8000032
Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje
[MULtUii
AKCIJA
in <7 POŠTA SLOVENIJE
ŠTEVILKA 32
-*■	— llETO XLI
7. AVGUST 2009. CENA 1.35 EUR-
	Deseta
	obletnica
	Občine
m ■ J *	Solčava
'i jfisiSf	
1 \ (m4j	STRAN 8
	w
f 2	
	‘C
	b
	o
Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o, Attemsov trg 3. Gornji Grad
Telefoni prodajnega centra Ljubija:
-	prodajalna 837-07-80
-	prodaja kmetijstvo 837-07-84
-	skladišče
gradbenega mat. 837-07-81
-	poslovodja 837-07-82 -faks 837-07-88
’liga mozirje
Zgomiesavftlska kmet liska zadruga Martezoa
neverjetna izbira nahrbtnikov
Kalkulator SHARP 272 funkcij 17,97 €
Prenosna klima za hlajenje in gretje
Zvezek A4, črte 10 kos. neverjetna cena 2,70 €
Izdelki AQUASAN za nego bazenske vodlSäv
-	dezinfekcija
-	korekcija PH vrednosti 1
-	za uničenje alg
-	za bistrenje bazenske vode
-	za čiščenje bazena
Yolly barvice Kinder fest 1/12 - 6,50 €
239,90 EUR Popust za gotovino
Yolly Flomastri 1/12 4,78 €
Duo Yolly flomastri 1/12 5,85 €
5imEr
okna in vrata
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šo;
MODRA ŠTEVILKA
(((•08010 27)
www.simer.si
PUNSKI GORILNIK 4 NOGE 23,
BADMINTON, SET ZA 4 IGRALCE
23,40 €
Odprite svoje otqw*v svet! Verjetno najSofjša okna in vrata na svet
BRIKETI LESENEGA OGLJA 3 kg
KEMA BELA MIVKA GRADBENA 50 kg 2,20 €
KEMA PESEK ZA MALTO IN OMET 40 kg 1.80 €
KEMA PESEK KREMENOV ZA FUGIRANJE TLAKOVCEV 40 kg 4,40 € KEMAPESEK ZA OTROŠKO IGRO 25 kg 2,95 €
Tutela*
AKUMULATOR VESNA 100 A 79,90 € AKUMULATOR VESNA 150 A 133,00 €
AKCIJIAÜ
BOBNASTA ROTACIJSKA KOSILNICA SIP ROTO 220 - HIDRAVLIČNI DVIG ^ AKCIJA!!!
POMETAČ ROČNI S 650 KÄRCHER
139,00 €
PŠENIČNO KRMILNA" MOKA 40 kg
AKCIJA!!!
7,00 e__^
Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas
Tin,ovivv in papirnica Bohac
.Mozirje
brez klora blaga ngga vode kristalno čista voda enostavnaswRorgba
Obiščete nas lahko od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, v avgustu od 8. do 19. ure, in v soboto od 8. do 12. ure.
>ri kopanju
Informacije:
-	KT Šmartno ob Paki
896	52 52 ali 051 317 024
-	TPC Šoštanj
898 49 88 ali 031 359 069
-	KT Velenje
897	28 30 ali 051 353 783
KAMINI BAZENI
PEČI IN VSA DODATNA OPREMA
031 / 393 - 545, Dobriša vas 18, 3201 Petrovče
Slike so simbolne, Cene veljajo do 14.8.2009 oz. do odprodaje zalog.
OSREDNJA KNJIŽNICA CE US
Tretja stran
)
Gripa (isto blizu nas
Novi virus gripe A H1N1, ki so ga konec aprila letos odkrili v Mehiki, seje hitro razširil na vse celine sveta. Svetovna zdravstvena organizacija je zato vzačetku junija razglasila pandemijo. Tudi v Sloveniji se v zadnjih mesecih srečujemo s pojavom novega virusa gripe. Prvi primer je bil pri nas uradno potrjen 19. junija.
Inštitut za varovanje zdravja, Ministrstvo za zdravje in Klinika za nalezljive bolezni in vročinska stanja v Ljubljani pozorno spremljajo razvoj situacije in so v stalnem stiku s sistemi zgodnjega zaznavanja in obveščanja držav članic Evropske unije, Evropskim centrom za spremljanje in obvladovanje bolezni ter Svetovno zdravstveno organizacijo, V Sloveniji je število do sedaj potrjenih primerov nove gripe doseglo 150, skupno število do sedaj laboratorijsko negativnih preiskav pa se bliža 700.
Zadeva se torej ne dogaja nekje daleč, kjer nam ne bi mogia škoditi, ampak je le še vprašanje časa, kdaj se bo pojavila na našem pragu (po neuradnih podatkih naj bi imeli prvi primer okužbe tudi že v Zgornji Savinjski dolini), zato velja upoštevati napotke Inštituta za varovanje zdravja, ki svetuje, da seje prvenstveno treba izogibati tesnih stikov z zbolelimi ali tistimi, ki kažejo znake okužbe, to pa so: vročina, kašljanje, bolečine v mišicah in žrelu, glavobol, mrzlica in slabo počutje. Nekateri zboleli so poročali tudi o driski
in bruhanju. Izogibanje tesnemu stiku pomeni, da se omenjenim osebam, če ni nujno, ne približujemo na manj kot meter razdalje.
Še bolj redno kot sicer si je dobro umivati roke ali jih čistiti z alkoholnim razkužilom. Umivanje in dezinfekcija rok ščitita pred virusi. Umivanje z milom in toplo vodo naj traja vsaj 20 sekund.
Čim manj se dotikajmo oči, nosa in ust, kajti okužba se pogosto širi tako, da si virus, potem ko se dotaknemo česa, kar je onesnaženo, sami zanesemo v oči, nos ali usta, še preden si umijemo roke.
Če sumimo, da smo se okužili z novim virusom gripe, omejimo stike z drugimi ljudmi. Po telefonu pokličemo svojega zdravnika, ki bo poskrbel za pravilen odvzem vzorca, ki bo poslan v laboratorij, kjer se bo ugotovilo, ali gre za novo gripo. Zdravnik nam bo dal tudi potrebne nasvete in se odločil glede zdravljenja. Za otroke, ki kažejo znake okužbe, moramo v vsakem primeru nemudoma poiskati zdravniško pomoč.
Želim vam veliko odpornosti proti virusu nove gripe in vsem ostalim negativnim novicam, kijih zadnje čase bruhajo mediji.
IZ VSEBINE:
Tema tedna:
Ubijajo tudi druge bolezni, ne le nova gripa.. 4
Engo Gornji Grad:
Podjetje v stečaju prodano v prave roke?.6
Praznik občine Ljubno:
Ljubno kot prispodoba za ljubezen.9
Kolenčeva lipa na Ljubnem:
Naravna vrednota lokalnega pomena.10
Kolenčeva lipa na Ljubnem:
Naravna vrednota lokalnega pomena.10
Katedrala Gornji Grad:
Izjemno doživetje baročne glasbe...10
70-letni<a PGD Okonina:
Ob jubileju novo gasilsko vozilo...11
Izseljenec Valentin Lenko:
Najlepši del sveta se skriva v dolini
reke Savinje..........................16
Pastirska pot po Golteh:
Svež zrak, čudoviti razgledi, bogastvo naravne in ljudske dediščine..........18
Svež zrak, čudoviti razgledi, bogastvo naravne in ljudske dediščine..................18
Pomagajmo Reneju Blatniku:
Ko usodna bolezen poseže v življenje............22
— ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 32,7. avgust 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:// www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
NALEZLJIVE BOLEZNI IN LAHKOMISELNOST
Ubijajo tudi druge bolezni, ne le nova gripa
Svet se vedno bolj prepušča paničnemu krču pandemije nove gripe. Po elektronski pošti krožijo številna opozorila, teorije in grožnje, ki še dodatno širijo negotovost med ljudmi in spodbujajo nezaupanje v medicino. Kljub različnim teorijam zarote, ki so navsezadnje lahko celo resnične, pa je nova gripa tu, po neuradnih podatkih naj bi prvi primer zabeležili tudi med Zgornjesavin-jčani. Ob pojavu nove gripe pozabljamo, da se ljudje z nalezljivimi, tudi smrtonosnimi boleznimi spopadamo že od nekdaj. Marsikdaj precej lahkomiselno.
V PORASTU BOLEZNI, KI SE JIM LAHKO IZOGNEMO Konecjulija je vlada sklenila, da bo Slovenija nabavila 1,3 milijona doz
cepiva proti novi gripi in 140.000 ko-sovzdravila proti novi gripi relenza,za kar bo porabila dobrih 14 milijonov
evrov proračunskega denarja. Ravno vtem času po spletu krožijo različna opozorila o domnevni toksičnosti
Kljub opozorilnim plakatom se proti klopnemu meningitisu cepi le 10 odstotkov Slovencev (foto: Tatiana Golob)
zdravila tamiflu in celo novega cepiva proti novi gripi. In medtem, ko se v številnih druščinah vrstijo prepiri okoli smiselnosti in varnosti novega cepiva ter skorumpiranosti farmacevtskih in medicinskih lobijev, velika večina ljudi še pomisli ne na svoje lahkomiselno obnašanje.
Aids, virusna okužba imunskega sistema, ki se je lahko dobro obranimo že z uporabo kondoma, je do danes povzročila smrtže več kot25 milijonov ljudi, okuženost pa strmo narašča. V Sloveniji, da bomo pometli pred lastnim pragom, je v lanskem letu skokovito poraslo število okuženih s sifilisom: medtem koje bilo skupno število prijavljenih primerov zgodnjega sifilisa v letu 2007 le 28, je v lanskem letu število naraslo na 67 okuženih.
Naša anketa
Poznamo novo gripo?
Vsakdanjo temo pogovora - vreme - je sedaj zamenjala nova, v navadnem pogovoru pogosto imenovana prašičja gripa. Za zdaj sicer ne kaže na katastrofo, saj vsako kihanje še ni nova gripa, a previdnost ni odveč. Virus H1N1 je namreč že v več kot sto primerih zabeležen tudi v Sloveniji. Zato je smiselno, da bolj kot običajno skrbimo za preventivo, se izogibamo zaprtih prostorov in si pogosto umivamo roke. Nova gripa je namreč okužba, ki se (enako kot virus sezonske gripe) prenaša s kužnimi kapljicami, ki nastanejo pri kašljanju, kihanju in govorjenju, torej ob tesnem stiku z okuženim človekom. Pa smo res dovolj seznanjeni z novo boleznijo?
