Copyright © Mladen Blažević za pesmi v izvirniku Copyright © Peter Semolič, Borut Petrovič Vernikov, Katja Kuštrin za prevode Copyright © Sanjin Sorel za izvirnik spremnega teksta Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=291863552 ISBN 978-961-94142-7-9 (pdf) 2 Mladen Blažević POSLEDNJI TASMANSKI TIGER POSLJEDNJI TASMANIJSKI TIGAR Prevedli Peter Semolič, Borut Petrovič Vernikov in Katja Kuštrin Preveli Peter Semolič, Borut Petrovič Vernikov i Katja Kuštrin Kulturno-umetniško društvo Poiesis Ljubljana, oktober 2017 3 O Posljednjem tasmanijskom tigru Mladena Blaževića Premda je zbirka pjesama Posljednji tasmanijski tigar omanja, sastoji se od svega dvadeset i pet tekstova, iako je riječ o prvoj pjesničkoj knjizi Mladena Blaževića ipak se može, ili barem pokušati, izvesti njezin preliminarni opis. Kada se govori o bilo kojem pjesništvu trebalo bi, makar minimalno, odgovoriti na tri pitanja – unutar kojega se konteksta pojavljuje (društvenoga, kulturnoga, ideološkoga itd.), o čemu ono govori te na koji način, dakle o kojim je modelima/poetikama riječ? Blaževićeve pjesme ulaze u hrvatsko pjesništvo nesvakidašnje – putem prijevoda na drugi jezik i u drugoj, slovenskoj, kulturi. Više se pitanja pritom nameće negoli što dolazimo do odgovora – status pjesništva u dvama kulturama, što je nama Drugi, granice razumijevanja konteksta, koja je uloga osobnih kontakata u sociologiji književnosti, koji su sve jezici hrvatske poezije? I, najvažnije, pitanje – da li je Mladen Blažević uopće pjesnik? Jer, promatrati ga unutar hrvatskih pjesničkih modela, barem u svjetlu uvažavanja nacionalnih granica je nemoguće, pa ipak – da! U kulturi koja se intenzivno zatvara prema tzv. regiji svaka pjesnička reakcija otvaranja ideološki je stav nepristajanja i nemirenja prema, za književnost, a osobito liriku, uskim nacionalnim okvirima. I u tom kontekstu kao da se ne mrdamo od onoga apsurdnog pitanja – čiji je Ivo Andrić književnik? Bez obzira na teška pitanja vezana uz ulogu male književnosti u regionalnome kontekstu valja vidjeti o čemu pjesme govore. Temeljni predmetnotematski odnos knjige iscrtava se na relaciji priroda – kultura/povijest, u relaciji koja želi naglasiti nepromjenjive topose obaju predmeta. Udaljene kulture i daleki prostori niveliraju se s onim bliskim u jednoj od kulturoloških ideja koje ju povezuju s ekologijom. U tom smislu poezija jest društvena praksa koja se putem vlastite evolucije razvija. Raznovrsnost, mogućnost mijene, otvorenost, kreativnost, unutrašnjost – sve su to elementi zajednički pjesništvu i ekologiji. Blažević ne promovira pejzažistički impresionizam, 4 O Poslednjem tasmanskem tigru Mladena Blaževića Četudi je zbirka pesmi Poslednji tasmanski tiger drobna, saj sestoji iz vsega skupaj petindvajsetih besedil, in četudi teče beseda o pesniškem prvencu Mladena Blaževića, jo vseeno lahko opišemo ali pa jo vsaj poskusimo opisati. Kadarkoli spregovorimo o pesništvu, bi morali vsaj v minimalni meri odgovoriti na tri vprašanja – v katerem kontekstu se to pojavlja (družbenem, kulturnem, ideološkem idr.), o čem govori in kako govori, torej, s kakšnimi modeli/poetikami se srečujemo? Blaževićeve pesmi vstopajo v hrvaško pesništvo nevsakdanje – preko prevoda v drug jezik in v drugi, slovenski kulturi. Pri tem pa se nam zastavlja več vprašanj, kot se nam ponuja odgovorov – o statusu pesništva v dveh kulturah, kaj nam pomeni Drugi, o mejah razumevanja kontekstov, kakšna je vloga osebnih kontaktov v sociologiji književnosti, kakšne vse jezike premore hrvaška poezija? In najpomembnejše vprašanje – ali je Mladen Blažević sploh pesnik? Namreč nemogoče ga je proučevati v okviru hrvaških pesniških modelov, vsaj v luči upoštevanja nacionalnih meja ne, in vendar – je! V kulturi, ki se intenzivno zapira do t. i. regije, je vsako pesniško dejanje odpiranja ideološka opredelitev za nepristajanje na za književnost, in še posebej za liriko, ozke nacionalne okvire. V tem kontekstu se zdi, kot da se še vedno vrtimo okoli tistega absurdnega vprašanja – čigav književnik je Ivo Andrić? Ne glede na zahtevna vprašanja, povezana z vlogo majhne književnosti v regionalnem kontekstu, moramo pogledati, o čem pesmi govorijo. Temeljni predmetno-tematski odnos knjige se izrisuje na relaciji narava–kultura/zgodovina, na relaciji, ki želi poudariti nespremenljive topose obeh predmetov. Oddaljene kulture in oddaljeni prostori se izravnavajo z bližnjimi v eni od kulturoloških idej, ki jo povezujejo z ekologijo. V tem smislu je poezija ena od družbenih praks, ki ima samosvoj razvoj, evolucijo. Raznovrstnost, zmožnost spreminjanja, odprtost, kreativnost, notranjost – vsi ti 5 simbolizam ili ono što je Zvonimir Mrkonjić nazvao poetikom iskustva prostora već šira mu je namjera pisanja i razumijevanja funkcije književnosti. Što znači da na poeziju gleda kao svojevrsnu praksu kulturnoga ekosistema. A ukoliko je o tome riječ utoliko je signiran kontekst koji u hrvatsko pjesništvo unosi određenu razliku, premda je možda prerano za takav sud na temelju tekstova koji realno zauzimaju pola klasične zbirke pjesama. To je pjesništvo, dalo se zaključiti iz navedenoga, prije svega logocentričko. Ono