« Ti je kdaj zmanjkalo energije in si hotel obupati? »Da, tudi to se mi je že zgodilo, v prvem letniku, ko sem spoznal očitno razliko med nižjo in srednjo glasbeno šolo.« Mogoče v prihodnosti načrtuješ kakšen večji samostojni koncert? »Koncert na Zapričah je moj prvi večji samostojni koncert. V bližnji prihodnosti nimam načrtov, ker me letos čaka še matura in sprejemni izpiti na akademiji za glasbo.« Si tudi član Mestne godbe Kamnik. So ti bolj všeč nastopi z godbo ali samostojni koncerti? »Za enkrat so mi še bolj všeč nastopi z godbo, kjer odgovornost ni tako velika. V spominu mi je ostalo tekmovanje z godbo v Ilirski Bistrici, kjer sem rmel solo. Na koncu smo osvojili zlato plaketo.« Čigava kritika te najbolj razveseli in čigava najbolj prizadene? »Najbolj me razveseli kritika profesorja, najbolj prizadene pa kritika kakšnega dobrega prijatelja.« Kakšno glasbo poslušaš, ko si sam, v avtu? »Poslušam vse zvrsti glasbe, proti nobeni zvrsti nimam posebnih argumentov, v prostem času pa zelo rad poslušam jazz« Kakšen je tvoj najljubši način sproščanja po napornem dnevu? »Po napornem dnevu se vedno sproščam ob glasbi. Običajno je to klasična glasba, ki me zelo pomiri.« Zaključna misel za naše bralce. »Vsak naj posluša tisto zvrst glasbe, ki mu najbolj ustreza in v njej najde zadovoljstvo in veselje.« K A M N I K Cankarjeva 1 1 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK, Cankarjeva 11 J'tu/lff-jff/i J/WJ -u> ir.uV/fj/// yr /<>/»< /nosili ra )»/'<•! RENAULT Clio že od 1.944.000 SIT klima, ABS, 4x air bag • Modus od 2.665.000 SIT klima, ABS, 6x air bag * Megane exception po izredno ugodni ceni: popust 680.000 SIT • nova Laguna popust 800.000 SIT AvtoCar d.o.o. Svettemi 1, 1234 Mengeft tal: •1/723 7 279 01/723 7 414 Razstava izdelkov otrok iz vrtca Mojca in Sonček WZ Antona Medveda v Matični knjižnici Kamnik ČAS OTROŠTVA JE ČAS PRAVUIC IN OTROŠKE USTVARJALNOSTI Ob pogledu na številne izdelke, ki so jih ustvarili naši otroci, se bo verjetno marsikdo vprašal. Kako je to mogoče? Isto vprašanje bi morali zastaviti našim malim ustvarjalcem, toda zanje ni to nič posebnega. In nič težkega. Že ob prvi razstavi, ki smo jo pripravili otroci iz vrtca Mojca, so se postavljala takšna vprašanja. In odgovor je vedno isti. Otroci ostanejo otroci, če jim mi odrasli pustimo, da to so. Ali pač ne. Občasno, ko tudi odrasli želimo ustvarjati, bi bili ponovno radi majhni, polni idej in energije. Kaj je prišlo vmes, kaj se je izgubilo na naši poti do odraslosti, da smo si kot odrasli včasih tako zelo podobni, medtem, ko so naši otroci igrivi, polni idej in tako drugačni? To vprašanje tokrat prepuščam bralcu. Odprtje razstave je vedno pomemben dogodek. Če pa gre za odprtje razstave otroških del, je to še poseben dogodek. Otroci se ne obreme- njujejo s tem, kaj bo všeč nam odraslim. Preprosto radi ustvarjajo. Tudi če kakšna stvar ni ravno najbolj natančno odrezana in kakšna slika ne ustreza »našim merilom«, so njihovi izdelki preprosto lepi. Otvoritev razstave otroških del otrok iz vrtca MOJCA in SONČEK je razstava take vrste. Drugačna, lepa in zanimiva razstava. Razstava otroške domišljije in ustvarjalnosti. Razstava, ki smo jo pripravili v avli Matične knjižnice Kamnik, je doživela svojo otvoritev v torek, 29. marca. Dvorana je bila premajhna za vse, ki so želeli videti, kaj smo pripravili. In pripravili smo pravi kulturni program. Združeni v eno, dve različni skupini otrok iz enot Mojca in Sonček, smo delovali kot en tim. To znajo samo otroci. Ker pa smo ob tem počastili tudi 200 letnico rojstva velikega pravljičarja Hansa C. Andersena, smo temu primerno pripravili tudi sceno v kamniški knjižnici. Marta Za-bret nam je, malim in velikim otrokom, prebrala zgodbo Kraljična na zrnu graha. Kot je že v navadi, je kulturnemu programu sledila pogostitev gostov z okusnimi dobrotami, ki so jih pripravili starši otrok ter seveda glavna točka - ogled razstavljenih del v avli kamniške knjižnice. Zadovoljstvo otrok in staršev, ki smo ga bili deležni tega dne, je pokazalo, da smo na pravi poti. Kljub vsem težavam, ki jih prinaša današnje vsakodnevno življenje, kljub vsem očitkom o »predragih in nepotrebnih« vrtcih, kjer delajo vzgojiteljice s »previsokimi« izobrazbami in kamor hodijo otroci, ki jim zagotavljamo »previsoke standarde«, taki dogodki kažejo, da imamo prav. Čas otroštva je čas pravljic, je čas vprašanj in odgovorov, je čas iskrenosti in domišljije. RAZSTAVA OTROŠKIH DEL OTROK IZ VRTCA MOJCA IN SONČEK, ki smo jo poimenovali ČAS OTROŠTVA JE ČAS PRAVUIC, je na ogled v mesecu aprilu v avli kamniške knjižnice. Torej, še imate možnost in priložnost, da si razstavo tudi ogledate. ALENKA JEVŠNIK FI vam želimo, da ne bi