Jože Božič, Gornji Grad
Največ sem slišal o gripi preko medijev, preventivno cepivo naj bi bilo na tržišču naslednji mesec. Če ne bo predrago, se bom verjetno tudi sam cepil. Kot preventivni ukrep je najbolje, da ne hodimo med velike množice ljudi, prav tako sije potrebno pogosto umivati roke. To že sedaj zelo pogosto delam, ne glede na novo gripo. Z ženo bova dopustovala kar v Sloveniji, v tujino ne bi šel.
Stefan Turk, Šmartno ob Dreti
Z novo gripo sem seznanjen. O njej se veliko govori in piše, a vse ne verjamem in seje ne bojim, ker se z njo lahko okužim kot z vsemi drugimi virusi. Zdi se mi, daje vse skupaj tako napihnjeno zaradi farmacevtskih družb, da več zaslužijo. Seznanjen sem s preventivo, čistoča je seveda na prvem mestu in razkuževanje ter umivanje rok. Zdi se mi, da si verjetno bolj umivam roke, kot si jih navadno. Za dopust se nisem odločil za križarjenje ali tujino, kot sem sprva nameraval, temveč se bova z ženo podala po domovini. Tudi o cepljenju razmišljam, takoj ko bo to mogoče.
Tinkara Rosenstein, Ljubno ob Savinji
Delno sem seznanjena o novi gripi in preventivi, vendar ko sem bila v Ameriki, nisem niti pomislila na to, da bi se lahko okužila. Tudi na dopust bi se podala ne ozirajoč se na to, da se v določenih državah lahko hitreje okužiš kot pri nas, ker je več tovrstnih primerov. Za higieno rok vedno enako skrbim, tako bo tudi naprej. Tudi na obisk v bolnišnico bom v teh dneh odšla.
Marko Atelšek, Dol Suha
Sam delam v gostinstvu in imam veliko opravka z gosti iz tujine in domovine, a o tem, da bi se pri tem lahko okužil, niti nisem razmišljal. O novi gripi sem namreč toliko seznanjen, kolikor nas o njej obveščajo različni mediji. Tudi o higieni ne razmišljam bolj, kot sem do sedaj. Na dopust sem odšel neobremenjen z novo gripo in niti pomislil nisem, da bi se lahko tam, kjer smo dopustovali, okužil.
Irena Gilberg, Rečica ob Savinji Preko medijev sem seznanjena z novo gripo. V tujini, kjer prebivam del leta, smo dobili obvestila, naj take paciente ne zdravimo, temveč le prijavimo, ker je bolezen nalezljiva in morajo bolniki v zdravniško oskrbo. Sama sem namreč doktor alternativne in komplementarne medicine. Vsekakor pa preventivno skrbim, da se ne bi okužila, predvsem si še bolj pogosto umivam roke. Higiena je še močnejša, kotje bila do sedaj. Izogibam se tudi prostorov, kjerje veliko ljudi. Na dopust letos ne grem v kraje, kjer obstaja večja verjetnost, da bi se okužila.
Barbara Trobentar, Luče	rg
Nisem podrobno seznanjena s tem, kakšni so ® simptomi nove gripe, in o njej ne razmišljam. Tudi s, na mojo odločitev o dopustu, podala sem se namreč na Irsko, ni vplivala, čeprav so me številni svarili na nevarnost okužbe. Do sedaj sem imela srečo.
Se bom pa takoj, ko bo mogoče, dala cepiti.
Pripravila in fotografirala Marija Sukalo
MLADI UMIRAJO ZA POŠKODBAMI
Slovenci pa ne umiramo le zaradi bolezni, ki jihje težko predvideti ali preprečiti. Na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja je objavljena študija o umrljivosti v Sloveniji v obdobju med letoma 1985 in 2005. Poškodbe, predvsem iz prometnih nesreč, so glavni vzrok smrtnosti med našimi šolarji, kar kaže na veliko neodgovornost odraslih v prometu. Prav tako so bile nezgode s poškodbami glave in številne poškodbe v smislu politravme najpogostejši vzrok smrti mladih
moških in žensk, starih od 15 do 19 let. Mladi, umrli v prometnih nezgodah, so bili največkrat sopotniki v avtomobilu, motoristi, kolesarji in pešci. Gre torej za brezsmiselno umiranje, ki bi se mu lahko izognili že z upoštevanjem prometnih pravil in večjo odgovornostjo vseh udeležencev v prometu.
Kot je razvidno iz omenjene študije, starejši Slovenci umirajo predvsem za boleznimi srca in ožilja ter sladkorno boleznijo, torej za boleznimi, ki bi se jim lahko v večji meri izognili z bolj zdravim načinom življenja.
Tatiana Golob
Mag. Damjana Podkrajšek, Zdravstvena postaja Nazarje:
»Gripa do sedaj v poletnem času ni bila aktualna, letos se prvič pojavlja ta čas in v takšni obliki. Pri tem pa pozabljamo, da je poletje ekstremno dobro za okužbo s klopnim meningitisom. Ta huda bolezen je v Zgornji Savinjski dolini zelo aktualna, saj se tukaj nahajajo žarišča z okuženimi klopi. V Sloveniji še vedno vsako leto umre vsaj en človek,
kar je popolnoma nepotrebno, ker se da proti tej bolezni skoraj 100-odstotno zaščititi.
Problem pri cepljenju proti klopnem meningitisu je verjetno v tem, daje cepljenje samoplačniško in za marsikoga precej drago. Cepiti seje namreč treba v treh odmerkih v enem letu, kar je strošek 25 evrov na cepljenje, in če se želi cepiti celotna družina, gre za precej veliko vsoto. Seveda ta strošek ni velik v primerjavi s hudim potekom bolezni, ki lahko povzroči tudi smrt. Klopi prenašajo tudi boreliozo, ki jo lahko opazimo na podlagi rdečkastega obroča okoli vbodne rane. Pri sumu na boreliozo ni cepljenja, pri nastanku obroča pa je potrebno zdravljenje z antibiotikom.
Obe bolezni sta zelo aktualni in precej nevarni, do okužbe pride zlahka tudi na domačem vrtu, kljub temu pa se v Sloveniji proti klopnemu meningitisu cepi le okoli deset odstotkov ljudi, kar je zelo malo.«
WWW.
NOVA GRIPA NA POHODU
Med obolelimi tudi Zgornjesavinjiani?
Sodeč po pisanju časnika Dnevnik konec julija naj bi bila med obolelimi za novo gripo tudi eden ali dva Zgornjesavinjčana, doma z Ljubnega ob Savinji. Zaradi varovanja zasebnosti ostaja ime oziroma imeni obolelih neznani. V Zgornjesavin-jskem zdravstvenem domu uradne informacije o tem, da bi za novo gripo obolel kateri od njihovih pacientov, do zaključka redakcije niso imeli, izvedeli pa smo, da seje že kar nekaj domačinov, ki so se vrnili s potovanj v tujini, oglasilo pri svojem
zdravniku za odvzem brisa.
Že v maju, koje pandemija svetu sicer že grozila, ni pa še bila razglašena, je ministrstvo za zdravje koordiniralo potek dogajanja v primeru pandemije. Takrat je o ukrepih, ki veljajo med zdravstvenimi delavci v primeru razglasitve epidemije v Sloveniji in o ravnanju Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma spregovorila Darja Es, diplomirana medicinska sestra. Kot je razložila, bo v primeru epidemije v Sloveniji organizacija dela v
ambulantami čakajo zaščitne maske in razkužilo
(foto: Tatiana Golob)
zdravstvenih ustanovah spremenjena. Vsi zdravstveni domovi bodo morali ali ločiti poti obolelih in zdravih ali pa časovno ločiti organizacijo dela.
Sedaj ko je nova gripa že v Sloveniji, smo v nazorski zdravstveni postaji izvedeli, da pacienta, ki na-jprej pokliče in pove, da ima simptome podobne gripi, ob sprejemu izolirajo. Pri tem se pri vhodih
Mag. Damjana Podkrajšek, Zdravstvena postaja Nazarje:
»Starši mlajših otrok so vtem obdobju seveda v stiski, bojijo se za svoje malčke in kako bodo v primeru okužbe bolezen prebolevali. Zato bi rada spomnila na dejstvo, daje večje število smrtnih žrtev nove gripe predvsem v tistih državah, kjer je veliko revnega prebivalstva, otroci so tam podhranjeni, slabo odporni, dobre higiene ni. Verjamem, da bo tudi pri nas na zimo prišlo do epidemije, mislim pa, da ne bo takšne smrtnosti kot je bila npr. v Mehiki.
Pomembno je, da otroke že sedaj utrjujemo, jim nudimo veliko svežega
ali čakalnicah zgornjesavinjskih ambulant nahajajo zaščitne maske in razkužilo, ki naj bi jih uporabil takšen bolnik ob prihodu. Zdravstveni delavec, ki okuženemu jemlje bris, se zaščiti z masko in rokavicami, poskrbljeno pa je tudi za vsakokratno razkužitev kljuke in ostalih predmetov, ki bi se jih okuženi lahko dotaknil.
Tatiana Golob
sadja in zelenjave, jih rednotuširamo z bolj hladno vodo, kar pomaga pri utrjevanju imunskega sistema. Važno je tudi, da malih otrok ne oblačimo preveč in jih s tem ne pregrevamo, kar zaradi prekomernega potenja hitro pripelje do prehlada.
Ljudje mislijo, da je nova gripa močno nalezljiva, vendar ni tako. Potreben je tesen stik z obolelim, vsaj na 20 centimetrov blizu, tako da v nekih normalnih kontaktih z znanci na ulici ali v trgovini možnost okužbe ni tako velika. Med svojimi pacienti tudi še ne čutim panike, je pa povečano povpraševanje po informacijah v zvezi z novo gripo, kar pa je edino prav.«
©
ENGO GORNJI GRAD
Podjetje v stečaju prodano v prave roke?