ne dovodi u pitanje odnos između svijeta i doživljaja lirskoga subjekta. Baza logocentričkoga mišljenja je realistična, stoga i Blažević inzistira na logosu kao dominantnom razumijevanju svijeta, ali kako pjesništvo nadilazi realističku koncepciju stvarnosti tako i Blažević logos proširuje i usmjerava s one strane racionalnosti. I na tom mjestu metafore i analogije igraju ključnu ulogu u proizvodnji smisla posljednjosti - tasmanijski tigar je izumrla australska životinja, posljednji je put hodala u zoološkom vrtu 1936. godine, stoga se metafora smrti čini logičnim, prvim mjestom ulaska u diskurz autorova pjesništva. Blažević izjednačava različite vidove thanatomorfologije – ubijanje prirode (ekocid) s rasizmom/ksenofobijom u naslovnoj pjesmi gdje je zapadni, kolonijalistički odnos prema životinji jednak kao i prema ljudima (Aboridžinima). Kontekst toga je postkolonijalna teorija s jednim od prvih pitanja – na koji način gradimo sliku o drugome i kakvim ona posljedicama rezultira. I bilo da govori o općim stvarima (National Geographic, Jules Verne, Roald Amundsen, svijet kao ravna ploča na leđima slona/kornjače, Thor Heyerdahl itd.) bilo da govori o pojedinačnom (gradina, pas, ispijanje kave, ribolov, hodanje) Mladen Blažević registrira prolaznost, a s njom posljedično i emotivne registre u rasponu od nostalgije, preko rezigniranosti i osjećaja nemoći pa do jedva primjetne melankolije. 6 elementi so skupni pesništvu in ekologiji. Blažević ne promovira krajinarskega impresionizma, simbolizma ali tistega, kar je Zvonimir Mrkonjić poimenoval poetika izkušnje prostora, ampak svoje pisanje in razumevanje funkcije književnosti zastavlja širše. To pomeni, da poezijo vidi kot svojevrstno prakso kulturnega ekosistema. In če je res tako, potem gre za zaznamovan kontekst, ki v hrvaško pesništvo prinaša določeno razliko, čeprav je morda za takšno sodbo še prezgodaj, saj temelji na tekstih, ki realno gledano, zavzemajo le polovico klasične zbirke. Iz povedanega lahko zaključimo, da je pričujoče pesništvo v prvi vrsti logocentrično, saj ne postavlja pod vprašaj odnosa med svetom in doživljanjem lirskega subjekta. Temelj logocentričnega mišljenja je realističen, zato tudi Blažević vztraja na logosu kot dominantnem razumevanju sveta, a ker pesništvo presega realistično koncepcijo resničnosti, tudi Blažević logos širi in usmerja onkraj racionalnosti. In na tem mestu metafore in analogije igrajo ključno vlogo v proizvodnji smisla poslednosti – tasmanski tiger je izumrla avstralska žival, ki je zadnjič hodila v zoološkem vrtu leta 1936, zato se metafora smrti zdi logično prvo mesto vstopa v diskurz avtorjevega pesništva. Blažević izenačuje različne vidike thanatomorfologije – ubijanje narave (ekocid) z rasizmom/ksenofobijo v naslovni pesmi, v kateri je zahodni, kolonialistični odnos do živali enak odnosu do ljudi (aboriginov). Kontekst je tu postkolonialna teorija z enim svojih osnovnih vprašanj – na kakšen način gradimo sliko o drugem in kakšne posledice izhajajo iz nje. Ne glede na to, ali govori o splošnih rečeh (National Geographicu, Julesu Vernu, Roaldu Amundsenu, o svetu kot ravni plošči na hrbtu slona/želve, Thoru Heyerdahlu idr.) ali o posamičnostih (gradišču, psu, pitju kave, ribolovu, hoji), Mladen Blažević opaža minljivost, z njo posledično pa tudi paleto čustev v razponu od nostalgije, preko resigniranosti in občutenja nemoči do komaj zaznavne melanholije. 7 Konačno, nije riječ o poeziji koja u registraciji zbilje i vlastite emotivnosti vidi svu svoju svrhu, nego ipak razmišlja šire od pojedinačnoga iskustva. Spajajući opće s posebnim, u nekoj vrsti objektivnoga korelativa u autorovim se stihovima primjećuje vješto utišavanje emotivnosti, baš kao i pretjerano racionaliziranje, što mi govori kako je riječ o pjesniku koji kontrolira vlastiti iskaz, što je preduvjet svakog pisanja. Dr. sc. Sanjin Sorel, red. prof. na Odsjeku za kroatistiku Filozofskoga fakulteta u Rijeci. 8 In za konec, tu se ne srečujemo s poezijo, ki bi v opazovanju resničnosti in lastne čustvenosti videla svoj smisel, saj se njena misel razteza čez meje posamične izkušnje. S tem ko povezuje splošno s posebnim v neki vrsti objektivnega korelativa, avtor spretno tiša čustvenost, a tudi pretirano racionaliziranje, kar mi pove, da imamo opraviti s pesnikom, ki kontrolira lastni izraz – to pa je predpogoj vsakršnega pisanja. Dr. Sanjin Sorel, red. prof. na Oddelku za kroatistiko Filozofske fakultete na Reki 9 ouroborosane aplikacija je izmjerila da dnevno pređem desetak kilometara ili deset tisuća koraka pojednostavljujući si računicu uzmimo da dva mjeseca godišnje samo ležim ili pišem čineći nešto sasvim beskorisno ispada da u godini napravim 3 milijuna a otkad sam stao na noge iskoračao sam 138 milijuna koraka kako strogo zanosim ulijevo sluteći da sam odšetao veći komad puta i ostala mi trećina do zatvaranja kružnice nalazim se negdje tridesetipet tisuća kilometara iza rođenog sebe malo iskosa prema sjeveroistoku i unatoč velikoj razdaljini ponekad se čini da mogu vidjeti dječja leđa naborana visećom kožom koje se spremaju ispružiti na bijelu tkaninu 10 ouroborosane aplikacija je izmerila da dnevno