LISTEK. Diunjla. ' Kocoaa iz ifriikih pragozdot. ®!*$M*X npisal bl. jB. Buxroujghi. — Prevcd«! Pialus. 15 Ine in C!ayton sla šla na sprehod po vrtu. Beseda fima ni kaj gladko tekla. Oba sta čulila, da je dozorci irenulek, ko s-e je bilo treba odločiti za jasen da ali ne. Po vsak se je bal začeti. C!aytona je mučilo Ijubosumje. NjegoT nasprotnik. •« je ulegnil vsak hip vrniti in bal se je, da mu ne bo &os v tckmi za Ino. Treba ga je bilo prehiteti in mu izpodkopati tla. Dobro je poznal Inino slabo stran. In ko sta bodila po vrlu in govorila vsakdanje, brezpomcmbne reči, je hilel pripravljati svoj načrt in zlagati primerne besede aa odločilni napad na njfno srce. .,, Pa tudi In« je mislila težke misli. ' T"zan se bo vsak hip vriii! in prvo ugodno priliko, lo je vedela, bo porabil ter ji stavil odločilno vprašanj«. Bala se ga je. Nepremagljiva sila je izhajala iz njega. Ali sc ji bo znala uslavljati? In vendar ni moglo ;J>iti —. Vedno jasneje se ji je zdelo da umeva svoje nagnjenje do nilad<;ga junaka džungle. Ali je bilo kaj druga ko trenulno navdušenje, ko 'občudovanjc njcgovih silnib moči, njegove spretnosti in gibčnosli, njegove junašlva —? Kateremu rnlademu, »laliotnemu dekletu bi ne udarilo srce burneje vprifio oiladt-ga junaka, ki se zaradi aje golih rok vrže na leva, »katcro deltle bi ne Čutilo bvaieziie naklonjenosli do jho- ža, ki i^ zaradi nje junaški tvegal življenj« in jo rešil gotove smrti —! Navdušenje, občudovanje telesnega junaštva, hva^ ležnost, — to pa še ni bila ljul>ezen, ki zadostuje za zakonsko srečo. Sev-f, v džungli je scdila dru-gačf. Car džungle jo je omamil in bi bil oinamil Tsako drugo. Pa Wisconsin ni bila yeč džuingla, čar džungle se j« razfblinil in »neznani beli junak«, nekdaj ožarjen 8 slaro nepremagijivega zmagovaka nad levi in gorilami, je sul pred njo y krotki modni obleki parišk«ga kroja, govoiil francoski, se olikano vedel in bil prav taJc, kakršn' so vsi drugi mladi ljudje. Romanlika džungk je izginila, kaj pa je oslalo mesto nje iia »junaku« —? Svojih sllnih miSic seve ni izgubil, kakor je pokazal nastop s Canlerjem. Pa taki nastopi v kulturnem, urejenein svetu niso več pomenili junaštva, ampak nasilje —. Kdo ji je jamčil, da bi sc taki prizori ne utcgnili ponoviti še tudi v zakocu —? Kaj bo počela z možem, ki jc znal neljubega človeka enoslavno dvigniti od tal in ga vreči skozi okno —? Kdo ji je jamčil, da ima njen junak iz džungle poleg lclcsnih moči tudi potrebno izobrazbo dulia in srca, vdikocVušnost, ralilnrutnost, požilvovalnost in druge laslnosli, ki so pudlaga zakonske ljubezni, zakonskega medsclK/jnega razrncrja —? »V srcu sem še Yed.no divja žival«, — tako je dejal! Ine se ga je ba'a. In ledaj je govoril Clajion. »Ine«, je dejal irchko, »Canlerja ni tcč, svobodni si>! Dolg ludi lŁhko piač^tc Ni vam treba mojcga denarja. Rekli ste, da me spoštujete, da sem vaš prijatelj —. Ali ni mogoče, res ni mogoče, da bi našli r svojem srcu še vsaj tudi iskrico ljubeziii za mene?