Da je propadli Engo dobil novega lastnika, imata precej zaslug Toni Rifelj (levo) in Benjamin Wakounig (desno), direktor Eko-Toplote Energetike Günter Ztveiner pa napoveduje ponovni vzpon Enga in vložek dodatnih milijon evrov (foto: Marija Lebar)
Po dolgotrajnem iskanju novega lastnika je gornjegrajski Engo pristal v avstrijski lasti. Kot zatrjujejo pristojni, uporabniki ne bodo čutili sprememb, saj upravljanje celotnega sistema še naprej ostaja v domeni gornjegrajske Komunale.
Kot so povedali na novinarski konferenci, je Engo od stečajnega upravitelja Tomaža Kosa za pol milijona evrov kupilo avstrijsko podjetje Kelag Wärme oziroma njegova slovenska firma Eko-Toplota Energetika s sedežem v Ljubljani. Hkrati s podpisom pogodbe o nakupu so predstavniki novega lastnika podpisali pogodbo o nadaljnjem upravljanju s Komunalo Gornji Grad in o dobavi energenta s podjetjem Biomasa.
Kot pravijo, se cene za uporabnike ne bodo spremenile. Glede ekonomike sistema je direktor Eko-Toplote Energetike Günter Zweiner dejal, da z energijo trenutno oskrbujejo Smreko, nekaj javnih objektov in
dve tretjini individualnih hiš. Potrudili se bodo, da bi pridobili še preostanek individualnih uporabnikov, razen tega računajo na razvoj Gornjega Grada in na graditev trgovskega centra. Stavijo še na kogeneracijo, saj nameravajo hkrati pridobivati tudi električno energijo.
»Zavedamo se, da so takšni posli dolgoročni in ne prinašajo takojšnjih velikih zaslužkov. V Gornjem Gradu želimo izvesti več investicij in nameravamo v prihodnjih letih vložiti še milijon evrov,« je izjavil direktor Zweiner. V Eko-Toplofi Energetiki poudarjajo tudi sodelovanje z
lokalnimi partnerji, zlasti pri dobavi biomase, pri čemer ima to območje še veliko neizkoriščenih možnosti. Biomasa je okolju prijazna in ni podvržena tolikšnim cenovnim nihanjem kot olje ali plin.
Za sklenitev posla imata precej zaslug predsednik Slovenske gospodarske zveze v Celovcu Benjamin Wakounig in bivši gornjegrajski župan Toni Rifelj. Slednji je ob tem dejal: »Kupci so se sicer ponujali, vendar nismo želeli »mrhovinarjev«. Drugi zainteresirani niso imeli ambicij vlagati v sistem, kot je to izkazala Eko-Toplota Energetika.« Le-ta kot koncesionar že upravlja daljinska sistema v Novem mestu in Kranju, pravkar pa so podpisali tridesetletno koncesijsko pogodbo z Občino Lenart. Matično podjetje v Avstriji upravlja več kot 80 sistemov, od tega več kot 50 na biomaso, in, kot pravijo, imajo več kot 40 let izkušenj, kijih želijo deliti s slovenskimi partnerji.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET NAZARJE
Urejanje cone Prihova napreduje, o socialni pomoči
elkrojevkam prihodnjič
Nazarski župan Ivan Purnat napoveduje skorajšnjo prodajo prvih zemljišč v industrijsko obrtni coni Prihova
(foto: fotodokumentacija Savinjskih novic)
Na zadnji predpočitniški seji so nazarski svetniki obravnavali polletno poročilo o realizaciji proračuna. Sprejeli so dva osnutka odlokov in potrdili predlog podelitve občinskih nagrad in priznanj. Odločali so o sofinanciranju cepljenja proti virusu HPV in o dodelitvi socialnih pomoči.
Glede na to, da so svetniki sproti seznanjeni z izvajanjem občinskega proračuna in po potrebi sprejemajo rebalanse, ni bilo pričakovati pripomb na realizacijo. Poročilo je podala Branka Tevž, ki je povedala, da so tako prihodki kot odhodki pod načrtovanimi, saj še ni bila realizirana načrtovana prodaja nekaterih zemljišč.
Pri tem je župan Ivan Purnat pojasnil, da sklepajo predkupne pogodbe za zemljišča v industrijsko obrtni coni Prihova. Zanimanje za parcele je precejšnje in kupci resni, zato v kratkem pričakujejo tudi prodajo prvih zemljišč. Gradbena dela pri urejanju infrastrukture potekajo s prece-
jšnjo dinamiko in morajo biti zaključena do konca letošnjega septembra, nakar občina pričakuje tudi sredstva iz evropskih skladov.
Svetniki so obravnavali in sprejeli osnutek odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in osnutek odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Nazarje.
Potrdili so predlog komisije za volitve in imenovanja glede podelitve občinskih nagrad in priznanj, kijih bo občina podelila zaslužnim posameznikom in organizacijam ob občinskem prazniku septembra letos. Obravnavali so tudi predlog Osnovne šole Nazarje za denarno pomoč pri zagotavljanju cepljenja proti virusu HPV. Sprejeli so sklep, da občina cepljenje deklic sofinancira v višini ene
tretjine stroškov. Pri tem je bilo omenjeno, da starši, ki svojega deleža stroškov cepljenja zaradi gmotnega stanje ne bi zmogli, lahko podajo vlogo za denarno pomoč na Centru za socialno delo (CSD) v Mozirju.
Na dnevnem redu je bila še dodel-
itev socialne pomoči osebam, ki so izgubile delo pri stečaju Elkroja. Zaradi različnih pomislekov svetnikov in razjasnitve nekaterih vprašanj so odločanje o tej temi preložili na jesensko sejo občinskega sveta.
Marija Lebar
OBČINA LJUBNO
Asfalt velika pridobitev za krajane Primoža
_____________________________________________________________s
LUČE OB SAVINJI
Najvišje ležeče kmetije v Konjskem vrhu bliže
dolini
V Primožu nad Ljubnimjevtorek, 28. julija, pri kmetiji Lenko potekala slovesnost ob otvoritvi novega asfaltiranega odseka ceste. Trakje prerezala in tako novo cesto predala namenu Ijubens-ka županja Anka Rakun v družbi Jožeta Orešnika in Ivana Atelška. Sled-
nja sta skupaj s Cirilom Golobom sestavljala odbor za izgradnjo. Novo pridobitev je blagoslovil dekan in župnik Martin Pušenjak.
Gre za okoli tri in pol kilometre posodobljene ceste, ki je z dolino povezala še zadnje višje ležeče kmetije v Primožu. Sami krajani so si za to pridobitev močno prizadevali in vanjo vložili veliko prostovoljnega deia pa tudi lastnih sredstev. »Danes se nam uresničuje dolgoletna želja, da bi z asfaltno cesto dolino približali še zadnjim kmetijam v Primožu,« je v nagovoru dejal domačin Jože Jeraj. »Ko smo pred trinajstimi leti asfaltirali prvih nekaj kilometrov, si nismo predstavljali, da bomo že čez nekaj let dobili še do-
datne kilometre tako želene asfaltne ceste. Za to gre pripisati zasluge med drugim našemu občinskemu svetniku Jožetu Orešniku, županji Anki Rakun, ostalim svetnikom in ne nazadnje samim domačinom,« je še dodal.
Tudi ljubenska županja je poudarila prispevek krajanov, predvsem pa je dejala, da so uspehi vidni povsod tam, kjerje med ljudmi povezanost in sodelovanje v skupno dobro. Vsega tega pa je med krajani Primož res veliko. »Tako smo poskrbeli tudi za varnejšo pot v šolo za naše otroke,« je še dodala Rakunova.
Številčna udeležba na slovesnem dogodku, ki so se ga udeležili tudi člani občinskega sveta in občinske uprave občine Ljubno, pa tudi ostali gostje, je sama zase govorila o pomembnosti nove pridobitve. Prijetno druženje krajanov in gostov se je nadaljevalo na kmetiji Jamnik do poznih nočnih ur.
Marija Lebar
Zadnjo julijsko soboto si bodo prebivalci najvišje ležečih kmetij Konjskega vrha v občini Luče prav gotovo dobro zapomnili. Pri Špički -na križišču, kjer se cesta, ki pelje od Strug proti Snežni jami, na Raduhi odcepi proti njihovim domačijam -so se zbrali na slovesnosti, s katero so predali namenu kar dva odseka asfaltirane ceste.
Prvi je približno tri kilometre dolg odsek lokalne ceste od Rampe do omenjenega križišča, drugi del pa se nadaljuje vse do najbolj oddaljenih kmetij v zaselku Konjski vrh. Dobrih šest kilometrov skupne asfaltne prevleke je torej za kmetiji Spodnji in Zgornji Jamelnik ter njihove sosede resnično zlata vredna pridobitev, ki bo njihove poti v dolino pošteno »skrajšala«.
Posodobitev prvega dela ceste je sofinancirala Evropska unija inje bila
druga faza projekta iz lanskega leta, preostali del tokrat odprte ceste do približno 1.200 metrov nad morjem visoko ležečih kmetij pa so realizirali s sredstvi iz občinskega proračuna.
Domačini so se ob tej priložnosti zahvalili predvsem županu Cirilu Roscu in lučkemu občinskemu svetu pa tudi ostalim, ki so pripomogli k realizaciji tega pomembnega projekta, hkrati pa z malce grenkobe omenili, da v nasprotju z njihovimi pričakovanji na ljubljanski nadškofiji- kot lastniku gozdov vtem okolišu - za njihove prošnje na žalost niso imeli posluha. Kljub temu je najvišje ležeča asfaltna prevleka do domačij v Zgornji Savinjski dolini zgrajena, v prvi vrsti v zadovoljstvo občanov, pa tudi tistih, ki so jim pri tem pomagali. Slogan »več daš, več imaš« za nekatere pač še vedno velja.