naredim deset kilometrov ali deset tisoč korakov če poenostavimo račun vzamemo da dva meseca v letu samo ležim ali pišem počnem nekaj popolnoma nekoristnega se izkaže da na leto naredim 3 milijone od kar sem začel hoditi pa sem naredil 138 milijonov korakov ker me dosledno zanaša v levo in slutim da sem prešel večji del poti in mi je ostala le še tretjina da sklenem krožnico sem približno petintrideset tisoč kilometrov za svojim rojstvom malo poševno proti severovzhodu kljub veliki razdalji se mi včasih zdi da lahko vidim otroški hrbet z nagubano visečo kožo ki se pripravlja leči na belo tkanino Prevedel Peter Semolič 11 *** kažu da je Roald Amundsen kao dijete zimi spavao kraj otvorenog prozora pripremajući se za ono što će učiniti četrdeset godina kasnije Robert Scott je učio jahanje kad su započeli utrku na južni pol vijesti o njima ostale su zarobljene u zamrznutim kragnama život ovisio o suhoći nogu petnaestak godina kasnije na suprotnoj strani kugle Amundsen je shvatio da neće biti pronađen njegov srušeni avion kao što on nije pronašao svog talijanskog prijatelja kao što je Scott zakasnio glasno je opsovao zažmirio s naporom od leda oslobodio smiješak sjetio se da će mjesto na kojem leži i dalje putovati s njim 12 *** pravijo da je Roald Amundsen kot otrok pozimi spal pri odprtem oknu se pripravljal na to kar bo storil štirideset let kasneje Robert Scott se je učil jahanja ko sta se spustila v tekmo za južni pol so novice o njima ostale ujete v zamrznjenih ovratnikih življenje je bilo odvisno od suhih nog petnajst let kasneje na nasprotnem koncu zemeljske oble je Amundsen dojel da njegovo zrušeno letalo ne bo najdeno tako kot sam ni našel svojega italijanskega prijatelja tako kot je Scott zamudil glasno je zaklel zamižal z naporom osvobodil nasmešek ledu spomnil se je da bo kraj kjer leži še naprej potoval z njim 13 zamjerio si je samo što je zabio zastavu dotaknuvši južni pol trebao je na štap objesiti deku pored ostaviti rezervne čizme pune dvopeka i nešto suhog mesa 14 očital si je samo to da je ob dotiku južnega pola zabil vanj zastavo na drog bi moral obesiti odejo zraven pustiti rezervne čevlje polne prepečenca in malo suhega mesa Prevedel Peter Semolič 15 *** Thor Heyerdahl je 1947. krenuo iz Perua prema Polineziji na splavu Kon Tiki sagradio ga je od drveta balsa alatima raspoloživim prije tisuću godina imao je namjeru preploviti Tihi ocean dokazati da su ljudi i prije Kolumba prelazili oceane nasukao se na jednom grebenu u otočju Tuamotu slične je pothvate poduzimao cijeli život kad je četvrti put zaplovio na brodu Tigris izgrađenom od papirusa u Iraku pri prolasku kroz Crveno more u zemljama uokolo izbio je rat i nebo su nadlijetali borbeni avioni iz protesta zapalio je brod okončavši putovanje sjetio se gorućeg broda kad je u osamdesetsedmoj godini saznao da mu rak nagriza mozak 16 *** Thor Heyerdahl je 1947 odšel iz Peruja proti Polineziji na splavu Kon Tiki zgradil ga je iz drevesa balza z orodjem kot so ga uporabljali pred tisoč leti nameraval je prepluti Tihi ocean dokazati da so ljudje že pred Kolumbom prehajali čez oceane nasedel je na nekem grebenu v otočju Taumotu podobne podvige je delal vse življenje ko je četrtič zajadral na ladji Tigris zgrajeni iz papirusa v Iraku pri prehodu skozi Rdeče morje se je po bližnjih deželah začela vojna nebo so preletavali bojni avioni iz protesta je zažgal ladjo ter končal potovanje spomnil se je goreče ladje ko je v osemdesetem letu izvedel da mu rak razjeda možgane 17 odbio je medikamente i hranu i pomislio nije trebalo ništa dokazivati ljudi su pristajali uz druge obale i plutajući na deblu ali nisu otkrivali nove svjetove potvrđivali su sumnje 18 zavrnil je zdravila in hrano in pomislil ni bilo treba nič dokazovati ljudje so pristajali ob drugih obalah tudi plavajoči na deblu vendar niso odkrivali novih svetov potrjevali so sume Prevedel Borut Petrovič Vernikov 19 Bjeloočnice svaki put kad se širom otvorenih očiju sakrijem u gomili i progutam psovku otkinem si komadić tijela nemam više prstiju na rukama i nogama narod Evenka se nije čudio kad je na šumu u kojoj su lovili male krznaše pala kometa otvorila je okno duplju zemlja progutala kuglu leda i zatvorila oko zemljanim kapkom stabla se porušila ostala polegnuta kao raširene trepavice otad misle da zemlja ima oči i otvara ih samo da ih opet zaklopi 20 Beločnice vsakič ko se široko odprtih oči skrijem v množici in pogoltnem kletvico si odtrgam košček telesa nimam več prstov na rokah in nogah ljudstvo Evenkov se ni začudilo ko je v gozdu kjer so lovili majhne kožuharje padel komet odprl je okno jamo zemlja je požrla ledeno kroglo in zaprla oko z veko iz prsti drevesa so se podrla in se polegla kot razvejane trepalnice od takrat mislijo da ima zemlja oči in da jih odpre le zato da bi jih spet zaprla Prevedel Peter Semolič 21 *** Čukči sebe zovu "pravi ljudi" dok za nas nemaju ime nekad su lovili kitove rezali im peraje i bacali u more da se ponovno rode njihovi preci, na otoku Itigran u Tihom oceanu zabili su kitova rebra u zemlju opločali plosnatim kamenjem posložili kitove lubanje da gledaju u more iz očnih duplji sad izbija trava Čukči se ne sjećaju