517
Obrtnija.
Moderna umetelna obrt.
Moderno literaturo imamo; moderno umetnost tudi, samo o moderni umetniški industriji še ni duha ni sluha. In vendar sta umetnost in umetniška obrt nerazdružno zvezani. Vsa zgodovina umetnosti in obrta nam to izpričuje. Ako kdo pogleda sliko Lionardovo, Fayenco Gubbiovo in kak zlatarski izdelek Pollajuolov, mora priznati, da sta bila slednje imenovana prav tako velika umetnika, kakor Linoardo, in isti utis ima kdor primerja kako sliko slavnega Watteaua s kakim porcelanskim izdelkom severskim ali s kako kovino saintgermainsko.
Literatura, slikarstvo in kiparstvo je zašlo v impre-sijonizem, v naturalizem, v misticizem, toda umetelna obrt je ostala tam, kjer je bila in posnema kakor opica še vedno samo renesančne in rokoko-izdelke in še te brez ukusa, brez tistega razumevanja, katero naredi iz rokodelstva umetnost.
Kje so v tem oziru Francozi! Na francoskem cveto najrazličnejše umetelne obrtnosti. Obrtniki so se poprijeli že pozabljenih tehnik — tako vlivanja svinca — in stvarjajo čudevite reči, katere prodajajo po vsem svetu za drag denar, kajti ti proizvodi umetelne obrtnosti se ne kupujejo samo za kratek čas, samo za okratek, ampak za praktične uporabo.
518
V Avstriji smo v tem oziru daleč nazaj za Francozi. Nekatere stroke umetelne obrtnosti so se sicer znatno razvile, vender še ne more nobena konkurirati s francoskimi izdelki, največ ker so vsi ti proizvodi premalo umetniško izdelani.
Pri nas Slovencih je umetelna obrtnost še v povojih. In kaj bi ne bila, ko niti dovolj krojačev in črevljarjev nimamo. Strokovna šola za lesno obrt in za čipkarstvo v Ljubljani se lepo razvija in priznati se mora, da se učni uspehi jako lepi. Lesorezna dela so lepa in ukusna, četudi še dolgo ne tako, kakor bi mogla biti in kakor bi bila, da imamo v tem oziru kaj tradicije in tudi kaj občinstva. Žal da razen lesorezne šole v Kočevju ni dobiti na Slovenskem zavodu, v katerem bi se gojenci navajali k umetelni obrtnosti, saj so vsi obrtni zavodi, naj se imenujejo že kakorkoli, namenjeni sami praktični omiki, omejeni na vsakdanje potrebe.
Nekaj izboljša te razmere obrtna šola, katera se osnuje r Ljubljani, največ koristi pa je pričakovati od obrtnega muzeja, in zato iskreno želimo, da se ustanovi čim prej mogoče.