Franjo Atelšek
Lučki župan Ciril Rose je ob asistenci domačinov prerezal trak čez cesto do najbolj oddaljenih kmetij v Konjskem vrhu
(foto: Franjo Atelšek)
Županja Anka Rakun je v družbi svetnika Jožeta Orešnika (levo) in člana odbora Ivana Atelška ter otrok iz Primoža prerezala trak preko asfaltirane ceste (foto: Marija Lebar)
LUCE
Štiri desetletja Lučkega dne
V Lučah bo letos ob praznovanju občinskega praznika in godufarnega zavetnika sv. Lovrenca še posebej slovesno. Tradicionalna turistična prireditev Lučki dan namreč praznuje štirideseti rojstni dan in je v tem času prerasla v večdnevno dogajan-
je z različnimi vsebinami. Večina letošnjega dogajanja bo potekala na novem prireditvenem prostoru na Hočevarjevi njivi ob vstopu v Luče.
Letošnje praznovanje se bo začelo že v sredo, 5. avgusta, s prireditvijo za najmlajše. Sledila bodo različ-
na predavanja, družabni večeri in planinski izlet. Številne športne dogodke bo dopolnjevalo kulturno dogajanje. Poskrbeli so, da bo dovolj glasbe za vsak okus. Na slavnostni seji občinskega sveta bodo podelili občinska priznanja, zaključek 40.
Lučkega dne pa bo v nedeljo z budnico, sv. mašo in procesijo, popoldan pa bo sledila prireditev »Od štanta do štanta« s prikazom starih običajev in tradicionalno nogometno tekmo med suhimi in debelimi.
Marija Lebar
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Vpis namestnika kmetijskega gospodarstva do
30. septembra
Zakon o kmetijstvu na novo določa kmetijo kot obliko kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Člani kmetije, ki so lastniki oziroma solastniki kmetije, morajo izmed članov kmetije določiti nosilca in namestnika nosilca, podatke o njih in gospodinjstvih na kmetiji pa upravni enoti posredovati najkasneje do 30. septembra letos.
NOSILCA IZBEREJO LASTNIKI KMETIJE
Na kmetiji je lahko vpisanih več gospodinjstev, posamezno gospodinjstvo pa je lahko vpisano le na eni kmetiji. Lastniki ali solastniki kmeti-
je morajo nosilca in namestnika nosilca kmetije zbrati v skladu s Pravilnikom o registru kmetijskih gospodarstev, nosilec in njegov namestnik morata biti popolnoma poslovno sposobni fizični osebi.
Če je na kmetiji samo en član kmetije, ki je popolnoma poslovno sposoben, kmetija nima namestnika kmetije. Če je kmetija delno ali v celoti v postopku dedovanja, nosilca in njegovega namestnika določijo lastniki v soglasju z dediči kmetije. V primeru, da kmetija nima več niti nosilca niti namestnika, do določitve novega nosilca opravlja naloge nosilca najstarejši član
kmetije. Kadar člani kmetije ne morejo doreči soglasja o določitvi nosilca in namestnika nosilca, otem odloči upravna enota.
NUJEN TUDI VPIS NAMESTNIKA Tako kot nosilec je pomemben tudi namestnik nosilca, saj brez njegovega vpisa v register kmetijskih gospodarstev kmetijsko gospodarstvo ne izpolnjuje pogojev za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike. Oseba, ki se v register kmetijskih gospodarstev vpiše kot namestnik, do smrti nosilca nima ne obveznosti ne pravic v zvezi stem kmetijskim gospodarstvom, prav tako vpis ne vpliva na plačilo davkov. Šele ob smrti
nosilca, ko namestnik postane novi nosilec kmetijskega gospodarstva, prevzame tudi obveznosti in pravice, ki jihje imel prejšnji nosilec.
Nosilci kmetij morajo podatke o namestniku nosilca in gospodinjstvih na kmetiji posredovati na predpisanih obrazcih, ki so na voljo tako na upravni enoti, kmetijski svetovalni službi in na spletni strani upravne enote. Na območju Upravne enote Mozirje je kar okoli 900 kmetijskih gospodarstev, zato je podatke o namestnikih priporočljivo posredovati čim prej in se tako izogniti kasnejšim sankcijam oziroma izgubi določenih pravic.
TG
DESETA OBLETNICA OBČINE SOLČAVA
Biti Soliavan je privilegij in čast
Predstava Solčavsko skozi čas v izvedbi izvrstnih domačih igralcev je znova do solz nasmejala občinstvo (foto: Marija Lebar)
Lučah. To je oblasti v Ljubljani vendarle prepričalo in avgusta leta 1998 je bila v uradnem listu razglašena nova občina Solčava, ki je uradno začela delovati januarja 1999. »Nisem domačin, čeprav v Solčavi živim že štirideset let. Včasih je veljala službena premestitev v Solčavo za nekakšno kazen, zame pa je bil to privilegij in čast,« je še povedal Čerček.
Župan Alojz Lipnik je dejal, da je Solčavanov malo, zato občinska priznanja podeljujejo le vsaka štiri leta in to seje zgodilo lani. V tokratnem govoru seje zahvalil vsem, ki so vdesetih letih občine obilno pripomogli k njenemu napredku in boljšemu
življenju občanov. »Želimo biti prijazna občina vsem gostom, predvsem pa našim občanom, tako mladim kot starejšim. Za vse je treba preskrbeti dostojno življenje in se zamisliti tudi v bodočnost,« je dejal Lipnik.
Zato je Solčava danes eno samo gradbišče, projekti, ki potekajo, pa bodo v kraj in občino prinesli nove razvojne možnosti in delovna mesta. Da delajo prav, je potrdil tudi prejem naziva EDEN 2009. »Ali ste za to, da se imamo radi, da skupaj živimo v slogi in da skupaj delamo za dobro vseh?« je vprašal župan, odgovor na te besede pa je bil buren aplavz v dvorani.
S slavnostno sejo so v nedeljo, 2. avgusta, v Solčavi obeležili desetletnico ustanovitve sedanje občine. Dogodekje bil hkrati vrhunec dogajanj 17. Solčavskih dnevov, ko so se različne prireditve vrstile več kot teden dni. V tem času goduje tudi farna zavetnica Marija Snežna, kiji je bila posvečena slovesna maša s procesijo.
Občinstvo, kije do zadnjega kotička napolnilo dvorano, si je najprej ogledalo igrano predstavitev Solčavsko skozi čas v izvedbi izvrstnih domačih igralcev. Predstavitev v lepi solčavski govorici izvablja solze in smeh tudi gledalcem, ki sojo videli že večkrat, še večji vtis pa naredi na tistega, ki jo vidi prvič. V sprehodu skozi zgodovino je lepo opisan tudi
čas, ko so se Solčavani odločili spet imeti lastno občino, kot je že bila v
19.	stoletju.
Koliko »solčavske trme« in vztrajnosti je bilo za dosego tega cilja potrebno, je povedal eden izmed pobudnikov in takratnih akterjev Janez Čerček. Maja leta 1994 so v Solčavi izvedli referendum za ustanovitev lastne občine, ki se ga je udeležilo več kot 80 odstotkov volilnih upravičencev. Za samostojno občino je glasovalo preko 90 odstotkov volivcev. Kljub tako jasno izraženi volji je bila Solčava 1. januarja 1995 priključena občini Luče.
Svet solčavske krajevne skupnosti je sprejel sklep, kije bil potrjen tudi na zboru občanov: državljanska nepokorščina in bojkot volitev v
Janez Čerček je povedal, koliko »solčavske trme« in vztrajnosti je bilo potrebno, da je Solčava postala samostojna občina
(foto: Marija Lebar)
OBČINSKI PRAZNIK OBČINE LJUBNO
Ljubno kot prispodoba za ljubezen
Zadnji dan v juliju so se Ljuben-ci in gostje zbrali v tamkajšnjem kulturnem domu in s slovesnostjo počastili letošnji občinski praznik. Ob tej priložnosti so podelili občinska priznanja, Stanislav Ermenc in Benjamin Hvala pa sta postala nova častna občana občine Ljubno.
Slavnostna govornica županja Anka Rakunje med drugim povedala, da občina Ljubno letos praznuje
15.	rojstni dan, in poudarila: »V tem času smo marsikateri uspeh dosegli skupaj, zato je prav, da tudi praznu-
kar prinaša odlične učinke,« je še dejala županja.
Med projekti in dogodki v zadnjem letuje posebej omenila veliko čistilno akcijo, otvoritev Sončnega otroškega igrišča, brezžični internet, asfaltiranje ceste v Primož, prenovo vodovoda in zagotovitev kakovostne pitne vode vsem občanom. Za varnost skrbijo z opremljanjem gasilskih društev in civilne zaščite. Tako je Prostovoljno gasilsko društvo Okonina ob 70-letnici dobilo novo vozilo.
Rakunova pa se je ozrla tudi v prihodnost, saj ima občina v
načrtu še kar nekaj projektov, nekateri od njih bodo sofinancirani z evropskimi sredstvi. Eden takih je prenova kulturnega doma v Radmirju. Županja je prepričana, da je ključ uspeha občine v sodelovanju vseh občanov.
prejemnik srebrnega priznanja Božo Križnik, povsem desno podžupan občine Ljubno Stanko Zagožen (foto: Marija Lebar)
Sledila je podelitev letošnjih priznanj županje, ki sojih prejeli kolesarja Andrej Helešič Marovt in Erik Rosenstein, smučarski skakalec Primož Piki in dramska skupina pri Kulturnem društvu Ljubno. Bronasti priznanji sta pripadli Slavici Tesovnik in Franju Bezovniku, srebrno priznanje je prejel Božidar Križnik, zlato priznanje pa je šlo v roke režiserki, scenaristki in »duši dramske skupine« Urši Solar. Častna občana sta, kot že omenjeno, postala Stanislav Ermenc in Benjamin Hvala.
Celotno prireditev je spremljalo ubrano petje domačega mešanega pevskega zbora, v glas-
benih točkah pa so se predstavili tudi ljubenski otroci, ki obiskujejo Glasbeno šolo Nazarje. Za smeh sta poskrbeli članici dramske skupine pri KD Ljubno Polona Rihter in Ana Napotnik. Na povsem izviren način sta podali kroniko dogajanja v času Flosarske-ga bala, pri tem pa nista pozabili »obdelati« niti letošnjih občinskih nagrajencev.