zašto nema o tom traga u folkloru u pjesmama mi što nismo pravi ljudi isto se ne sjećamo zašto smo sijali kamene cvjetove na hrpama kostiju palili vječne vatre na vrhovima brda rascvjetalom betonu padaju latice i strše kosturi od željeza simboli vole presvlačiti odjeću a mi zidamo umjesto da zaboravimo kao pravi ljudi 22 *** Čukči si pravijo »pravi ljudje« medtem ko za nas nimajo imena nekoč so lovili kite rezali so jim plavuti in jih metali v morje da bi se ponovno rodili njihovi predniki na otoku Itigran v Tihem oceanu so zabili kitova rebra v zemljo obložili so jih s ploščatim kamenjem razvrstili kitove lobanje tako da so gledale na morje iz očesnih votlin zdaj poganja trava Čukči se ne spomnijo zakaj o tem ni sledu v izročilu v pesmih tudi mi ki nismo »pravi ljudje« se ne spomnimo zakaj smo sejali kamnite cvetove po gomilah kosti prižigali večne ognje na vrhovih hribov razcvetelemu betonu odpadajo cvetni lističi in železna okostja sršijo simboli radi menjajo obleke zidali bomo namesto da bi pozabili kot so pozabili »pravi ljudje« Prevedla Katja Kuštrin in Peter Semolič 23 Šavovi i konfederacije da Švicarsku zatrpaju lavine padnu velike kiše pa se naglo otopi snijeg i potopi doline ili neka bakterija preradi zlato u bakar Švicarci bi kao mi postali slijepi za boje kantoni bi se kantonali po brdima prebrojavalo mušicama jezike prste stisnute u ctranju križa zapisivalo tko kleči a tko se samo saginje Zemlja je ravna nekad joj se dijelovi uzdignu zbog šavova na plaštu i nasumičnih nabora tkanine 24 Šivi in konfederacije če bi Švico zasuli plazovi zajela velika deževja in bi se sneg hitro stopil in poplavil doline ali pa bi kakšna bakterija predelala zlato v baker bi Švicarji tako kot mi postali barvno slepi kantone bi se kantonalo po hribih preštevalo jezike prek muhe koliko prstov kdo stisne pri risanju križa zapisovalo bi se kdo kleči in kdo se le sklanja Zemlja je ravna včasih se ji privihajo robovi zaradi šivov na plašču in slučajno nagubane tkanine Prevedel Peter Semolič 25 milion po buri brže mi prolaze slike pred očima na ulicama u kosu mi se lijepe celofani zbog zujanja u ušima tako razlikujem potmulu tutnjavu od sitnog pucketanja put svile ispred mene gubi se u planinama uzalud prekrivene asfaltom izviruju rimske ceste s kotačima bornih kola otisnutim u kamenu 26 milijon ob burji mi slike hitreje bežijo pred očmi po ulicah se mi na lase lepi celofan zaradi brenčanja v ušesih razlikujem zamolklo grmenje od tihega prasketanja svilna pot pred mano izginja v gorah zaman prekrite z asfaltom rimske ceste kukajo na plano s kolesi bojnih vozov vtisnjenih v kamen Prevedel Peter Semolič 27 *** posljednji tasmanijski tigar izumrli mesojed iz porodice tobolčara zvao se Benjamin snimljen je u kratkom crnobijelom filmu posljednji tasmanijski Aboridžin nije snimljen i ne zna se kako se zvao ipak majkama hvala geni mu još kolaju u krvi potomaka njegovih ubojica 28 *** poslednji tasmanski tiger izumrli mesojedec iz družine vrečarjev se je imenoval Benjamin o njem so posneli kratki črno-beli film o zadnjem tasmanskem aboriginu niso nič posneli in ne ve se kako mu je bilo ime vseeno pa zahvaljujoč materam njegovi geni še vedno krožijo v krvi potomcev njegovih ubijalcev Prevedel Peter Semolič 29 Krugovi u žitu mediji izvještavaju da je u Americi pala kiša žaba u Britaniji se opet pojavljuju krugovi u žitu negdje u središtu Tihog oceana alge su stvorile plivajući otok kakav nikad prije nije viđen filipinski ribari u blizini Marijanske brazde izvukli su iz mora do sad nepoznatu vrstu glavonošca u Čileu i Japanu predvidaju nove potrese magma se skuplja u islandskim vulkanima tope se ledenjaci i nekoliko velikih meteora se opasno približava zemljinoj putanji istovremeno u središtu grada opet se žanje siječe se žito i pruće niklo kraj asfalta i zajedno sa sjekiricom vezuje u snoplje 30 Krogi v žitu mediji poročajo da so v Ameriki deževale žabe v Britaniji se spet pojavljajo krogi v žitu nekje sredi Tihega oceana so alge ustvarile plavajoči otok kot ga še nismo videli filipinski ribiči so v bližini Marianskega jarka potegnili iz morja do zdaj še neznano vrsto glavonožca v Čilu in na Japonskem predvidevajo nove potrese magma se zbira v islandskih vulkanih topijo se ledeniki in nekaj velikih meteorjev se bliža Zemljini krožnici istočasno je v središču mesta spet žetev žanje se žito in protje ki je vzniknilo ob asfaltu in se skupaj s sekirico veže v snope Prevedel Peter Semolič 31 *** knjiga "Djeca kapetana Granta" Julesa Vernea progutala me s cipelama dok sam bio dječak hodao sam po šumovitom tropskom otoku Tristan de Cuhna igrao se s crnim, dlakavim praščićima velikih, obješenih ušiju Verne nije spominjao naseljene nisu mu trebali za daljnju plovidbu a moreplovcima u njegovu romanu trebale su samo svježe namirnice trideset godina kasnije listanje starih časopisa slika male ljudske zajednice lažan smiješak pred fotoaparatom odaje zajednički gen nemiješan generacijama odavno ne naseljavaju svježe osuđenike s doživotnom robijom magla skriva blato šuma je posječena za brvnare i ogrijev teška je klima hladne struje Antarktike ne daju na more 32 *** knjiga Otroka kapitana Granta