nikdar izgubili stika z dobro knjigo. Čega niste imeli ali če stega izgubili - nikoli ni prepozno, da postanete bralec dobrih knjig. Postanite član naše knjižnice, postanite bralec/bralka! Vaša Matična knjižnica Kamnik OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA ZOR^, DOMŽALE 2.0.0. MENGEŠ, Prešernova 33 tel.: 724-73-10, faks 723-72-26 www.zora.si Lepe prvomajske praznike! Priporočamo se s programom krovsko-kleparskih izdelkov, strešnimi kritinami, pločevinami in trakovi iz Cu, Al in pocinkani, izolacijskimi materiali in plastičnimi granulati. Skratka: VSE ZA STREHO NA ENEM MESTU Obiščite nas.od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Minulo nedeljo, 17. aprila, je v župniji Kamnik potekala slovesnost svete birme. Ker je v Kamniku vsako leto veliko hirmancev, smo tako vsako leto priča takšni slovesnosti, medtem, ko poteka birma po drugih župnijah na dve ali štiri leta. Letošnje koledarsko leto je ravno leto rednih hirm, zato potekajo slovesnosti birme po vseh župnijah. V kamniški župnijski cerkvi na Šutni je letos hirmal ljubljanski pomožni škof Andrej (ilavan, somaševali pa so župnik župnije Kamnik Tone Dular, 89-letni prelat, Kamničan Maks Ocepck, dekan kamniške de-kani je župnik s Homca Anton Dobrovoljc in diakon Sebastjan Likar. Ta nedelja je bila zato še posebej slovesna za vseh 76 hirmancev, med njimi je bilo pet hirmancev iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika, njihove botre in starše. 15-letni hirmanec Miha Klemenčič je ponosno sprejel zakrament svete birme, ki mu pomeni nekaj lepega. Ob tem pomembnem življenjskem dogodku si je skrbno izbral tudi botra - strica Jožeta Klcmeneiča s Prim-skovega na Dolenjskem, kjer je Kamničan, duhovnik Jurij llumar dolga leta opravljal svoje duhovno poslanstvo in je tam tudi pokopan. VERA MEJAĆ miADihSKi ceni« Mladinski center pod streho Kotlovnica obratuje Kamniški mladini se je prvega aprila letos smejalo še bolj kol ponavadi. Veselje je tokrat veljalo izpolnjeni obljubi občinskih oblasti, ki so (končno) uredile spodnje prostore Doma kulture. Občinska delegacija z. ministrom za obrambo RS kot častnim gostom in svetniki je v popoldanskih urah predala prostore v uporabo Mladinskemu svetu Kamnik. Prazni prostori, ki so jim nekaj zadnjih let samoto preganjale posamezne podgane in ščurki, so zaživeli v novih preoblekah in z novim namenom. Slovesnost ob predaji je bila kratka, župan se je v svojem govoru spomnil »šotorjenja« MSKA na Glavnem trgu, otvoritev novega Mladinskega centra pa župana po njegovih besedah - veseli. Minister Erjavec je povedal, da so mu prostori všeč, podžupan Pcrčič pa je izrazil zadovoljstvo z. rezultati večletnega prepričevanja in prizadevanja v občin skem svetu, obenem pa je izrazil upanje, da bodo prostori čimprej dokončani tudi z bivalnega vidika. Prizadevanje svetnikov LDS v občinskem svetu za čimprejšnjo ureditev prostorske stiske mladinskih organizacij so pod okriljem MSKA v precejšnji meri spodbudili MI.I) Kamnik, ki so stremeli k rojstvu Kotlovnice od svojega nastanka, je povedal Aljoša SkubiC, sekretar Ml.D Kamnik. Predstavnik MSKA Matjaž Jug je v svojem govoru pohvalil izboljša nje sodelovanja z. Občino, jioleg zahvale aktivistom MSKA in velikih načrtov s Kotlovnico pa |e izrazil tudi upanje, da bo občina pod prla prizadevanja za dokončno opremo prostorov, kot tudi za čimprejšnjo pridobitev uporabnih dovoljenj, Sredstev je namreč zmanjkalo za notranjo opremo, pri notranjem opremljanju pa tako Občina kot MSKA upata na razumevanje in pomoč sponzorjev in donatorjev. Mladina v Kamniku si zasluži več takšnih prvih aprilov, za Mladinski svet Kamnik napisal Mark SIL EST NOV poslovne storitve • urejanje delovnih razmerij . odškodninski zahtevki • izdelava etažnih načrtov • vpis v zemljiško knjigo . druge poslovne storitve Steletova 8a, Kamnik, tel.: 01-83-10-960,041 706-099 faks: 01-83-10-965, e-mail: silvest@siol.net Kamniški OBČAN SPORT-PLANINSTVO 21. aprila 2005 13 Kamniški odbojkarji PO ŠTIRIH LETIH BREZ FINALA ŠPORT NA OŠ STRANJE Odbojkarji Calcil Kamnika tudi v letošnji sezoni v končnici niso uspeli premagati ekipe Šoštanj Topolšice. Na žalost pa se je to zgodilo v polfinalu državnega prvenstva, tako da se bodo Kam-ničani po Štirih finalih zopet borili »le« za tretje mesto. V polfinalu so bili igralci Šoštanja premočan nasprotnik in Kamničan! si kljub borbeni igri v drugi tekmi polfinala niso uspeli izboriti tretje tekme. V prvi tekmi v Šoštanju so pri Kam-ničanih zatajili predvsem sprejemalo in zato niso bili dorasel tekmec domačinom, ki so v vse boljši formi. Še kolo pred koncem rednega dela so bili v nevarnosti, da se ne bi uvrstili med štiri najboljše ekipe, sedaj pa so gotovo