« Ine si je zalaila obraz. »Ali mislite na — Trzana, Ine?« je aadaljevaL »(Preinislite si dcbro, predea se vežete nanj! Kdo je ta človek? Kdo so njpgovi starši? Kako je prišel v džunglo? Niti sam ne vel Po vse,Pverjctn«sti utegne biti ubegel kaznjenec ix kake evropske kolonije v Afriki, ali pa vsaj potomec kakega lakega begunca. Dokaz tenra je njegova gladka francoščina, ki jo je iz umljivih vzrokov spodaj v Afri-*ki zalajil, in pa njegovo olikano vedenje. In na lakega človeka se hočete vezati, Ine? Nikarne mislite, da vam ga bočem očrniti! Priznavam, da je junak, kakršnega še nisem videl, da nam je mnogo dobrega sloril. Toda končno — v smrtni nevarnosli smo bili in vsak pošten človek pomaga bližnjemu v lakib. položajift. Toda — ali je to njegovo zgolj telesao jimaštvo že tudi jamstvo, da ima potrebne značajne lastnosti, ki' jo zahteva dobro vzgojeno dekle od svojega bodočega moža —?€ Tako je govoril Clayton. Inc pa se je čudila, kako se ujeinajo njuni nazori —. Pogledala je izza prstov po Claytonu in se po-» praševala, ali bi res ne bilo mogoče da bi ga Ijubila, vsaj loliko, kolikor je bilo potrebno za skupno življenje. Zakaj ne, si je mislila. Nobenega pogreška ni našla na njcm, vedno je bil prijazen. mire.n, — pravi gentleman. Vsako dekte bi bilo ponosno nanj. In ko ji je črez nekaj časa rahlo potegnil roke a obiaza, jih obdržal ler vprašal: »Ine, osreč.li vas bo-» čcml, bodile moja iena!« — ledaj je šepnila komaj slišni »Jako značilno —! Zelo značilno —! Kakor sem refcei, gospod Filandcr! Boj za obstanek je temeljni zakon Bvljenja. Mislite na hrošča! Ni pa treba, da lelesno ¦sočnejši Tedno premaga slabiča. Zvit, prekanjen, re«mo budoben človek bo izpodrinil tudi orjaka —.e Tako je primodroval na vrt profesor Porter s stojjtma spremljeTalcema, Ine pa je planila^etu naproti. >Oče, že spet ste nam naredili loliko sltrbi! Tako «no Tas iskali!« »Beži beži, ljubo dete! In ne teri si glave s strarmi, ii jih ne razumešl Znanstvenik mora tvegati življenje ea vedo! Midva z gospodom Filandrom na primer —.« »Gospodiina Ine«, se je oglasil Filander, »zahtalite •e tule gospotlu Trzanu, da smo ga našli! Da nima takega dobrega nosu, še sedaj bi ga iskali in kdo vc, če bi (a vobče našli!« »Nosu —?« — »Da. Navohal ga je.« Smejali so se, Ine pa je šaljivo dejala: »Gospod Trzan je še pač vedno nekdanji junak 4žungle!c >Seveda«, je rekel Trzan. »Človek pač ne more fako hitro pozabiti, česar se je v mladosti navadil.« Ine in Clayton sta se^pomenljivo pogledala. Trzan Je pogled opazil in si naredil iz njega celo zgodbo. — Še tisti večer je dobil Ino na samem. Brea dolgega ¦voda ji je rekel: »Ine, naj se strar razčisti! Saj veste, po kaj sem prišel. Zapustil sem svojo ljubljeno svobodno džunglo, iel scm v svet, s trudom sem se učil vscga, kar potreImje omikan dlovek, žrlvoval sem neomejeno svobodn« Hvijenje pragozda, ki mi je bilo nad vse drago, ter se dal vkovali t tcsne, ozke, nevajene spone, ki v njih ži¦me ljudje aied svelom, vsc to sem sloril in ie mpogo več bi storil — zaradi vas, Ine! Prižel s<?m k vam črez daljno morje, pol sv<?ta sem prepotoval, da sem našel Tas. Zaradi vas hočem postati rse, karkoli zahtevate —. fn«, prosli ste, osrečiti "»as ho-čem, ras morem, — bodite moja žena!