Julesa Verna me je pogoltnila s čevlji ko sem bil še otrok sem hodil po gozdnem tropskem otoku Tristan da Cuhna igral sem se s črnimi dlakavimi prašiči velikih visečih ušes Verne ni omenjal naseljencev ni jih potreboval za nadaljnjo plovbo pomorščaki v njegovem romanu so potrebovali samo sveža živila trideset let kasneje listanje starih časopisov slika male človeške skupnosti lažen nasmeh pred fotoaparatom razkriva skupni gen nemešan več generacij že dolgo ne naseljujejo novih obsojencev z dosmrtnim zaporom megla skriva blato gozd je posekan za brunarice in gretje podnebje je težko hladni tokovi Antarktike ne pustijo na morje 33 National Geographic Studeni, 1986. naslovnica i nekoliko strana zašto sam ga uzeo u ruke 34 National Geographic, november 1986 naslovnica in nekaj strani zakaj sem ga vzel v roke Prevedel Borut Petrovič Vernikov 35 *** pitaš kako sam? staviš globus pred sebe frrrrr zavrtiš brzo da poplavi i zaustaviš pritiskom prsta to mjesto pod jagodicom (ako nisi u moru smočio prst) srušena je kuća gdje se upravo dogodila neka nesreća 36 *** vprašaš kako sem? predse postaviš globus frrrrr hitro ga zavrtiš da pomodri in ga zaustaviš s pritiskom prsta ta kraj pod blazinico (če si nisi zmočil prsta v morju) je porušena hiša kjer se je pravkar zgodila že kakšna nesreča Prevedel Peter Semolič 37 Gomilanje magme dječaci su u parku iza zgrade u središte velikog mravinjaka ukopali goruće loptice za stolni tenis smrad zapaljene plastike i visoka temperatura uznemirile su mrave ubrzo je vrvilo cvrčali su u dodiru s rastopljenom plastikom visoka temperatura im kvrčila nožice 79. – te godine Vezuv je zatrpao Pompeje znamo potankosti tog događaja jer je Plinije Stariji gledao erupciju usidren u obližnjoj Herakleji precizno je opisao boju dima oblik širenja gljive smrad plosnate oblutke koji su padali uokolo dok ga nije ugušio val užarenog zraka koji se u trenu proširio kilometrima ljude ispečene u keramiku obilaze turisti i ljudske krhotine nose svojim kućama male usijane, glinene poglede duboko u hodnicima premještaju se jajašca kopaju se nove komore 38 Kopičenje magme fantiči so v parku za blokom v središče velikega mravljišča zakopali goreče žogice za namizni tenis smrad zažgane plastike in visoka temperatura sta vznemirili mravlje kmalu je vse gomazelo cvrčalo ob dotiku s stopljeno plastiko visoka temperatura jim je zvijala nožice 79 – tega leta je Vezuv zasul Pompeje podrobnosti dogodka poznamo saj je Plinij Starejši gledal erupcijo zasidran v bližnji Herakleji natančno je opisal barvo dima obliko širjenja gobe smrad ploščate prodnike ki so padali naokrog dokler ga ni zadušil val razžarjenega zraka ki se je v hipu razširil kilometre daleč ljudi spečene v keramiko obiskujejo turisti in nosijo človeške odkruške domov majhne žareče glinene poglede globoko v hodnikih se premeščajo jajčeca koplje se nove komore 39 na ljetnim praznicima iza zgrade na ocakljenim stolovima u dječačkim udarcima reketom zbrajali su se u loptici piroklastični tokovi 40 med poletnimi počitnicami so se za blokom na zloščenih mizah v deških udarcih z loparji zbirali piroklastični tokovi Prevedel Peter Semolič 41 *** Jupiterov mjesec Europa Okovan je ledom Pod kojim se nalaze Oceani Brazgotine na površini Ukazuju na pomjeranje Ledenih ploča I moguću vulkansku aktivnost Pod vodenom masom Vjerojatnost da postoje Uvjeti za život Moguće je da će Kad Zemlji ogulimo koru Popijemo oceane I zatrebamo utočište Europa opet postati Mjesto našeg napretka 42 *** Jupitrova luna Evropa Je okovana v led Pod katerim se nahajajo Oceani Brazgotine na površini Kažejo na premikanje Ledenih plošč In na mogočo vulkansko aktivnost Pod vodno gmoto Najbrž obstajajo Pogoji za življenje Morda Ko bomo Zemlji olupili skorjo Izpili oceane In bomo potrebovali zatočišče Bo Evropa spet postala Kraj našega napredka Prevedel Peter Semolič 43 Izbjeglice kad gledamo bivše nebo odozgo s egzoplaneta čini nam se da je Zemlja još uvijek plava kakvu je pamtimo izlivena u svemir bez mora i ogledala privlači nam pogled zbog ogoljenosti ohlađene jezgre i metalnog odsjaja 44 Begunci ko gledamo nekdanje nebo od zgoraj z zunajosončnega planeta se nam zdi da je Zemlja še vedno modra kakršne se spomnimo izlita v vesolje brez morja in ogledala nam privlači pogled zaradi golote ohlajenega jedra in metalnega odseva Prevedel Borut Petrovič Vernikov 45 *** u našoj bazi na sjevernoj polutki Marsa je mirno stišala se pješčana oluja dvaput smo izbrojali uzgojeno cvijeće u staklenim vrtovima i kosti naših predaka u permafrostu očistili spomenike grobovi se kopaju samohodnim strojevima na ekranima pratimo prelaske žice napukle su njihove staklene kupole u garderobi kraj obješenih skafandera smotuljci vunenih čarapa u transportnoj vreći nažuljale nas cijevi pod jastukom obranit ćemo naše more ishlapjelo u svemir 46 *** v našem oporišču na severni polobli Marsa je mirno peščena nevihta se je umirila dvakrat smo prešteli cvetje vzgojeno v steklenih vrtovih in kosti naših prednikov v permafrostu očistili spomenike grobove se koplje s samohodnimi stroji na ekranih spremljamo prehode čez žico njihove steklene kupole so napokane v garderobi poleg obešenih