Čisto na končuje spregovoril še novi častni občan Beno Hvala. Dejal je, daje že od malega navezan na ta prelepi kraj, kamor vedno rad prihaja: »Beseda Ljubno že sama je nekaj posebnega, mene vedno spominja na besedo ljubezen.«
Marija Lebar
Benjamin Hvala (levo) čestita Stanislavu Ermencu, ki je prav tako kot on postal častni občan občine Ljubno (foto: Marija Lebar)
jemo skupaj.« Občina Ljubno si je v tem času pridobila velik ugled, saj se trudi ohranjati in dvigovati kakovost življenja občanov. Pri tem se obnašajo kot racionalen gospodar in za razvojne projekte pridobivajo tudi znatna sredstva iz evropskih skladov. »Sodelovanje z občinskim svetom je vzorno in demokratično,
USTVARJANJE SLIKARSKIH DEL V ŽIVO
Slikanje s Slavico Tesovnik
V okviru slikarsko kiparske razstave Slavice Tesovnik s prijatelji sije bilo možno na Ljubnem ob Savinji ogledati uslvarjanje slikarskega dela. Slavica, ki najraje slika z akrilnimi barvami na platno, seje v soboto, 1. avgusta, na razstavnem prostoru v osnovni šoli lotila nove slike in vsakemu obiskovalcu prikazala, kako poteka njeno delo.
Obvezen slikarski predpasnik, pa barve, čopiči in platno ... in pod spretnimi Slavičinimi rokami je pričela nastajati nova stvaritev. Medtem seje z veseljem posvetila tudi obiskovalcem in jih popeljala med likovnimi deli ter jim razložila vse, kar jih je zanimalo.
Šteti Sem
Benjamin Hvala
Na Ljubno je prihajal s starši, ki so kotturisti tukaj našli pravo dušo kraja in ljudi. Leta 1953 so na Ljubnem organizirali smučarsko skakalno tekmo, na kateri je sodeloval kot mladi napovedovalec. Od takrat je njegova pot povezana z Ljubnim. Še posebej pomembno je delo tega legendarnega športnega novinarja za Ljubno v zadnjem desetletju, ko je z vsemi močmi in bogatimi izkušnjami sooblikoval pomembne smučarske dogodke svetovnega
nivoja, ki so se dogajali na Ljubnem.
\______________________________
Stanislav Ermenc
Je domačin, rojen v Melišu. Na študij je odšel v Ljubljano, pot pa ga je nato zanesla med gospodarstvenike. Leta 1972 je postal magister ekonomskih ved. Bilje direktor več uspešnih podjetij, žal pa mu je nadaljnjo kariero preprečila bolezen. Po upokojitvi seje zagnano lotil slikarstva in imel 37 samostojnih razstav. Njegova dela krasijo tudi kulturni dom in prostore Občine Ljubno.
KATEDRALA GORNJI GRAD
Izjemno doživetje baročne glasbe
SLIKARSKO KIPARSKA RAZSTAVA NA LJUBNEM
Razstavlja Slavica Tesovnik
s prijatelji
Ljubenka Slavica Tesovnikje vsestranska umetnica, toda njeni največji ljubezni sta slikanje in pisanje. V sklopu letošnjega občinskega praznika je v prostorih osnovne šole na Ljubnem predstavila del svojih slikarskih stvaritev, ob tem pa k sodelovanju povabila nekatere svoje prijatelje.
Slavica Tesovnik je doslej sodelovala na preko 60 skupinskih razstavah in postavila tudi 19 samostojnih (foto: Štefi Sem)
Tesovnikovi so se na razstavi tako pridružili Marjana Verbuč iz Mozirja, OskarSovinc iz Velenja, ki sta tako kot Slavica člana društva šaleških likovnikov in zgornjesavinjskega društva Gal, Rok Komel iz Griž in Stanislav Petrovič iz Celja pa sta samostojna ustvarjalca.
Slavica Tesovnik se je že pred leti povsem zapisala umetnosti in je za svoja dela prejela številna priznanja in nagrade ter certifikat na področju sodobne ustvarjalnosti Zveze likovnih društev Slovenije. V lanskem letuje izšel tudi njen prvenec poetične proze Tkanina želja. Sodelovala je na preko 60 skupinskih razstavah in postavila tudi 19 samostojnih.
Po njenih besedah je povabilu prijateljem, da se ji pridružijo na razstavi, botrovala želja, da obiskovalci pridejo v umetniško zapolnjen prostor in uživajo v razstavljenih delih. Za sodelovanje seje prijateljem zahvalila z knjižnimi darili.
Razstavo sta odprli skupaj z ljubensko županjo Anko Rakun, kije izrazila ponos, da ima Ljubno umetnike Slavičinega kova. Med otvoritveno slovesnostjo sta Tesovnikova in Anže Korenjak z Rečice ob Savinji prebirala njeno poezijo.
Štefi Sem
V soboto, 1. avgusta, je gornjegrajska katedrala Mohorja in Fortunata gostila glasbeni dogodek evropskih razsežnosti. Obiskovalci iz različnih krajev Slovenije so povsem napolnili prostorno prizorišče cerkvene ladje, kjer so bili nameščeni še dodatni sedeži. Koncert baročne glasbe z vrhunskimi poustvarjalci je publiki pričaral nekaj nepozabnih trenutkov. Nemalo pozornosti je zbudila tudi koncertna dama (hostesa), kije v prikupnih baročnih oblačilih do prizorišča pri oltarju spremljala člane orkestra.
Orkester je bil sestavljen večinoma iz godal, dopolnjen z oboo, fagotom in čembalom. EUBO European Union Baroque Orchestra (Evropski združeni baročni orkester) ima »stalno bivališče« v Luksemburgu. »Za mlade instrumentaliste z vseh koncev Evrope je orkester most med študijem na konzervatoriju in profesionalnim življenjem,« je pisalo na koncertnem listu. Glasbeniki prihajajo iz trinajstih držav Evropske unije, njihova povprečna starost pa je 26 let.
Vokalni del večera je pripadel švedski sopran-
KOLENČEVA LIPA NA LJUBNEM
Kolenčeva lipa se bohoti pred hišo na Kolenčevi domačiji na Ljubnem ob Savinji. Na podlagi strokovnih kriterijev je bila spoznana in določena za naravno vrednoto lokalnega pomena v občini Ljubno.
Za postavitev table in medijsko prepoznavnost Kolenčeve lipe kot naravne vrednote gre zahvala Zavodu za varslvo narave OE Celje, Zavodu za gozdove Slovenije KE Ljubno, Občini Ljubno in lastniku Ernestu Er-mencu, kije skupaj z županjo Anko Rakun v sredo,
29.	julija, odkril informacijsko tablo. O pomenu naravnih vrednot in lipe so spregovorili Lojze Gluk, Mojca Tomažič, lastnik domačije in županja.
istki Marii Keohane. Njen repertoar obsega širok spekter glasbenih slogov od baroka do sodobnosti. Na različnih tekmovanjih je osvojila prestižne nagrade, navdušila pa je tudi poslušalce v Gornjem Gradu.
Na sporedu so bila dela dveh, po mnenju nekaterih najsijajnejših baročnih skladateljev Georga Friedricha Fiändla in Johanna Sebastiana Bacha. Oba skladatelja sta bila rojena istega leta, in sicer 1685. Bach je umrl leta 1750, Händl pa devet let za njim, torej letos mineva 250 let od njegove smrti.
Za uvod h koncertu je spregovoril gornjegrajski župan Stanko Ogradi. Izrazil je veselje, da je koncert naletel na tako lep odziv, in pozdravil občinstvo ter zaželel obilo glasbenih užitkov. Dejal je, da tokratni koncert v Gornjem Gradu ne bo ostal osamljen dogodek, saj načrtujejo pogostejše sodelovanje z Ars Ramovš, Zavodom za umetnost, marketing, promocijo in investiranje, kije bil skupaj z Občino Gornji Grad soorganizator koncerta.
Marija Lebar
Drevo, staro častitljivih 150 let, je visoko 17 metrov, obseg drevesa pa znaša 472 cm. V minulih desetletjih so lastniki domačije uživali v njeni senci in iz njenih cvetov pripravljali čaj. Pod lipo so se v starih časih sprejemale tudi pomembne odločitve. Narava ji je ponagajala le enkrat, in to pred tridesetimi leti, koje v neurju izgubila svoj vrh. O lipi so prepevala tudi Terska dekleta, društvo Komen pa je poskrbelo, da so bili vsi obiskovalci deležni skodelice domačega lipovega čaja ali Šilca lipovega žganja.
Štefi Sem
Vokalni del baročnega koncerta v gornjegrajski katedrali je pripadel švedski sopranistki Marii Keohane (foto: Marija Lebar)
Naravna vrednota lokalnega pomena
Ob jubileju novo gasilsko vozilo za prevoz moštva
in opreme
V Prostovoljnem gasilskem društ-	zanj so prispevali številni krajani	inskih gasilcevje blagoslovil mon-	ska društva v zgornjesavinjski gasil-
vu Okonina, ki sodi med najmlajše	Okonine in Meliš, Občina Ljubno in	signor Jože Vratanar in jim zaželel,	ski zvezi (PGD Okonina šteje sto
med petnajstimi v Gasilski zvezi	sponzorji.	da bi vozilo služilo predvsem za	članov, od tega je kar polovica oper-
Zgornje Savinjske doline, so prvo	Ključe vozila je predsedniku	prevoze ljudi in vaje, čim manj pa	ativcev), nenehno skrbijo tudi za
avgustovsko soboto obeležili 70 let	Francu Friclju izročila županja	za intervencije. Podobne želje sta	izobraževanje. Njihovo delovanje
delovanja. Ob tej priložnosti so na-	občine Ljubno Anka Rakun, ta pa	ob čestitkah izrazila tudi ljubens-	podpira več kot sto podpornih članov,
menu predali novo vozilo GVM1 za	jih je nato predal vozniku Gregor-
prevoz moštva in opreme. Sredstva ju Križniku. Novo pridobitev okon-
mm n m
S polivinilom okrašena Dreta
Pred časom smo pisali otisočih prostovoljnih ur, kijih vsako leto, tako tudi letos, člani Ribiške družine Mozirje namenijo za čiščenje vodotokov in obrežij rek Savinje ter Drete. S tem izkazujejo svojo skrb do narave, predvsem vode, ki je vir življenja. Tega se družba vse premalo zaveda, saj imamo omenjene dobrine zaenkrat še v neomejenih količinah - v nasprotju z mnogimi deželami, v katerih prebivalci čiste vode ne okusijo niti iz vodovodnih pip.