« Mirno je govoril in rafcJo. Pa iz njegovega glasu j« dcncla vsa njegova mlada, s.eža sila, vsa njegova globoka iskrenost, vso duio jc položil v njene bcsede. Prrikrat ga je Ine čula tako govoriti. Prvikrat je gledala t glcbine njegove Ijubezni. To je bila zares v*»- lika, močna požrtvovalna ljubezen —. Ali ni zagre^ila usodno zmoto, da je iako Ijubezen odklonila? Se ni zmolila, ker je mislila, da tale človek li pragozda ninia eanjo dovolj velikodušnosti, požrtvovalnosti —? Ali se ni prenaglila, ko je dala Claytonu besedo —•? In povrb, kako bo sprejel njeno odpoved, on, kl j« toliko žrtvoval zaradi nje? Ali ga ne bo bolelo, da ga bo po tolikih žrtvali pognala nazaj v divji pragozd —? In vendar vkljub vsemu — ali je sm«la, mogla •prejeti njegovo žxtev? Ali ni tvegala vse, 5« bi se zvezala z njim, z neznanim tujim človekom, ki je do predkratkim bila njegova domovina — džungla? Težki, hudi dvorni so ji trgali srce, v očeh jo je zaskelelo, obrnila je glavo in si zakrila obraz z rokami. Mirno je čakal, nili genil se ni. Počasi se je obrnila, inu pogledala v zveste oči — in poTedala mu je vse, svoje dvoite, sTOJf pomisleke, se obložila STOje usodn« obljube, ki jo je dala Claytonu, svoje srce je izsula pred njini. ničesar ni prikrila. Dotg« je molčal Trzan. Namdnje pa. j* krotk« i«k«i: Premalo čast »em še med tjudmi, da bi yas raamnd. Prizcali sle, da me ljubile, tudi U teste, da vat IjubJm jaz. Pa Tkljub temu ne morete bitS moja žena —! Oudlne so postave, ki Tladajo Aloveško družbo —. Ne bom silil v ras, Ine. Saj želim le «ne, va5o sre* io. In če mislite, da ne morete biti srečni z — divjakom ii džungl« in da Tas čaka sreča 1« ob strani Clayto>iov)V pa bom tcj Yaši sreči žrtvoval tudi svojo Ijubezen. D« ste le vi srečni —!« Arto je pribrum^l pred hišo in njunega pogoT-ara |e bilo konec. Nekdo je prihitel po stopnicalu »Ali ne stanuje tu gospod TrzanT* je TprašaL »To sem jaz.« ^ »Nujno brtzojavko prinašam. Iz Baltimore so j« jposlali k nam, takoj sem moral sesti v avlo tcr vas po« iskati. Iz Pariza je prispela po prekomorskem kabebaa.« Trzan je vzel pismo in raztrgal ovoj. Arnot mu je brzojavljaL Bralje: ! »Odtiski so dokazali, da si sin lorda Grefstoke. Častitam! ArnoUc Tudi drugi go prišli gledat, kdo s« J» pripeljal tako pozno. Clayton je radovednj vprašal: »Brzojavko stc dobili iz Pariza? Važne druzJnske radevc, kajne?« >Da«, j« subo odgoToril Trzan. Za hip je obviselo njegovo resno oko na CIaytona, Tule j« stal nj«goT telunec! Slaboten, bledoličen jmladič —. • ^J Ali mu naj pokai« brzojavko? (Dalje piihodnjK.) -