skafandrov zvitki volnenih nogavic v transportni vreči žulijo nas puške pod blazino obranili bomo naše morje izhlapelo v vsemirje Prevedel Peter Semolič 47 *** aritmija zemlje što ju osjećamo pod nogama pomaže korovu da razbije asfalt da divlje životinje u nosnicama osjete vulkanski dim možemo tražiti uzroke u kretanju kontinentalnih ploča sudaranju stijena o stijene Ili odvajanju afričkog roga negdje duboko pod zemljom krckaju dijamanti poput oraha neparne otkucaje mog srca liječnici tumače urođenom manom udisanjem dima u pepeljari moje zamisli ostaju odbačene zarobljene u filteru kad ulijevam tekućinu teži elementi talože se na dnu na vrhu plivaju kontinenti održava ih površinska napetost navikao sam čašu ispiti do dna 48 *** aritmija zemlje ki jo čutimo pod nogami pomaga plevelu razbiti asfalt divjim živalim da v nosnicah začutijo vulkanski dim vzroke lahko poiščemo v premikanju kontinentalnih plošč v trkih skale ob skalo ali v ločevanju afriškega roga nekje globoko pod zemljo se trejo diamanti kot orehi nepravilne udarce mojega srca zdravniki razlagajo s prirojeno napako z vdihavanjem dima v pepelniku so moje odvržene zamisli ujete v filtru ko vlivam tekočino težji elementi sedajo na dno na vrhu plavajo kontinenti tam jih drži površinska napetost navadil sem se kozarec izpiti do dna Prevedel Peter Semolič 49 *** ima gradova koje je pojela šuma sjeme je u pukotini asfalta kamen palcem utisnut u beton priželjkuje mulj otvaram prozore u prozorima povezan sa cijelim svijetom odvodnim cijevima ne postoje mjesta gdje nisam kročio okrenemo li naopačke nejednake profile gradova s neboderima i pametnim kućama sve će se složiti na svoje mjesto u pukotinama zemlje 50 *** so mesta ki jih je pogoltnil gozd je seme v razpoki asfalta kamen s palcem vtisnjen v beton željno pričakuje mulj odpiram okna v oknih povezan s celim svetom z odtočnimi cevmi niti enega kraja ni kamor nisem stopil če bi neenake mestne profile obrnili na glavo z nebotičniki in s pametnimi hišami bi vse leglo na svoje mesto v razpokah zemlje Prevedel Peter Semolič 51 *** u potrazi za divovskim lignjama pojedini primjerci ulješura spuštaju se tri i pol kilometra ispod morske površine 1960. godine Don Walsh i Jacques Piccard u batiskafu Trieste zaronili su više od tri puta dublje do dna Marijanske brazde danas se dolje spuštaju filmski režiseri u potrazi za novim kadrovima snimili su glavato biće, koje lebdi dubinom obavijeno živom prozirnom košuljicom kao bijeli kineski zmaj na vjetru i prozvali ga morski duh zaranjanjem nestaju boje ispod 200 metara nestaje svjetlost beskorisno je crnilo hobotnice u mojim zaronima na dah u traženju morskih duhova mogao bih čuti dozivanje ulješure da ga ne prekriva škripa metala uvijenog pod visokim tlakom 52 *** med iskanjem velikanskih lignjev se posamični primerki kitov glavačev spustijo tri in pol kilometra pod morsko gladino 1960. leta sta se Don Walsh in Jacques Piccard v batiskafu Trieste potopila več kot trikrat globlje do dna Marianskega jarka danes se spuščajo dol filmski režiserji med iskanjem novih kadrov so posneli glavato bitje ki lebdi v globini zavito v živo prozorno srajčko kot beli kitajski zmaj v vetru in ga poimenovali morski duh s potapljanjem izginejo barve po 200 metrih izgine svetloba od črnila hobotnice ni nobene koristi med mojim potapljanjem na vdih ko iščem morske duhove bi lahko slišal klice kitov glavačev če jih ne bi prekrilo škripanje kovine ki se zvija pod visokim tlakom Prevedel Peter Semolič 53 *** događalo mi se često kad vozim noću da mi u misli uđe sasvim određen pas kako prelazi cestu usporim i iza zavoja izleti pas takvog sam ga zamislio izbjegao sam nesreću nekad me na plaži privuče kamen da ga bacim u more volim zamišljati da će hobotnica idućeg jutra njime pritvoriti ulaz u rupu ne vjerujem u sile iznad mog tjemena i nisu to sinkroniciteti ispod kamene ploče utihnem da bih čuo kako pričamo kamen, pas i ja 54 *** pogosto se mi je zgodilo da mi je med nočno vožnjo v misli zašel točno določen pes ki prečka cesto upočasnim in izza ovinka prileti pes takšen kot sem si ga zamislil izognil sem se nesreči včasih me na plaži pritegne kamen in ga vržem v morje rad si zamišljam da bo hobotnica naslednje jutro z njim zaprla vhod v luknjo ne verjamem v sile nad mojim temenom in tudi za sinhronicitete ne gre pod kamnito ploščo umolknem da bi slišal kako se pogovarjamo kamen, pes in jaz Prevedel Peter Semolič 55 Akomodacije, refrakcije, kabrioleti kad sjedim pred staklom pogled mi odluta u zelenilo što se nalazi u lijevom kutu zbog nakošenog vrata i nošenja torbe u desnoj ruci ali nekad se slova što vise i suše se razlete u roju oko mene i zabiju u kičmu kao čavli tad stavim naočale da ih povežem u riječi i dogodi se nešto na subatomskoj razini što ne razumijem izgubi se u naprezanju očnog živca ili trzaju širenja zjenica možda da je više svjetlosti da živim u kući bez krova više je svjetlosti u kući bez krova kad se prozorima odnesu škure i ne trebaju sklopke i osigurači danju je dan noću je noć 56 Akomodacije, refrakcije, kabrioleti ko sedim pred steklom mi pogled odtava v zelenilo ki se nahaja v levem kotu zaradi nagnjenega vratu in nošenja