Ves trud ribičev in ekologov pa ostaja brez pomena oziroma izgublja na vrednosti ob primerih, kakršen seje pred nedavnim zgodil v Delcah, vasici posejani na obeh bregovih reke Drete. Brezvestnežje očitno v vodo ali njeno bližino odvrgel polivinil, v katerega so zavite silažne bale. Odpad je Dreta odnesla s sabo, pri tem pa ga na obeh bregovih puščala na grmovju. Sedaj polivinil visi z rastlinja kot paleta svojevrstnih zastav v hvalnico človeškega uničevanja narave. In to tiste, ki jo bomo zapustili svojim naslednikom, otrokom in vnukom.
Največji del odpadne nesnage se je zaustavil ob mostu preko Drete v Delcah. Ob tem se lahko domačini bojijo zase in svoje premoženje. Prepustnost vode na tem mestu seje namreč bistveno zmanjšala in lahko v primeru obilnejših padavin povzroči, da narasle vode tudi zavoljo človeške brezvestnosti prestopijo bregove.
Mozirski ribiči so opisani primer predali v obravnavo vodnemu nadzorniku, ki bo poskušal odkriti lastnika in zoper njega primerno ukrepati. Ne glede na to pa bo potrebno čim prej odstraniti nakopičen material. So tudi v tem primeru ribiči edini, ki bodo skrbeli za takšne in podobne prestopke?
Besedilo in foto: Benjamin Kanjir
Vozilo je z rezom traku simbolično predala namenu županja občine Ljubno Anka Rakun (foto: Marija Šukalo)
ka županja Anka Rakun in regijski poveljnik Nikolaj Vihar.
Ob jubileju okoninskega gasilskega društva je njihovo delovanje od ustanovitve do danes orisal predsednik Franc Fricelj in poudaril, da so gasilci bili in vedno bodo povezovalni člen v kraju. Pogum in volja ter znanje in nenehno izobraževanje so porok, seveda ob dobri opremljenosti, da bodo gasilci krajanom vedno v pomoč.
V času dosedanjega delovanja so doživljali vzpone in padce. Ne glede na to, da sodijo med najmanjša gasil-
Dobro sodelujejo tudi z ostalima gasilskima društvoma v občini. V sistemu zaščite in reševanja so po Fric-Ijevem mnenju prav gasilci tisti, ki nosijo največje breme, ne samo pri posredovanjih pri požarih, ampak tudi ob drugih naravnih nesrečah.
Okoninski gasilci so slavnostni dogodek izkoristili tudi za zahvalo vsem darovalcem in jim podelili zahvalne listine. Najzaslužnejši gasilci so za svoje delo v društvu prejeli priznanja Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline.
Marija Šukalo
VOZNIŠKI M
Avtošola RELAX Mozir TEČAJ CPP
17.8.	ob 17.00
Vpisi na dan tečaja ali na tel.: 041-227-1:
UGODEN RElAX-ov KREDIT DO 24 MESECEV!
BRELAX’AYTOS
www.avtosola-relax.si
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOLČAVA
Gasil« pridobili prepotrebno znanje
Tudi v Prostovoljnem gasilskem društvu Solčava so resno pristopili k izobraževanju svojih operativnih članov. V sodelovanju s PGD Luče in Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline so pripravili nadaljevalni tečaj za gasilca.
Prvi del tečaja je potekal skupno s PGD Luče v Lučah, praktične vaje in del teoretičnega pouka pa v Solčavi. Tečaja seje udeležilo 18 operativnih gasilcev, od tega štiri gasilke. Na tečaju so pridobili prepotrebno znanje gasilskih veščin, ki ga bodo z pridom uporabljali za pomoč občanom pri morebitnih nesrečah.
Med tečajniki je bila tudi enota »gasilcev alpinistov«, ki imajo tako izpolnjene pogoje za sodelovanje na gasilskih intervencijah, ki so v visokogorju vse pogostejše.
SB
iGASILClj
MOZIRJE
Zgornjesavinjska salama velikanka
Slavici Jelerčič iz Mozirja se je na srečelovu na Flosarskem balu na Ljubnem ob Savinji sreča na široko nasmehnila, kot še nikoli doslej.
Srečka s številko 4 ji je namreč prinesla 60 centimetrov dolgo in 13 kilogramov težko salamo, katere premer je bil celih 20 centimetrov. Salamo so izdelali v mesarstvu Forti, o njeni kakovosti pa so se lahko prepričali številni Slavičini prijatelji, s katerimi je velikodušno delila nepričakovano nagrado.
KF, foto: Ciril M. Sem
Pozimi topleje,poleti hladneje!
Zagotovite si toplotno izolacijski fasadni sistem, ki vam bo zagotavljal prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh.
Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli.
Šešče 48/a, Prebold
Tel.: 03/705 30 57 I_____________
termo sgdj~' ««22 www.termosgd.com

Za še večji prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh vam podarimo +2cm izolacije!
IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TUKE, GRADIMO P0SL0VN0-STAN0VANJSKE OBJEKTE!
TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEMI!
Piše: Aleksander Videčnik
Nekatere podatke o tedanjih dogajanjih je ohranil mozirski kronist Žiga Laykauf v Vojni kroniki, objavljeni v Zlati knjigi tržanov.
Ne moremo si predstavljati, v kakšnih razmerah so naši ljudje živeli v zadnjem letu prve svetovne vojne. Po kmetijah so vojaške komisije opravljale prepogoste rekvizicije živil za potrebe armade. Ob tem moramo upoštevati, da so tedaj zemljo obdelovale povečini ženske, saj so bili moški na bojiščih. Tako je celo na kmetijah manjkalo živeža.
Ljudje so živeli na karte. Takole je zapisal Laykauf: »S kartami vseh barv se nas je osrečilo, bile so to krušne, močne, kavine, petrolejske, tobačne in za meso. Karta za petrolej je vsebovala 4 odrezke, vsakje bil za pol leta, toda le redko smo ta petrolej tudi dobili! Posebno na kmetih je bilo težko, saj so svetili s petrolejkami, ker ni bilo le-tega, so doma naredili iz loja sveče, toda takšna razsvetljava je povzročala strašen smrad. Za 7 tednov smo dobili četrt kilograma prežgane kave, karte smo sicer imeli, kave pa nismo dobili. Sladkorja na karte je bilo le šest osmink kilograma na 7 tednov, če smo ga dobili smo bili srečni! Ljudje so stradali in trpeli. Ob vsem tem je prihajalo v naše kraje veliko beguncev, ki so jih sicer posebej oskrbovali, toda slabo, tako so predvsem matere z otroci prosjačile za preživetje.
INFLACIJA OD 1914 DO 1918
Od izbruha vojne so se cene hitro zviševale, za moško obleko do 564 %, za ženske obleke 493 do 786 %, za kurivo od 700 do 750 %, živež pa je poskočil karza 1.100 do 1.250%. Povprečno so se cene življenskih potrebščin dvignile od leta 1914 do začetka 1918 za 420 do 586 %.«
Na koncu kronike je Laykauf zapisal: »Dne 23. decembra 1918 je nastopilo prvo ministrstvo troedine kraljevine SHS. V Beogradu zastopata Slovence dr. Anton Korošec in dr. Kramer. Doma bode čuvala prebivalstvo naša slovenska in srbska armada pred Lahi in krutostjo švabske brutalnosti.«
OGROŽENI KRAJI NAŠE DOLINE
Naši kraji na obmejnem prostoru so bili izpostavljeni avstrijski soladateski, kije neusmiljeno ropala po hribovskih kmetijah. Severna meja je bila pač hudo ranljiva. Šele z odločnim nastopom generala Maistra so se stvari naglo spreminjale. Ljubljanska deželna vlada ni primerno podpirala
Franc Rajter (leži desno), slikan z ruskimi ujetniki v Zgornji Savinjski dolini. Fotografijo in medaljo je poslala Marija Rajter iz Radmirja.
Vojno lefo 1918
Na pot v Maribor smo se slovesno odpravili izpred celjskega magistrata. V Mariboru smo iz vagonov izstopili v največji tišini. Na peronu nas je dočakal naš novi slovenski general Maister, ki smo ga poznali slovenski dijaki še iz časov, koje služil pred vojno v Celju pri 26. domobranskem polku. Zahajal je med nas dijake, člane poznejšega literarnega krožka Kondor, vtajnem shajališču v Zvezni tiskarni...
Pri takratnem novem mostu v Mariboru nas je naslednji dan čakal general Maister, mimo njega smo defilirali, kar je naredilo med prebivalstvom velik vtis. Naša skupina je potem sodelovala pri osvobajanju Maribora... 15.decembra 1918smo se s Koroškega kolodvora odpravili na Koroško v podporo Malgaju v boju za osvoboditev slovenskih Korošcev...«
PRIPOVEDOVANJE FRANCA RAJTERJA IZ RADMIRJA
V tem bataljonu je bil tudi mladi vojak iz Radmirja, Franc Rajter (rojen 1897), kije svoji hčerki Ani pogosto pripovedoval o pohodu na Koroško. V kratkem času so zasedli slovensko govorno območje. Bili so dobro organizirana vojska in Avstrijci so se jim izogibali, očitno niso bili pripravljeni na takšno vojaško enoto. Toda kmalu so se morali na ukaz iz Ljubljane umakniti do Dravograda. Vojaki in častniki so bili zelo razočarani nad umikom in niso razumeli, kaj se sploh dogaja.
Franc Rajter je pripovedoval o lepotah Vrbskega jezera, kjer so nekaj časa postali. Iz Dravograda so odhajali na mejo, da so odbijali avstrijske napade, vtem času so se avstrijske vojaške sile že organizirale. Ko so se v Celovcu hoteli vkrcati na vlak, jih strojevodja ni hotel peljati. Šele, ko so dali vedeti, da mislijo resno, in odločno zahtevali vlak, je železničar klonil in jih pripeljal do Dravograda.
odločnosti Štajercev, zato so dejanja generala Maistra in njegovih prostovoljcev toliko boljo občudovanja vredna in zgodovinsko premalo opisana. Na Ljubno je prispela Celjska legija, kije odločno in zelo borbeno ukrepala proti avstrijskim vsiljivcem. O tem smo že veliko pisali.