najbolje pripravljeni in bodo v finalu težko premagljivi tudi za zvezdniško sestavo bleda. V drugi tekmi pred domačimi gledalci so Kamničani dobro začeli in vse je kazalo, da bodo izsilili tretjo tekmo. Na žalost so v končnici prvega seta popustili in gostje so to izkoristili. Tudi v drugem setu so bili domači boljši do končnice, ko pa zopet niso našli orožja za nasprotnikove servise. V tretjem setu so bili gostje za razred boljši in zasluženo iz boja za prvaka izločili trikratne zaporedne državne prvake v letih 2001 do 2003. Kamničani se bodo v boju za tretje mesto pomerili z ekipo Olimpije, ki je v polfinalu izgubiia z ekipo Bleda, /a Kam-ničane je izredno pomembno osvojiti tretje mesto, saj le to zagotovo vodi v evropski pokal CEV, ki je bil tudi eden od ciljev letošnje ekipe. Prva tekma je bila že v sredo, druga, morda že odločilna, pa bo to soboto v Ljubljani. Morebitna tretja tekma bo v torek, 26. aprila, ob 20. uri v kamniški Športni dvorani. Bo odbojka ricani uspela vrnitev v drugo ligo? Kamniška dekleta pa so v zadnjih dveh tekmah zabeležila še dve gladki zmagi in z. 2 I zmaga- mi in samo enim porazom osvojila drugo mesto, ki jih vodi v dodatne kvalifikacije za uvrstitev v drugo ligo. Dodatne kvalifikacije se bodo igrale v mesecu maju. Cico 1. MLADA KAMNSČANA NA ZMAGOVALNIH ODRIH Denis Sejfić in Semir Adrović dosegla zavidljive uspehe na tekmovanjih v tekvondoju Refik Sejfić in Meho Adrović sta imela v minulih dneh veliko razlogov za ponos. Njuna mlada sinova Denis in Semir sta namreč na mednarodnih prvenstvih v tekvondoju nizala uspeh za uspehom. Začelo se je z mednarodnim mladinskim tekmovanjem Zagreb Open 5. in 6. februarja, kjer je Semir Adrović osvojil prvo mesto v kategoriji nad 78 kilogramov, Denis Sejfič pa je bil v kategoriji do 78 kilogramov drugi. Že na naslednji tekmi, mednarodnem odprtem mladinskem prvenstvu Hr- vaške, sta pogumna borca zamenjala mesti - Denis je stopil na najvišjo stopničko, Semir pa je dobil srebrno medaljo. Denis je odličen uspeh ponovil tudi na slovenskem državnem prvenstvu 19. marca, ko je zmagal v ostri konkurenci članov slovenske mladinske državne reprezentance. Semir, ki je lani v lažji kategoriji premagal vse nasprotnike, pa je imel letos malce smole. Zaradi prejetega opomina v polfinalni borbi se je moral zadovoljiti - s še vedno zavidljivim - tretjim mestom. Oba Kamničana - stara sta 17 let - trenirata tekvon-do šele dobri dve leti. To dokazuje njuno nadarjenost in prizadevnost pri treningih, obenem pa tudi trenerske sposobnosti njunega trenerja v klubu Hankuk. Korejski mojster Kim Ho Tae (črni pas, 5. dan), ki vodi ta ljubljanski klub, je bil vesel uspeha svojih mladih članov. Fanta trikrat na teden trenirata v Ljubljani, enkrat tedensko pa ima tekvondo klub Hankuk pod vodstvom mojstra Kima treninge v dvorani kulturno- športnega društva v Mekinjah. TKD Hankuk je na omenjenih tekmovanjih požel tudi številne druge uspehe svojih članov v vseh kategorijah, kar gotovo priča o visokem strokovnem in kakovostnem delu v klubu. Semir in Denis nista le odlična športnika, ampak tudi vzorna dijaka in sta lahko zgled mnogim mladim Kamničanom. To je lahko tudi povabilo morebitnim pokroviteljem, ki bi bili pripravljeni klub gmotno podpreti, vsekakor pa Odbojka V torek, IS. marca, je na OŠ Kanal v Kanalu ob Soči potekalo polfi-nalno državno tekmovanje v odbojki za osnovne šole Poleg učencev iz. OŠ Stranje so tekmovali še učenci OŠ Kanal, OŠ Mokronog in OŠ Brezovica. Po uvodni plesni točki in uradni otvoritvi tekmovanja so učenci OŠ Stranje pričeli s prvo tekmo proti OŠ Kanal, polni upanja, da lahko zmagajo. Na koncu pa so morali vseeno priznati premoč učencem Oš Kanal, ki so jih premagali z rezultatom 2:0. Takoj je sledila tekma pfo ti OŠ Mokronog, ki so jo po izenačenem in napetem boju izgubili. Zadnjo tekmo pa so odigrali proti OŠ Brezovica, ki pa ni prinesla veselja in nasmeška na obraz našim učencem, saj so z igrišča odšli sklonjenih glav. Na koncu so osvojili 4.mesto, kar pa ni bilo dovolj za uvrstitev v finale, saj se je tja uvrstila samo prvouvrščena ekipa, to je ekipa OŠ Kanal. Učenci OŠ Stranje si zaslužijo vse pohvale, saj se v polfinalu državnega tekmovanja za osnovne šole ne igra vsak dan •PUBLICUS ŠIŠMMtE Lepo prvomajsko praznovanje želimo! Košarka Učenci S. in 7. razreda OŠ Stranje so se uvrstili v čet rt finale državne ga prvenstva v košarki za učence osnovnih šol. Svojo zmagovito pot so pričeli z osvojitvijo prvega mesta na občinskem tekmovanju, kjer so premagali učence OS Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta. Ta rezultat jih je popeljal na področno tekmovanje, kjer se je igralo v dveh skupinah. Naši učenci so v svoji