torbe v desni roki vendar včasih se črke ki visijo in se sušijo razletijo v roju okoli mene in zabijejo v hrbtenico kot žeblji tedaj si nadenem očala da jih povežem v besede in zgodi se nekaj na subatomski ravni česar ne razumem izgubi se v naprezanju očesnega živca ali trzljaju širjenja zenic morda bi bilo več svetlobe če bi živel v hiši brez strehe več svetlobe je v hiši brez strehe ko se oknom odstrani naoknice in se ne potrebuje več stikal in varovalk podnevi je dan ponoči je noč 57 samo stvari razbacane po kući nekad su bile žive ne mogu ih pokopati pod zajedničkim imenom 58 samo predmeti razmetani po hiši nekoč so bili živi ne morem jih pokopati pod skupnim imenom Prevedel Borut Petrovič Vernikov 59 *** uzeo sam između palca i kažiprsta što sam do sad napravio smotao provukao kroz pluća jutarnja zaljulja me pepeo otpadne i umrlja pod na stolu jučerašnje novine u osmrtnici starac zaokružen otiskom čaše 60 *** vzel sem med palec in kazalec kar sem naredil do zdaj zvil povlekel globoko v pljuča jutranja zaziblje me pepel odpade in umaže tla na mizi včerajšnji časopis na osmrtnici starec obkrožen z odtisom kozarca Prevedel Peter Semolič 61 *** Tonino Lakošeljac je nabavio glinu od Maura Ritoše dobro napunio kalupe za tavelice i ispekao u svojoj priručnoj peći nije ih stigao staviti na letve pod crijep 1915. upregli ga u uprtače Jednom se javio pismom do danas tamo kraj Soče (ne znam kako je selu ime) o njemu ne brine ni forenzika ni arheologija brat Franko je tavelice stavio pod krov par godina kasnije nije lako s jednom rukom (lijeva odrezana pod sanitetskim šatorom) pa ih je složio nakrivo kad su mu sinu Ninu kamiće nere zapalile kuću jer je otišao paliti kapelske kresove tavelice su ostale cijele dobro pečene popucao samo dio kad se urušio krov Ninov mlađi brat premlad za zrna pod kožom dopekao je tavelice u spomen na igre sa starijim bratom u potkrovlju i složio ih iznova trajale su godinama nedavno su mjenjali krov Lakošeljci 62 *** Tonino Lakošeljac je dobil glino pri Mauru Ritoši dobro je zapolnil modele in spekel planetke v svoji priročni peči ni jih utegnil položiti na letve pod streho 1915. so ga vpregli v oprtač Do danes je poslal eno samo pismo tam ob Soči (ne poznam imena vasi) se zanj ne zanimata ne forenzika ne arheologija nekaj let kasneje je brat Franko položil planetke pod streho s samo eno roko to ni preprosto (levo so mu odrezali pod bolniškim šotorom) pa jih je vegasto zložil ko so njegovemu sinu Ninu črnosrajčniki zažgali hišo ker je šel prižigat kapelske kresove so planetke ostale cele dobro zapečene popokalo jih je le nekaj ko se je zrušila streha Ninov brat premlad za krogle pod kožo je v spomin na igre s starejšim bratom na podstrešju dopekel še planetk in jih na novo zložil vzdržale so leta šele pred kratkim so Lakošeljci menjali streho 63 susjedov zerman što živi u Italiji platio im za tavelice pola eura komad doći će drugi vikend s kombijem da ih odveze popločat će njima oko bazena i stazicu od kuće do roštilja kaže da će kuća u jednom selu blizu Soče (ne znam kako mu je ime) izgledati starije 64 sosedov nečak ki živi v Italiji jim je plačal za planetke pol evra na kos naslednji vikend bo prišel ponje s kombijem položil jih bo okoli bazena in po stezici od hiše do žara pravi da bo hiša v neki vasi blizu Soče (ne vem kako se imenuje) videti starejša Prevedel Peter Semolič 65 *** Velizar Šuput je bio austrougarski pilot u 1. svjetskom ratu izlazeći iz bolnice gdje su mu odrezali nogu napunio je stotu radio sam s njim intervju za jedne dnevne novine rekao mi je : - u gimnaziju realku išao sam s Krležom - sjećam ga se kao bistrog momka - u ratu sam rušio mostove na rijeci Piave i zaslužio orden - triput su mi srušili avion - zadnji put u Galiciji sam jedva preživio Rekao mi je i da bi trebao naći mlađu ženu jer je gospođa koja nam je donijela kavu napunila sedamdeset kad sam ugasio diktafon priznao je da je u tih sto godina bilo i viška života pa se počešao po ušećerenoj nozi što su je spalili u medicinskom krematoriju kasnije u redakciji dok sam olovljavao papir između kažiprsta i tipki na pisaćoj mašini nestajala su Velizarova desetljeća moji manjkovi gutali su njegove viškove 66 *** Velizar Šuput je bil avstro-ogrski pilot v 1. svetovni vojni imel je sto let prišel je iz bolnišnice kjer so mu odrezali nogo naredil sem z njim intervju za neki dnevni časopis rekel mi je: - v gimnazijo na realko sem hodil s Krležo - spomnim se ga kot bistrega fanta - med vojno sem rušil mostove na reki Piavi in dobil medaljo - trikrat so mi sestrelili letalo - zadnjič v Galiciji sem komaj preživel Rekel mi je da bi si moral poiskati mlajšo ženo saj jih je gospa ki je prinesla kavo dopolnila sedemdeset ko sem izklopil diktafon je priznal da je bilo v teh sto letih kar nekaj viška življenja in se popraskal po sladkorni nogi ki so jo sežgali v medicinskem krematoriju kasneje v uredništvu ko sem osvinčeval papir so med kazalcem in tipko na pisalnem stroju izginjala Velizarjeva desetletja moji manki so goltali njegove viške 67 danas bih ušećerene rečenice tražio među amputiranim snimkama 68 danes pa bi sladkorne stavke iskal med amputiranimi posnetki