Toliko iz kronike Žige Laykaufa.
BORCI GENERALA MAISTRA NA KOROŠKEM
Po pisanju dr. Ervina Mejaka povzemamo naslednje:
»Pomoč iz Celja za Maribor je štela 200 mož z 10 častniki in dvema strojnicama, razdeljeni smo bili v dve stotniji. Ceijeje kljub odhodu tega oddelka v Maribor že v prihodnjih dneh izpolnilo vrzel,
Spominska medalja Generala Maistra, izdana ob 50-letnici bojev za severno mejo leta 1968.
saj je lahko 22. novembra 1918 znova poslalo 2. bataljon celjskega polka, to je bilo 300 dobro oboroženih vojakov in oddelek strojnic pod poveljstvom nadporočnika Franja Pavlina, kije pozneje padel na Koroškem.
MARIJAN DENŠA,
vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov,
Zavod za gozdove Slovenije,
OE Nazarje
V zadnjih dneh gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije opažamo v gozdovih vse večji razmah podlubnikov. Vedno večjih ulovimo v pasteh, vse več jih je v posekanem drevju, četa predolgo leži ob gozdnih cestah, in kar je najbolj zaskrbljujoče, v smrekovih sestojih je vse več žarišč. Vse to kaže na velik razmah podlubnikov v naslednjih tednih.
Da se bodo podlubniki razmnožili, smo pričakovali, saj imajo za razvoj idealne pogoje. Smrekovi sestoji so od predlanskih in zlasti lanskih ujm (žled, vetrolomi in toča) ter letošnjega obilnega cvetenja in vročine v zadnjih tednih zelo oslabljeni. V gozdovih je veliko dreves z manjšimi ali
Lubadar grozi!
Pri redni sečnji je les treba spraviti iz gozda najkasneje v 30 dneh po začetku sečnje, še bolje pa čimprej. Sečišče mora biti urejeno takoj po poseku drevja in spravilu lesa iz gozda, prav tako je treba takoj opraviti dosledni gozdni red.
nezaznavnimi poškodbami, ki pa so v primeru stresa zaradi suše mnogo manj odporna na nalet vse številčnejših hroščkov. Zato smo se na morebitno gradacijo dobro pripravili. V teh dneh skrbno opazujemo sestoje, da pravočasno opazimo vsako, tudi najmanjše žarišče. O
njem nemudoma obvestimo lastnika gozda in mu predpišemo ustrezna zatiralna dela in roke za njihovo izvedbo. Lovne pasti smo opremili s svežimi feromoni.
Seveda pa je skrb za lastni (in posredno tudi sosedov gozd) predvsem odgovornost vsakega lastnika gozda. Zato so ti dolžni skrbno opazovati svoj gozd in če opazijo sumljiva drevesa, jih morajo preveriti od blizu. Značilnost poletnega napada podlubnikov je ta, da po eni strani poteka proces slabitve drevesa oziroma širjenje žarišča zelo hitro, po drugi strani pa so znaki napada sprva slabo zaznav-
ni, saj krošnje dreves ostanejo dolgo zelene.
Žarišče mora biti sanirano v desetih dneh po odkritju. Pomembno je, da se na žarišču posekajo in izdelajo vsa ogrožena drevesa oziroma drevesa, ki jih je odkazal gozdar. Tudi tista, ki so samo malo napadena. Drevesa, ki so v neposredni bližini napadenih dreves, dajejo videz zdravih, nenapadenih dreves. Posebno, če je žarišče večje, jih nekateri lastniki gozdov ne posekajo. Posledice se pokažejo kasneje, ko žarišče »izbruhne« še enkrat, velikokrat še z večjo močjo.
lastniki gozdov!
Ker so lubadarji v porastu in se nova žarišča pojavljajo dnevno, morate v tem času gozdove pregledovati pogosteje, najmanj dvakrat mesečno. Če opazite napadena drevesa, o tem nemudoma obvestite svojega revirnega gozdarja, da ne bo prepozno! Vsak zamujen dan pomeni več dela in večji strošek ter manjši izkupiček od prodanega lesa.
Lubadar grozi poškodovanim sestojem (foto: M D)
VOZILI SMO: VW GOLF TSI 1.4
Slovenski avto leta, ki si prvo mesto res zasluži
Redno prebiram časopise in revije, ki imajo svoje »avtomoto« kotičke, in novi golt VI se vedno znova uvršča v sam vrh. Kot zmagovalec se pojavlja tako v slovenskih kot v tujih medijih, torej ne gre za nacionalno pristranskost. Prav to meje spodbudilo, da tudi sam preizkusim, ali je »šestica« res naredila tolikšen korak naprej v primerjavi s »petico«. Pri Avtocentru Meh v Velenju mi za krajšo vožnjo odstopijo novega golfa s petimi vrati in motorjem 1.4 TSI, ki zmore solidnih 122 KM inje opremljen s kompresorjem, ki zagotavlja več navora in poskočnosti.
O obliki novega golfa ne kaže izgubljati preveč besed. Nekaterim je lepša katera od predhodnih verzij, vsi pa se strinjamo, da ima »šestica« zanimive sprednje luči, ki so temno senčene in dajejo avtomobilu drzen ter samozavesten izgled. Zadaj nič posebnega, kot običajno.

Dolžina je ostala v mejah »normale« - okoli 420 cm, prtljažni prostor pa je prilagodljiv glede na potrebe od 350 do 1.305 litrov. Skratka avto, ki lahko uspešno služi samskim voznikom, parom brez otrok, pa tudi že malce večjim družinam.
Notranjost: odlično! Materiali so mehkejši in boljši, vse je na svojem mestu, torej nemško urejeno, kar pa jeza marsikoga lahko tudi dolgočas-
no. Vse to je sh/ar okusa.
Vvožnji nova »šestica« prepriča na vseh področjih. 1,4-litrski motor ne proizvaja pretiranega hrupa, vožnja je tiha in udobna. Podvozje je odlično uglašeno in kdor vozi novega golfa, se ne pritožuje nad razdra-panostjo savinjskih cest. Velik napredek predstavlja odlično komunikativen volanski mehanizem, ki ponuja kakovostne povratne infor-
macije, kaj se dogaja z vozilom.
122-konjski motor zagotavlja dovolj moči tudi za nekoliko zahtevnejšega voznika. Že pri rahlem pritisku na stopalko za plin se živahno odzove, in to v vsaki prestavi vse tja do šeste in v vsakem območju vrtljajev. Ravno prav, tako za prehitevanja kot za ležerno vožnjo. Pri bolj dinamični vožnji pridejo do izraza še podvozje, zavore in kompresorsko podprt motor. In vse to ob porabi goriva, kije daleč pod vašimi pričakovanji.
Ne, nisem imel namena samo hvaliti, toda moj passat s 170 KM deluje proti novemu golfu kot okorel starček. Volkswagen s šesto verzijo golfa nudi pravzaprav več avtomobila, kot ga potrebuje »navaden smrtnik«. Ne pozabimo, takšen avto lahko ob pravilnem vzdrževanju z lahkoto preživi 10, tudi 15 let ...Torej investicija na dolgi rok.
Igor Pečnik
Oblika nič posebnega, toda v celem je novi golf odličen avtomobil
(foto: Igor Pečnik)
Sosedsko pravo (3. del)
URŠKA KRAJŠEK,
samostojna pravnica v Banki Celje d.d.
Kot sem vam, dragi bralci in bralke, obljubila v 28. številki Savinjskih novic 10. julija, vam tokrat bolj podrobno pišem o institutih sosedskega prava, ki so povezani z mejo: ureditev meje, mejna znamenja, drevesa na meji in plodovi, ki padejo na tujo nepremičnino.
UREDITEV MEJE
V kolikor se lastniki sosednjih parcel ne morejo sami dogovori-
MARIJA JURAK TROGAR
svetovalka za prehrano
MLEKO JE HRANA, NI PIJAČA!
Od malega so nas učili, naj uživamo čimveč mleka. Tako učijo državne institucije še danes naše otroke in ostalo populacijo. Slovenija ima enako kot ostala EU živinorejo usmerjeno v proizvodnjo velikih količin mleka, zato je takšna izobraževalna in potrošniška politika povsem razumljiva.
Mleko je prvo živilo vsakega sesalca in človeku materino mleko predstavlja edino in zadostno prehrano do 6. meseca starosti. Hranilna vrednost mleka je zelo visoka, saj vsebuje vse hranilne snovi: vodo, ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe, vitamine in minerale. Med slednjimi poudarjajo zlasti kalcij, kije pomemben sestavni del vsake celice človekovega organizma. Seveda pa kalcij ljudje dobimo tudi z drugimi živili pestre zdrave prehrane (sadje, zelenjava, stročnice, pol-
ti glede meje, jo na njihovo zahtevo uredi sodišče na temelju močnejše pravice. Močnejša pravica se domneva po meji, kije dokončno urejena v katastrskem postopku.
Kadar je vrednost spornega mejnega prostora višja od 4.000 evrov, j e za odločanje po močnejši pravici potrebno soglasje obeh strank, v korist katerih se ureja meja. V kolikor močnejša pravica ni dokazana, je potrebno upoštevati zadnjo mirno posest, in četudi zadnje mirne posesti ni možno ugotoviti, sodišče uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni.
Slednje se v praksi tudi najpogosteje zgodi. Ostaja pa še nadaljnja možnost tistemu, ki se ne strinja z ureditvijo meje po pravični oceni -
nozrnata žita, pusto meso, mlečni izdelki).
NA MLEKU SE LOMIJO KOPJA
Večina sesalcev mleko uživa zaradi rasti in razvoja v ranem otroštvu, ljudje - zlasti belci pa z uživanjem mleka nadaljujemo vse življenje. Zadnje desetletje je vse več znanega o zdravstvenih težavah, povezanih z uživanjem velikih količin mleka. To so alergije na mlečne beljakovine, laktoz-na intoleranca, refluksna bolezen, povišan holesterol in maščobe v krvi.