skupini igrali proti učencem OŠ Simona Jenka in OS Venclja Perka. Obe ekipi so premagali in se uvrstili v polfinale pod ročnega tekmovanja. Zaključek področnega tekmovanja je potekal na Oš Pirniče v petek 18. marca. Po prepričljivi zmagi v polfinalu so v finalu pod koši stali učenci OS Stranje in OS Preserje-Kadomlje finalna tekma je bila iz, redno izenačena in napeta do konca, ko so učenci OŠ Preserje-Kadomlje v zadnjih sekundah zadeli koš za zmago Tako so učenci OŠ Stranje osvojili 2. mesto, kar je bilo dovolj za uvrstitev v četrtfinale Vsi učenci si zaslužijo pohvalo za tako velik uspeh, želimo jim čim več športne sreče tudi v nadaljevanju tekmovanja. (rašper Ribič, profesor športne vzgoje vy/4x ^V>V sT Svetovni Denis Sejfič in Semir Adrović z očetoma in njun trener tekvondoja korejski mojster Kim Ho Tae. so vrata kluba vselej odprta še drugim mladim, ki bi želeli krepiti telo in duha v tej lepi športni panogi. V Kamniku potekajo treningi ob četrtkih od 20. do 21. ure, lahko pa pokličete kar mojstra Kima (031 408 683). LIIZ KARANTANIA ■ ambienti d.o.o. proizvajalec $XM^^S^ /IKROL ALU ROLETE PVC ROLETE ŽALU2IJE MARKIZE Tel.: 01/72 37 284 Fax: 01/7230053 GSM: 041/662-483 e-mail:alojz.kosec@siol.net www.sencila-kosec.com ALOJZ KOSEC s p Prešernova 8 1234 MENGEŠ * IZDELAVA * * MONTAŽA * * SERVIS * LEPE PRVOMAJSKE PRAZNIKE! NE NAKLADAMO ... Mistubishi L 200 s klimato ko napiavo: )d 4.990.0 ev Domžale, Ul. Antona Skoka 2 tel.: 01/729-27-20 wmvrJll- Obrtniška ul. 8, Domžale u 72 16 221, 72 44 234 ■■H+ REDNI LETNI OBČNI ZBOR POSTAJE G RS KAMNIK Na zadnji marčevski dan je imela Postaja gorske reševalne službe Kamnik, ki je registrirana kot samostojno društvo, svoj redni letni občni zbor. Od 42 članov postaje se ga je udeležilo 31. V postaji je 30 članov z reševalno licenco, 12 je izrednih članov, poleg tega pa so v njej še štirje pripravniki. V lanskem letu sta uspešno opravila izpit in postala dana Aleš Koželj in Jernej Lanišek. Osnovna dejavnost v preteklem letu je bila tista, zaradi katere postaja sploh obstaja - reševanje iz težko in težje dostopnega terena. Izvedenih je bilo 29 reševalnih akcij, med katerimi je bilo v dolino prenesenih 36 lažje ali težje poškodovanih, med njimi tudi štirje taki, ki jim ni bilo več mogoče pomagati. So pa reševalci privedli v dolino tudi nekaj takih, ki so poklicali na pomoč, ker sami niso znali ali zmogli priti v dolino, čeprav so bili nepoškodovani. Skupaj je bilo za vse to porabljenih 1184 ur. Poleg tega dela so bile izvedene tudi zimska in poletna reševalna vaja iz reševanja in vaja s helikopterjem. Slednja je bila po mnenju nekaterih skorajda nepotrebna, saj helikopter tudi v idealnih razmerah ne sme poleteti le z reševalci, če zraven ni zdravnika. Reševalci sami, tudi brez zdravnika, pa morajo v reševanje peš in lani se je to zgodilo kar 22-krat. Obveznih licenčnih usposabljanj so se udeležili tudi reševalca-letal-ca vodniki lavinskih psov, zdravniki in inštruktorji. Poleg te osnovne »kurativne« dejavnosti je bilo v 3790 urah izvedenih tudi nekaj preventivnih dejavnosti: spremstvo na organiziranih množičnih akcijah, kot so »Dan Kamniških planin«, tek na Grintovec, prireditve na Veliki planini, obhodi reševalnega območja in podobno. Med drugimi je omembe vredna tudi akcija, izvedena skupaj z Rekreacijskim društvom Rigelj, ko so na Veliko planino popeljali 150 gojencev Doma invalidne mladine iz Kamnika. Nadaljevala se je tudi izgradnja zavetišča na Zelenem robu. Potekajo priprave za pridobitev uporabnega dovoljenja, kar bo zahtevalo spet cel kup denarja, ki pa ga postaja nima. Od države dana sredstva so namreč strogo na- 1 poleg zdravnika, postaja sedanja lokacija počasi neustrezna za helikoptersko pristajanje, zato se že išče novo, ustreznejšo lokacijo. Poleg tega je bilo na občnem zboru tudi precej razprave o sprejemu novih članov. Število članov postaje je sicer večje, kot predpisuje standard, vendar je njihova Tudi na Veliki planini se pogosto zgodi nesreča. Priprava ponesrečen-ke na prevoz. menska in niti tolarja ne sme iti drugam. Žal pa je vse bolj mogočna birokracija usmerila svoje lovke tudi v to humanitarno dejavnost. Vedno več je raznih dodatnih predpisov, pravilnikov, potrebno je pisati vedno več raznih poročil in podobnega, kar je velikokrat samo sebi namen. Kar najbolje usposobljeni za reševalne akcije Načrti za prihodnje delo so usmerjeni predvsem v usposabljanje, saj se »intervencij«, kakor se po novem uradno reče reševalnim akcijam, ne more načrtovati. Načrtuje se lahko samo to, da bodo člani čim polje pripravljeni, da bodo kos nalogam, ki bodo pred njih postavljene. Glede na to, da bo vedno več helikopterskih reševanj in se bo moral spremeniti