Prevedel Peter Semolič 69 središte nekad sam ježenjem mogao opisati trenutak prije škripanja krede na ploči danas mi u kašnjenju za slikama na ekranu škrguću zubi mali su to pomaci u mjerenju tek potvrda da se kontinenti približavaju kada bih izračunao aritmetičko središte vodeći računa o svim smjerovima kretanja tektonskih ploča mogao bih vam dokazati da će središte idućeg velikog jedinstvenog kopna nove Pangee biti upravo ovdje gdje sam sjeo popiti kavu 70 središče nekoč sem lahko z ježenjem kože opisal trenutek še preden je kreda zaškripala po tabli danes zaradi zaostajanja za slikami na ekranu škripam z zobmi to so merske napake zgolj potrditve da se kontinenti približujejo če bi izračunal aritmetično središče glede na vse smeri v katere se premikajo tektonske plošče bi vam lahko dokazal da bo središče naslednjega enotnega kopnega nove Pangee prav tukaj kamor sem sedel da bi spil kavo Prevedel Peter Semolič 71 *** nekad pomislim da izgovaram nešto duboko i teško kao da sam soma od sto kila izvukao iz mulja pa ga pokazujem svima pazite ljudi! dok stojim na siparu odronjava mi se kamenje pod nogama zvekeće niz strminu ničija glava nije sigurna som, kamenje kora naranče na peći da ovlaži zrak 72 *** včasih pomislim da izgovarjam nekaj globokega in težkega kot da sem stokilogramskega soma potegnil iz mulja pa ga vsem kažem pazite ljudje! dokler stojim na melišču mi drsi kamenje pod nogami hrumi po strmini nobena glava ni varna som, kamenje lupina pomaranče na peči da ovlaži zrak Prevedel Borut Petrovič Vernikov 73 O autoru Mladen Blažević je rođen 1969. godine u Rijeci. Radio je kao novinar i urednik. Objavio je brojne kratke priča i pjesme u periodici, a 2008. u izdanju SKD Prosvjete roman „Tragovi goveda“, kao i njegovo reizdanje u elektronskom obliku kod „Bulaja naklade“. Sudjelovao je s još četrnaestero autora u zbirci distopijskih priča“NDH 2033“. Drugi roman „Ilirik“, također u izdanju SKD Prosvjete, objavio je 2015. te i njega je kod Bulaja naklade objavio i u elektronskom obliku. Napisao je scenarij za igrani dio igrano-dokumentarnog filma „Je letrika ubila štrige“. Pjesme su mu prevedene na slovenski, engleski, talijanski i ukrajinski jezik, te objavljivane u stranim časopisima. Živi kraj Vižinade u Istri. 74 O avtorju Mladen Blažević se je rodil leta 1969 na Reki. Delal je kot novinar in urednik. Revijalno je objavil številne kratke zgodbe in pesmi, leta 2008 pa pri SKD Prosvjeta objavil roman Tragovi goveda, ki je izšel v elektronski obliki pri založbi Bulaja naklada. Sodeloval je s štirinajstimi avtorji v zbirki distopijskih zgodb NDH 2033. Leta 2015 je tudi drugi roman Ilirik je objavil pri SKD Prosvjeta in tudi ta roman je izšel v elektronski obliki pri Bulaji. Napisal je scenarij za igrani del igrano-dokumentarnega filma Je letrika ubila štrige. Njegove pesmi so prevedena v slovenščino, angleščino, italijanščino in ukrajinščino in objavljene v tujih revijah. Živi pri Vižinadi v Istri. 75 Kazalo / Sadržaj O Posljednjem tasmanijskom tigru Mladena Blaževića 4 O Poslednjem tasmanskem tigru Mladena Blaževića 5 Ouroborosane 10 Ouroborosane 11 *** [kažu da je Roald Amundsen …] 12 *** [pravijo da je Roald Amundsen …] 13 *** [Thor Heyerdahl je 1947. krenuo iz Perua …] 16 *** [Thor Heyerdahl je 1947 odšel iz Peruja …] 17 Bjeloočnice 20 Beločnice 21 *** [Čukči sebe zovu "pravi ljudi" …] 22 *** [Čukči si pravijo »pravi ljudje« …] 23 Šavovi i konfederacije 24 Šivi in konfederacije 25 Million 26 Milijon 27 *** [posljednji tasmanijski tigar …] 28 *** [poslednji tasmanski tiger …] 29 Krugovi u žitu 30 Krogi v žitu 31 *** [knjiga "Djeca kapetana Granta" Julesa Vernea …] 32 *** [knjiga Otroka kapitana Granta Julesa Verna …] 33 76 *** [pitaš kako sam? …] 36 *** [vprašaš kako sem? …] 37 Gomilanje magme 38 Kopičenje magme 39 *** [Jupiterov mjesec …] 42 *** [Jupitrova luna …] 43 Izbjeglice 44 Begunci 45 *** [u našoj bazi …] 46 *** [v našem oporišču …] 47 *** [aritmija zemlje …] 48 *** [aritmija zemlje …] 49 *** [ima gradova koje je pojela šuma …] 50 *** [so mesta ki jih je pogoltnil gozd …] 51 *** [u potrazi za divovskim lignjama …] 52 *** [med iskanjem velikanskih lignjev …] 53 *** [događalo mi se često …] 54 *** [pogosto se mi je zgodilo …] 55 Akomodacije, refrakcije, kabrioleti 56 Akomodacije, refrakcije, kabrioleti 57 *** [uzeo sam između palca i kažiprsta …] 60 *** [vzel sem med palec in kazalec …] 61 *** [Tonino Lakošeljac je nabavio glinu …] 62 77 *** [Tonino Lakošeljac je dobil glino …] 63 *** [Velizar Šuput je bio austrougarski pilot …] 66 *** [Velizar Šuput je bil avstro-ogrski pilot …] 67 središte 70 središče 71 *** [nekad pomislim da izgovaram nešto duboko i teško …] 72 *** [včasih pomislim da izgovarjam nekaj globokega in težkega …] 73 O autoru 74 O avtorju 75 Poslednji tasmanski tiger / Posljednji tasmanijski tigar Mladen Blažević Prevedli: Peter Semolič, Borut Petrovič Vernikov in Katja Kuštrin Spremna beseda: Sanjin Sorel Urednik: Peter Semolič Jezikovni pregled: Petra Koršič Risba na naslovnici in oblikovanje naslovnice: Katja Kuštrin Izdajatelj: Kulturno-umetniško društvo Poiesis, Trebinjska 8, 1000 Ljubljana, www.poiesis.si Ljubljana, oktober 2017 78