Dopisi. Iz Škal. (Volit^e). Ra7no s teni tednom se pri nas konča 7elikonočuo spraševanje, pri tej priliki pa tudi 7olite7, namreč 7olite7 cerk^enih ključarje7, ktere so boteli naši liberalci pretečeno leto kar inahonia odsta^iti in po s^ojem kopitu druge 7rinoti. Vkljub temu pa sta izvoljeaa oba prejšnja vrla moža. Dnbila sta 7ečiao glaso^! Jednako dobro se je do7išila srenjska 7olite7; za župana iz^oljenje g. Franjo Srebotnik, jeg07 pr?i S7eto7alec je g. A. Jan, oba pra^a narodnjaka, ves drugi odbor je sesta^ljen iz piavib konseiTati^nih mož. Toraj je nam upati boljše prihodnosti, da bi se 7endar ne gospodarilo rako^o pot. Strašno togoto in ne^oljo napra^ila je ta volite^ 7semu prejšnjemu občinakemu odboru, posebno g. županu, jego^emu piTemu svetovalcu in nekej drugej 7elja^nejšej osebi, 7si ti se tako jezijo, da bi skoro ob pamet prišli, ker so propadli pri volitvi, akoravno si je g. župan še to 5ast prisvojil, da je sam sebe volil, pa 7endar zastonj. Eden pa izmed 7olilce7, tudi jeg07 prijatelj, je S7ojo kapo metal po mizi rekoč: n7selej še je moja beseda kaj 7eljala." No, takrat ni našla stare 7eljave. N071 odborniki ao najbolj željčni pregledati srenjske račune. Vse dosedanje upiranje ne pomaga nič. Eden izmed srenjčano^. IzSvičine. (Vel. č. g. Aleksander Setznagel častni srenj čan). Ob času farnega oskrbništ7a pret. 1. so vele8estiti gospod Aleksander Setznagel, opat S7. Lambrehta na gornjem Štirskem, ob nedeljab in praznikib, ko ni bilo 7eč tamkaj g. kaplana, z 7eliko radostjo ob šestih na prošjo farnega oskrbnika 7ečkrat meše^ali. Eo so Svičinci zagledali 7isoko7iednega častitega 78. let starega še čvrstega opata k altarju priti, so jim nehote solze piisilile iz očes zarad ponižnosti in ljubeznji^osti, kojo so jim s tem dokazali. Bili so 23 let oskrbnik Lambreškib poseste^ 7 Svičini, katera jim je po lastui izja^i postala druga domo^ina in zato so tudi iz Ijubezni do Svi6ince7 farnega oakrbnika željo dopolnili. Za toliko ljubezen se niso znali Svičinski posestniki drugaSe h^aležni skazati, kakor s tem, da so obče spošto7anemu velečestitemu gospodu opatu sledečo diplomo poslali: Castna diploma 7isoko7rednega častno rojenega gospoda gospoda Aleksandra Setznagel, infulirauega opata 7isoko7rednega Benediktinskega samostaua S7. Lamberta na Gornjem Štirskem, konzistorijalnega sveto^alca Seko7.ske in La^antinske akofije. Glede mnogovistnega in zdatnega delovanja, katero ste Visokorojeni, 7isoko7redni gospod prelat! ob času mnogoletne navzočnosti 7 naši sredini, kot moder svetovalec v ja7nib in zasebnili zadevab, kot marlji^i sodelo^alec k basku srenj, kot mili podpiratelj in prijatelj tukajšnjib dubovniko^, iu blagodušni pomo8nik šolske mladine, kakor tudi silo trpečib tukajšnjega piebivalstva skazali, si stejejo ponižno podpisani 7 posebuo 7eselje Vas, 7isoko7i*edni gospod prelat, s sklepom 20. no^embra 1879 za častnega uda srenj: S^ičine, Plača, Slatine, Špičnika in Vrtiča izvoliti z najponižnejšo prošnjo, to kot dokaz naše liraležnosti, najiz7istnejšega češčenja in apošto^anja sprejeti. Šrenja Svičina: Franc Ferlinc sr. predstojnik. Anton Hemet sr. S7eto7., Matevž Brezuer sr. S7et. Srenja Pla8: Andrej Kiemavc sr. ))redst., J. Menhard sr. svet., Franc Brezner sr. S7et. Srenja Slatina: Juiij Černe sr. predstojnik, Jaka Jakope sr. S7etO7alec, Boštjan Jost sr. 87et. Srenja Špičnik: Jaka Eaube sr. predstojnik, Jurij Pec sr. S7eto7., Matija Stindl sr. svet. Srenja Vrtič: Miha Lorber sr. predstojnik, Janez Rat sr. 87eto7alec, Jurij Šerbinek srenjski S7eto7alec. Srčna želja vseh je, da še nam Gospod Bog tako ljubeznjivega gospoda mnoga leta pri najboljšem zdra^ju olirani. J. Ž. Iz Slovenskih goric. Dovolji zopet preljubi ,,Slo7. Gosp." prostorček kmetskemu mladouču, da naznani nektere 7ratice 7 listu. Trda zima, ki pri nas precej budo pritiska, nam ne obeta nic kaj prida. Že lanski no^ember bil je precej mrzel, kakor sicei* na^adno ni. Mesenca decembia imeli smo tolik mraz, da nam je po kleteh 7eliko škode napra^il. December bil je res strašen konec sedemdesetuicam. Zimine še precej dobro kažejo. Bog naiu jih olirani! Naj se ne uresniči pregovor, ki pravi: kedai* sauinec dolgo gre, se po malem krub je. Jeseni pretila nam je živinska kuga, zato se nam je jesenska paša usta^ila, a druga hujsegani bilo. llvala Bogu. Go7ori se, da 1880 bode dobro 7iusko leto. Ako je res, da 7sako 23. leto je dobra 7inska letina, je to 7erjetno, ker dobro 7insko leto bilo je 1857. Mraz decembra akodil je tudi nekoliko sadnemu dre^ju. Več so trpele bruške, kakor jablane. Tudi črešnje so nekoliko poškodo^aue. Bog ne daj, da bi letos zopet dre^esa stale prazna, kakor pretečeno leto; bila bi za nas buda aiba božja. Bog nam daj boljših osemdeaetnic. F. F.