tudi predpis, ki onemogoča prevoz reševalcev na mesto nesreče, če ni |PSPD LIRA KAMNIK I vabi na PONOVITEV LONDONSKEGA KONCERTA | I v soboto, 7. maja, ob 20. uri j v cerkvi na kamniških Žalah i Koncert ponavljamo zaradi toplega odziva in pohval ob prvem kon-i Jcertu ter želja vseh ljubiteljev petja po ponovitvi izrednega glasbe-J I nega dogodka. I Vstopnine ni, zaželjeni prostovoljni prispevki. I Hkrati ob tej priložnosti vabimo, da se pridružite našim | I pevskim vrstom. • Srečujemo se ob ponedeljkih in Četrtkih med 20. in 22. uro v pev-. I skih prostorih »gorenjski kotićek« v Domu kulture Kamnik. MALI OGLASI Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571,051/359-483. V centru Kamnika kupim 1,5-sobno novejše stanovanje, ne v pritličju. Tel.: 041/377-669. Oddam garažo v Kamniku, Klavčičeva ulica. Tel.: 01/8312-129, zvečer. NAŠLI SMO KOREKCIJSKA OČALA nasproti transformatorja v Potih ruški z listkom +4.00. Inf.: Poljanšek, Pod-hruška 3, tel.: 01/8392-141. I.tkoj zaposlimo framatI PRODAJALCA (ko) KAMNIK / v trgovini I elektro materialom za dvoizmensko delo z vozniškim izpitom B kategorije. Pisne ponudbe pošljite do 30. aprila na naslov Framat d.o.o., Ljubljanska 2 l/i, 1241 Kamnik. ZAPOSLIMO KLEPARJA - KROVCA ZA NEDOLOČEN ČAS ZAŽELENE DELOVNE IZKUŠNJE IN VOZNIŠKO DOVOLJENJE B KAT. ZORAN SODNIK S.P . GMAJNICA 9, KOMENDA vVVVVV KROVSTVO-SODNIK.SI E - NASLOV: ZORAN.SODNIK@SIOL.NET GSM: 041 719 499 povprečna starost že krepko čez 45 let. Zato je vprašljivo, če je smiselno vključevati nove člane, ki so bi bili po opravljenih izpitih starejši od povprečja, čeprav po drugi strani interes mladih ni ravno velik. Kljub temu so za pripravnico sprejeli Ireno Mušič, ki tudi ni več rosno mlada. Veliko razprave je povzročil tudi predlog pogodbe za ustanovitev zveze reševalnih društev Slovenije. Ta predlog je bil neustrezno pripravljen, zato ga občni zbor ni potrdil, ampak je na koncu sprejel sklep, da podpira ustanovitev takšne zveze, ki bo v skladu s sklepi zbora reševalcev in bo kamniška postaja tudi njena soustanoviteljica. BOJČ RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične in pravne osebe iHIBOld.oo. Kamnik, Zikova al. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! M£MWHM RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov I Prodaja na obroke] TECH d.o.o., Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (v obrtni coni Duplica) www.lech.si C I 3FVI l\.UIIV»Cffv KOLIKO VAS BO STALO OGREVANJE? Zime jc konec. Marsikdo pa te dni premišljuje o ogrevanju in novi ogrevalni napravi za prihodnjo zimo. Vsem tem in drugim, ki jih zanimajo trenutna razmerja cen končne energije iz različnih energentov in različnih kurilnih naprav, je namenjen ta prispevek. Energija je gibalo vsega sveta. Je delo, jc svetloba, je toplota, itd. brez energije bi življenje kratkomalo obstalo, zamrlo. Za ogrevanje potrebujemo toploto. Za merjenje te pa imamo različne enote. Najbolj domača nam jc kWh (kilovatna ur;i). Za predstavo: 1 kWh je približno tista količina toplote, ki je potrebna, da segreje-mo 10 litrov hladne vode (iz pod pipe) do vrelišča. Cena ogrevanja je odvisna od cene posameznega goriva, količine njegove toplotne energije na enoto goriva in izkoristka kurilne naprave (pri elektriki ogrevalne naprave) Cene posameznih goriv se spreminjajo, a so na določen datum znane. Količina toplotne energije goriva pa je določena z njegovo kurilnostjo Hf, ki označuje tisto količino toplote, ki jo dobimo pri zgorevanju goriva, če se dimni plini ohladijo samo do temperature rosišča vodne pare. Pri II. torej računamo, da vodne pare, ki je v dimnih plinih, ne izkoristimo in gre skozi dimnik skupaj z. dimnimi plini. Kurilnost II moramo razlikovati otl zgorevalne toplote Ht ki pa je vsa toplota, ki se sprosti pri gorenju, vključno s toploto vodne pare v dimnih plinih. Toploto vodne pare v dimnih plinih s pridom izkoriščamo pri t.i. kondenzat ijskih kotlih. -Še najtežje je presodit i izkoris tek naše kurilne naprave. Ce hi kotel pretvoril vso kurilnost (II ) goriva v koristno toploto bi to pomenilo, da ima 100% izkoristek Ker pa del toplote zgubljamo zaradi nepopolnega zgorevanja (predvsem pri trdnih gorivih), tlel skozi dimnik in tlel s sevanjem ohišja kotla ter dimne cevi v okolico (v kotlovnici), je ta izkoristek manjši. Za starejše kombinirane kotle (tekoča/trdna goriva, npr. vsem znani Statller) računamo z 68 tlo 7S% izkoristkom, pri sodobnih specialnih kotlih pa Z900095%. kontlenzaiijski kotli dodatno izkoriščajo še konderiza-cijsko toploto vodne pare iz dimnih plinov, zato pridemo pri njih tlo izkoristkov preko I (K)"... sive tla glede na klasične kotle Ceno energije za ogrevanje iz različnih energentov lahko izračunamo, tla upoštevamo vse 3 zgoraj navedene elemente. Po cenah na dan 15.03,2005 dobi mo sledeče primerjalne cene (l)l)V je vključen): Energent (cena pri...) Cena z DDV SIT/enoto Kurilnost H kvVh/enoto Pretvorba v SIT/kVVh Izkoristek kurilnih naprav v% Končna energija Kurilno olje (Petrol) Zemeljski plin (Adriaplin) 130,50 SIT/liter s prevozom za 1000 do 2000 litrov 88,37 SIT/m! + fiksni del* 1.233 SIT/mes. 10,0kWh/liter 9,5 kVVh/m1 13,05 9,30 70 stari kombinirani kotli na drva in kurilno olje 80 klasični kotli na kur. olje 90 nizkotemperaturni kotli 80 klasični kotli na ZP 90 nizkotemperaturni kotli 105 kondenzacijski kotli 18,64 16,31 14,50 11,63 10,33 8,86 UNP propan za ogrevanje (Petrol) 112,50 SIT/liter prevoz vključen + najem cist.* 6,9 kVVh/liter 16,30 80 klasični kotli na UNP 90 nizkotemperaturni kotli 105 kondenzacijski kotli 20,38 18,11 15,52 UNP prop/but jeklenka 10 kg (Petrol) 280,00 SIT/kg na benc. serv. + lok. dostava* 12,8kWh/kg 21,88 80 štedilniki 90 pečice 27,35 24,31 Bukova drva, žagana 25cm, necepljena (Center, Ljublj.) 17.290 SIT/pm 25.060 SIT/m3 + lok. dostava* 2.410 kVVh/pm 7,17 60 stari kombinirani kotli na drva in kurilno olje 70 novejši kombinirani 80 novejši kotli na drva 11,95 10,24 8,96 (1pm=0,69mJ) 90 special. kotli na polena 7,97 Daljinska toplota (Svilanit) 9.010,80 SIT/MWh + fiksni del * fiksni del je priključnina na kW instalirane moči Priključnina* 251,62 SIT/ kW, mesec 9,01 SIT/kWh po števcu na topi. podpostaji Elektrika za gospodinjstva (Elektro Ljublj.) Tarif, stopnja I. enof. priključek 3kW za varovalke 1x16A ali 1x20A Omrežnina* za moč 3 kW 688,26 SIT/mesec ET = 19,05 SIT/kWh Tarif .stopnja II. eno ali trofazni priključek 7kW za varovalke 1x25A, 1x35A 3x16A, 3x20A Omrežnina* za moč 7 kW 1.605,94 SIT/mesec VT = 22,40 SIT/kWh ET = 20,13 MT= 14,02 SIT/kWh SIT/kWh Tarif .stopnja III. trofaz. priključ. 10 kW za varovalke 3x25A Omrežnina* za moč 10 kW 2.294,20 SIT/mesec VT = 22,40 SIT/kWh ETr 20,13 MTr 14,02 SIT/kvVh SIT/kVVh Pojasnila: * označeni fiksni strošek ni vračunan v variabilni ceni kontne energije M T manjša tarifa je tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak tlelovnik od 22.00 tlo 6.00 ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in tlela prost tlan otl 0.00 tlo 24.00 ure VI večja tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak tlelovnik otl 6.00 tlo 22.00 ure ET enotna tarifa je tarifa, ki jo beleži enotarifni števec vsak tlan otl 0.00 tlo 24.00 ure Iz tabele razberemo, tla je trenutno najcenejše ogrevanje s specialnimi kotli na polena (7,97 SIT/kWh, če drva kupite po navedeni ceni, če jih pripravite sami je še ceneje), sfccl i jo ogrevanje na ZP (zemeljski plin) s kondenzati jskimi kotli (8,86), novej- Honorarno zaposlimo NATAKARJA(-ico) za delo v strežbi ob vikendih Zaželjene izkušnje. Informacije: 041/689-865. Matevž Zavolovšek s.p., Podlom 8 ši kotli na drva (8,96), daljinska toplota Svilanit (9,01), pa nizkotemperaturni kotli na ZP (10,33), itd. Pri vseh navedenih je potrebno ceni končne energije dodati še fiksne stroške (o/na cene z *), ki jih ni mogoče vključiti v variabilno ceno, ker ne za-visijo od porabe goriva. Občane obveščam, da je Energetsko svetovalna pisarna Kamnik. Tomšičeva 23 (v TIC v tržnici) otlprta vsak torek od 17. do 20. ure Priporočani predhodno najavo na tlom svetovalca, tel. 8311-663. Informacije, nasveti in literatura o učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije ler subvencijah in kreditih v It namene so brezplačni. ENSVET, ESP KAMNIK Ivo Gašperič, energ svetovalec ZAPOSLIM MIZARJA pohištvene smeri Možnost stalne zaposlitve. Pisne vloge pošljite do 30.4.2005 na naslov LESMONT lovšekjože s.p., Stahovica 1 l/t), 1242 Stahovica. Informacije: 041/652-265. Vo- Iskrica za varčno rabo energije Koliko nas stane sončno ogrevanje? Izvedba kompletnega sistema s 3 sončnimi kolektorji In hranilnikom za 300 litrov tople votle stane povprečno HSO ()()() SIT. Otl tlržave dobite povrnjenih 180.000 si 1 Ko boste menjali slaro i/trošeno peč Z novo nizkotemperaturno pečjo na olje, plin ali na drva, vam ho prihranjen strošek \ visini 150.000 SIT za nakup bojlerja. Dejanska vrednost investicije, s katero prihranite vsaj 600 litrov kurilnega olja, je v tem primeru samo 520.000 SIT. Natlaljnjo kalkulacijo pa naredite sami Pri nas dobite brezplačne nasvete o sončnih kolektorjih, o varčnem ogrevanju, o plinu, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah /a pridobivanje elektrike Imamo največjo i/hiro koleklorjcv ___j& Kon Tiki E25H FOOJITJI 1* IONĆNO INIftSIJO Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel. 01/8310-380 www.kontilci-solor.si Min U MOJ DMR KUPOMTt MJCtMJM TEHNIČNA TRGOVINA /pSftfVfiur Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 PESTRA PONUDBA! • BELA TEHNIKA GORENJE, BOSCH, ELECTROLUX, ZANUSSI, BEKO •MIKROVALOVNE PEĆICE -10% , MALI GOSPODINJSKI .12% ^ * Bt........ ; i v 1 • SVETILA ■10% •VODOVODNE ARMATURE -10% } \ NOVO V PRODAJI: RAČUNALNIKI IN RAČUNALNIŠKA OPREMA AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI ■ BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24, do 12 mesecev obresti podarimo! mm STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Adrovič & Co., d.n.o.. Kamnik, Jerovškova 10 Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751. '/.uman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanju, trpljenja* bolezen \e bita močnejša od življenja. ZAHVALA V 76. letu je težka bolezen prekinila ŽiVljenjskO pot dragega očeta, dedija, brata in strica LUDVIKA LIPOVŠKA z Duplice Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, pripadnikom Slovenske policije in kolektivu Sitar pneumalie center Kamnik za vso podporo v težkih trenutkih, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in svece ter spremstvo očeta na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem, trobentaču. /./.15 Kamnik in njihovemu govorniku za besede slovesa. Zahvala dr.Jermanovi in patronažni službi Zdravstvenega doma Kamnik /a skrbno /tira vsi veno pomoć. Žalujoči: sin Bojan z družino in drugo sorodstvo April 2005 rnmluili nisi dočakala, feprav načrte si kavah. Usoda kruta te je prehitela življenje ti je vzela. ZAHVALA V 72. letu je dotrpelo srce in nas je zapustila draga MARIJA DROLC p. d. KARLOVA MINKA iz Bele 26 T lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje, sveče m daroval, za maše, nam pa i/rekli sožalja in nam pomagal, v težkih trenutkih. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za /apele žalostinke, govornici za poslovilne besede Prisrčna hvala tudi sodelavcem PS-Cimos lavama Titan za denarno pomoč ter patronažni sestri Lojzki /a obiske na domu in pomoč. Žalujoči vsi njeni April 2005 _ OGREVAJTE S PLINOM ■ CENEJE in OKOLJU PRIJAZNO De Dietrich^C PLINSKE KONDENZACUSKE PECI • PROJEKT, MONTAŽA, SERVIS • PRIKAZ DELOVANJA •BREZPLAČNO SVETOVANJE Škrjančevo 8, Radomlje, Tel.: 722-89-20, 722-74-96, GSM: 041/659-592 Redno ali honorarno zaposlimo - NATAKARICO(-JA) ali dekle (fanta) z veseljem do strežbe - POMOČNICO(-KA) za delo v kuhinji Informacije: 041/356-710, Andrej Gostilna Repanšek, Bolkova 42, Homec PRODAJA IN VZDRŽEVANJE RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV IN PROGRAMSKE OPREME Silvo Smrekar s.p. Zgornje Stranje 55 1242 Stahovica 041 /284-566 01/8327-343 t); I! »I Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 f f it f ZAHVALA V 65. letu nas je zapustil ati, ata, tast, brat in stric TONE DRČAR z Duplice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, predvsem ga. Rasimi, prijateljem in znancem ter sodelavcem Elektra, Graditelja in Intcrsnacka za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Logarju in g. župniku Gr-earju za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi April 2005 ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil dohri oće, dedek, hrat, strie, boter DOMINE PESTOTNIK iz Znojil Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodc-laveem Zarja-Kovis in Iskra-Tela ter ZD Kamnik in KC Ljubljana Za zdravniško pomoč. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveee. denarno pomoč, za svete maše in darove za cerkev. Iskrena hvala lovcem, gasilcem, praporščakom, govornikoma Ncjcu in Andreju za lepe poslovilne besetle, gospodu župniku Danijelu Kaši runu za lepo opravljen pogrebni obred ter Tunjiškim pevcem za lept) zapele pesmi. Hvala vsem, ki sle našega ata v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poli. Žalujoči: vsi njegovi April 2005 LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 **** (MR^mt * Z. KOSTIMI 4 K'toru.mudite) (posupercenah) , » NC*WCE. PIŽAME , i BLUZE * KOPALKE (sqona05) * M. MAJICE IN SRAJCE VSE ZA ŠIVILJI IN KROJAČ I Poskrbljeno za parkiranje, pestro ponudbo in nizke cene med dobrimi. Odprto »d 9"-19\ sobota: 8"-13" Gostišče »Pri Olgi« Olga Cibašek Moste 1/e, Komenda 1f 834 14 29 Vabimo vas na tople malice, nedeljska kosila, jedi po naročilu... Sprejemamo rezervacije za večje družbe, praznovanja ... Rajko Potokar s.p. KAMNIK, Perkova 13, tel.: 831-13-58, 041-679-389 MONTAŽA IN SERVIS PLINSKIH PEČI, CENTR., OUNIH GORILNIKOV, AVTOMATSKIH KRMILNIH NAPRAV, PLINSKIH GORILNIKOV IN PLINOVODOV, PLINOVODI IN PLINSKE PEČI - NAPELJAVA NA KUUČ AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 1 7. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - JABOLKA za ozimnico in prešanje - MOKA tip 500, UGODNE CENE SLADKOR 189 SIT/kg pakiranje 25 kg KORUZA akcijska cena 30 SIT/kg v razsutem stanju SEMENSKA KORUZA in SEMENSKE TRAVE na zalogi Pomlad ba na vrl prišla in čakala, da prlaeh ti, vedla bo rta roina tla in jokala, ker te ni. ZAHVALA V 94 letu starosti je od nas odšla naša ljuba mama, stara mama m prababica MARIJA BORŠTNAR po domače babina mama i/ Smartnega Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo tako številno pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala za izrečena sožalja, cvetje, sveče in svete maše. Hvala dr.Jermanovi in sestri Miheli. Posebna zahvala dr. Logarjevi, sestri Marini in Mirotu, ki ste mami podaljšali življenje med nami. Hvala dr. Logarju za tolažilne besede, dr. Iva-netiču in ostalemu zdravniškemu osebju ZD Kamnik, ki ste ji velikokrat priskočili na pomoč. Hvala patronažni sestri Marinki Resnik za njeno srčnost in pomoč. Hvala g. župniku za lept) opravljeno slovo, cerkvenim pevcem in moškim pevcem za lepo petje ter solistu na trobenti. Vsem in vsakemu posebej srčna hvala! Žalujoči: vsi njeni Šmartno, Kamnik, marec 2005 www.p«ugeot.si PODALJŠANJE GARANCIJE IN POGODBA O VZDRŽEVANJU ZA 3 - 5 LET. S podaljšanjem garancij« na 3 - S lat z doplačilom za izbrano ftevilo kilometrov, podal|lamo VM pogoj* garancije, ki varajo ob nakupu novoga avtomobila. Pogodba o vzdricvanju za obdobf* 3 - 5 tat in za izbrano Itevtlo kilometrov poleg podaljšane garancije (3 - 5 let) vključuje tudi storitve Peugeot Aislitanca. redne servise in zamenjavo obrabnih delov. Naslednjih 5 let ste tore| lahko povsem brez skrbi. V« dodatne informacija o pogodbi o vzdrževanj dobite pri pooblaščenih proda|alcih Peugeot in na www.peugeot.si. PCUGCOT mart. TOTA«. PEUGEOT SERVIS. PRI NAS VESTE, PRI ČEM STE. RODEX d.o.o. - Rova. Rovska cesta 2, Radomlje -www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68 DIGITAL F0T0 Qg§HAR IZDELAVA DIGITALNIH FOTOGRAFIJ PREKO SPLETA SAMO 35 SIT DIGITALNI FOTOAPARATI - CANON, OLYMPUS, NIKON, PENTAX... KARTICE, POLNILCI, BATERIJE, FOTOTORBICE ... FOTOGRAFIJE ZA OSEBNE DOKUMENTE EXPRESS SAMO 1200 SIT Pekarna, slaščičarna, trgovina, bar Roman Brglez s.p., Vransko 17 3 SLAŠČIČARNA ANA ul. Matije Blejca 5 v Kamniku lliliSVlSjh na vabi vse, ki radi se sladkate, saj pri njih dobite razne tortice, kremšnite, ter seveda sladoled, brez katerega poleti se ne da živeti. SVETILNIK, Ljubljanska 3 D, Kamnik »01/839-71-53 www.foto-grohar.si e-mail: digital.foto.grohar@siol.net od 22.4. do 26.4.2005 velika kepica za samo 99 SIT Kamniški OBČAN Kamnik, Glavni trg 23, I. nadstropje (zgradba med občinsko hišo in sodiščem) S 01/83 91 311 041/662450 ti TRBoifiHA ti VifiSll V Kamniku, Trdinova 7/a (v prostorih nekdanjega Tuš marketa Mana) 20% POPUST na vse artikle MORGAN samo v soboto, 23. 4. 2005, od 8. do 14. ure! Pričakujemo vas med 10. in 20. uro, ob sobotah med 8. in 12. uro. SaiTI Dtopdom ucjoclnciponuclbci Vrtni center, 18.4.2005 - 7.5.2005 oziroma do razprodale zalog Kovinski sadilni 330,00 SIT Gnojilo za balkonske rože kristal (N-P-K; 16-9-26+Me). 500 g 499,00 SIT Plinski žar GRILL 300 KOMBI 19.990,00 SIT Univerzalne trsne škarje LUX 679,00 SIT Tlakovci Romanika MIX 2090,00 SIT /m* Skleda pihana plastika. 0 45 cm 1.999,00 SIT Prano korito PEHAR, 49x30 cm UGODNO Živa meta THUJA SMARAGD, višina 40-60 cm 1.199,00 SIT* •ion«« m Prano korito 84x44x42 cm UGODNO TERME SNOVIK , SVET TERMALNIH UŽITK0\z FIZIOTERAPIJA PLAVALNA URA VODNA AEROBIKA RESTAVRACIJA POTOČKA! * dnevi dalmatinskih jedi * SLOVV FOOD; 28.4.2005 ob 20. uri REZERVACIJE NA RECEPCIJI ! TRADICIONALNO KRESOVANJE V TERMAH SNOVIK V soboto, 30. aprila ob 20. uri. Po krajšem kulturnem programu vas bo zabaval Terme Snovik-Kamnik d.o.o. Molkova pot 5 tel: 8308 631 S. Mercator Center Kamnik vas pričakuje z ugodno ponudbo in prijetnimi dogodki v soboto. 23. aprila, od 10. do 12. ure Zabavna prireditev PREKMURSKI UTRINEK Znani prekmurski humorist Geza in najboljša cigansko etno skupina v Prekmurju LANGA, pa še pokušina dobrot iz Prekmurja ... v petek. 29. aprila, od 17. do 19. ure Zabavna prireditev s PO D OKNI CARJE IVI UM SKUPINO ČRNA MAČKA Nekaj dobrih idej za ugoden nakup! PIŠČANČJE PERUTI na podstavku, Perutnina Ptuj, cena za kg PURANJI RAŽNJIĆI na podstavku, Perutnina Ptuj, cena za kg Ponudba velja do 10. 5. 2005. SVINJSKI VRAT S KOSTJO (različni dobavitelji), cena za kg 749,00 SIT 979,00 SIT 879,00 SIT Delovni čas med prazniki: 27. 4.: od 8. do 13. ure 1. 5.: zaprto 2. 5.: od 8. do 13. ure. SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1. 1235 Radomlje PRODAJNI CENTER SAM JARŠE. Preserka cesta 1, Zg. Jarš«, 1235 Radomlje tel : 01/729 88 00. 729 88 02: fax: 01 729 88 32 WWW.Sam.Si