Zato so nekateri znanstveniki že postali bolj previdni in priporočajo uživanje do pol litra mleka otrokom do dopolnjenega tretjega leta starosti, kasneje pa pitje glede na počutje, po želji npr. 2 dl pri zajtrku, sicer pa dodajanje mleka za pripravo mlečnih jedi (mlečni riž, zdrob, kaša, praženec, palačinke, puding) in uporabo mlečnih izdelkov kot samostojnih jedi (jogurt, skuta, sir). Otrokom od adolescence dalje in odraslim priporočajo uživanje (pol)-posnete-ga mleka in mlečnih izdelkov iz posnetega mleka. Če ste gurman in za pripravo hrane uporabljate kislo smetano, previdnostna uporaba posnetega mleka ne bo rodila želenih sadov.
toje uveljavljanje morebitne močnejše pravice v pravdi, in sicer v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa o ureditvi meje.
MEJNA ZNAMENJA
Glede mejnih znamenj in dreves na ali ob meji velja pravna domneva, da so mejne ograje, pregrade, drevesa, jarki in druga mejna znamenja skupna lastnina lastnikov sosednjih nepremičnin. Lastnika sosednjih nepremičnin smeta do polovice širine s svojo strani uporabljati mejno ograjo, jarek, pregrado in druge stvari, namenjene za označitev meje. Prav tako krijeta po enakih delih stroške vzdrževanja mejnih znamenj in solidarno odgovarjata za škodo, ki zaradi nevzdrževanja nastane tretjim osebam.
LAKTOZNA INTOLERANCA
Veliko črncev, rdeče in rume-nokožcevže od malih nog naprej ne pije mleka. Za razgradnjo mlečnega sladkorja laktoze ljudje proizvajamo encim laktozo in prebivalcijužnih celin imajo tega encima bistveno manj kot večina ljudi na severni polobli. Vsekakor pa naravno proizvodnja tega encima pri človeku usiha tudi z rastjo in s staranjem organizma, zadnje čase pa študije kažejo, da morda celo zaradi preobremenjenosti organizma s pitjem mleka.
Na pomanjkanje encima kažejo bolečine v trebušni votlini, slabost, diareja. Pediatri gastroenterologi danes otroke z naštetimi simptomi preprosto testirajo in potem starše poučijo, naj otrok nekaj mesecev ne je hrane, ki vsebuje laktozo. Mlečni sladkor namreč danes živilsko predelovalna industrija dodaja pekovskim in mesnim izdelkom, vsem sladkim dobrotam in gotovim jedem, uporablja pa ga tudi farmacevtska industrija.
Po določenem času se pri marsikom proizvodnja encima še toliko obnovi, da lahko uživa celo manjše količine mleka in razne jedi z dodanim mlekom. V navadnem jogurtu, kislem mleku, skuti in
DREVESA NA MEJI IN PLODOVI, KI PADEJO NA TUJO NEPREMIČNINO
Plodovi mejnih dreves se delijo med lastnika sosednjih nepremičnin po enakih delih. V kolikor se zgodi, da mejno drevo ovira normalno rabo sosednjih nepremičnin, se le-to odstrani na skupne stroške. Sicer velja, da je drevo vlasti tistega, na čigarzemljišču je deblo, plodovi pa so v lasti tistega, na katerega zemljišče padejo.
V naslednjem prispevku, ki bo objavljen veni od prihodnjih številk, bom pisala o nujni poti, to je o še zadnjem institutu sosedskega prava. In kot po navadi sledi še povabilo ksodelovan-ju v naši rubriki na že znani naslov uredništva Savinjskih novic (Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje ali urednisivo@savinjske.com).
Lep pozdrav do prihodnjič!
siru je skoraj vsa laktoza prevreta v mlečno kislino. V sadnih jogurtih in drugih sladkih mlečnih dobrotah pa je pogosto dodano mleko v prahu zaradi povečanja suhe snovi, kar vpliva na večjo energijsko in hranilno vrednost, izboljšuje senzorično kakovost, s tem pa jevteh izdelkih tudi več laktoze. Za zdravo prehrano vam zato priporočam navadni jogurt z dodanim svežim sadjem.
PROBIOTIČNI MLEČNI IZDELKI
To so jogurti in drugi mlečni izdelki, ki imajo dodane specifične seve mlečnokislinskih bakterij, probiotikov. Pri proizvodnji z dodatkom mleka v prahu in raznih ogljikovih hidratov poleg prej navedenih senzoričnih lastnosti za kupce izboljšajo pogoje za pospešeno rast in razmnoževanje probiotičnih bakterij v teh izdelkih, kar pozitivno vpliva na prebavo in počutje zlasti tistih ljudi, ki pogosto jemljejo antibiotike in druga zdravila, katera uničujejo primarno črevesno mikrofloro. Probiotiki skušajo zavzeti življenjski prostor škodljivih bakterij, so bolj učinkoviti v zmerni zdravi prehrani in manj uspešni v prekomerni prehrani bogati s sladkorji, belo moko, nasičenimi maščobami.
Mleko in mlečni izdelki
SLOVENSKI IZSEUENEC VALENTIN LENKO IZ AVSTRALIJE
Najlepši del sveta se skriva v dolini
reke Savinje
Valentin Lenko je eden tistih, ki je v želji po boljši prihodnosti zapustil Slovenijo in se preselil v daljno Avstralijo. Iz rodnega Ljubnega ob Savinji se je z ženo Tilko, doma iz Florjana pri Gornjem Gradu, najprej podal za delom v Celje, nato pa v Nemčijo. Tam je izvedel za možnost selitve v Avstralijo in pred 41 leti se je z ženo ter tremi otroki, Mirkom, Štefko in Andrejem, podal na pot. V tistih časih je bila ta celina tako željna novih prebivalcev, da jim je plačala stroške potovanja in nastanitev v kampu za priseljence. Že po nekaj dneh v kampu so se preselili v Melbourne, kjer so si najeli hišo.
vsakega obiska iz Slovenije, na ozemlju Avstralije pa naj bi živelo okrog 30.000 Slovencev. Pri njih se radi oglašajo razni glasbeniki in popotniki.
MULTINACIONALNA
DRUŽINA
Ko so prišli v Avstralijo, je bila v telefonskem imeniku le ena družina
Toda najlepši konec sveta je še vedno Zgornja Savinjska dolina, pravi Valentin. Te pa ne bi zamenjal za nič na svetu in dokler bo še pri močeh, se bo prav rad vračal k svojim koreninam.
POKOJ-ČAS POTOVANJ
Valentin Lenko z Ljubnega ob Savinji se je pred 41 leti z družino podal v Avstralijo (foto: Štefi Sem)
Prav vsi Lenkovi otroci so obiskovali slovensko šolo, ki je bila vsako soboto v verskem središču Kew, kjer se avstralski Slovenci radi srečujejo. Tam se dobivajo za praznike, pri slovenski nedeljski maši, in tudi ob raznih drugih priložnostih.
TEŽKO ZAČETNO OBDOBJE V TUJINI
Začetno obdobje v Avstraliji za družino Lenko ni bilo lahko. Najprej sta si oba poiskala službo vtovarni, počasi so se učili jezika, spoznali pa so tudi veliko drugih Slovencev, med katerimi so spletli pristne prijateljske vezi. Po devetih mesecih življenja v deželi so že živeli v svoji hiši in po nekaj letih seje petčlanska družina povečala še za tri člane.
Sin Lenti je privekal na svet prvi izmed trojice in kaj kmalu so opazili, da je skoraj slep. Že utečeno življenje je prineslo velike spremembe. Toda po dveh letih je Tilka,
ki sije vedno želela postati babica, postala mama še enkrat, in to na veliko presenečenje vseh, dvojčkov Lidije in Tonija. Pravzaprav je bil to pravi šok za družino, saj so pričakovali le enega novega člana.
Toda številčni družini je kljub vsemu uspelo mirno krmariti med delom in vzgojo otrok. V teh letih, pove Valentin, ni bilo ne časa, ne denarja, da bi razmišljali o obisku Slovenije. Šest otrokje bilo treba preskrbeti in šolati, denarja za potovanje takrat ni ostalo.
Valentinje po nekaj letih dela vtovarni zamenjal službo in postal šofer, kar je delal vse do svoje upokojitve pred petimi leti, medtem ko njegova žena Tilka vsa leta dela kot gospodinjska oskrbnica pri več
družinah. V začetku so Slovenijo obiskovali le redko, prav nikoli pa vsi skupaj. Večji otroci so kaj kmalu že odšli po svoje in se sedaj vračajo na obiske s svojimi družinami.
POVEZANI AVSTRALSKI SLOVENCI
Prav vsi Lenkovi otroci so obiskovali slovensko šolo, kije bila vsako soboto v verskem središču Kew, kjer se avstralski Slovenci radi srečujejo. Tam se dobivajo za praznike, pri slovenski nedeljski maši, in tudi ob raznih drugih priložnostih. Valentin in Tilka že leta prepevata v pevskem zboru, sin Lenti pa je organist. V mestu Melbourne in okolici živi kar precej izseljencev, ki so veseli prav
Lenko, pa še ta povsem neznana, sedaj pa jih je že za celo stran, pove Valentin, ponosen na svojo veliko družino. Kajti vsi razen Lentija, ki se bo poročil prihodnje leto, so poročeni. Enajstim vnukom se bo prihodnje leto pridružil že dvanajsti in družina Lenko počasi postaja prava multinacionalna družina.
V družini imajo snahe nizozemskih, škotskih in italijanskih prednikov ter zeta kitajskih korenin. Med njimi pa sta tudi dva Slovenca, kajti tako Lidija kot Toni sta si našla zakonca slovenskih priseljencev. V tako veliki in pisani
družini se še vedno govori slovensko in tudi vsi, ki prihajajo na obisk k svojcem v Savinjsko dolino in drugod po domovini, se trudijo naučiti svoje otroke kakšno besedico slovenščine.
Odkar je v pokoju, Valentin zelo rad potuje. Na teh potovanjih se mu včasih pridruži žena Tilka. Njuno zadnje po-potovanjeje bilo na otočje Fidži in Tonga. Valentinje s sinom Andrejem prepotoval dobršen del Avstralije z avtomobilom in šotorom, z Lentijem je obiskal Novo Zelandijo, Havaje, potem Združene države Amerike in Kanado ter nato Slovenijo.
Tukajje potem Lenti, ki seje zaradi svoje slabovidnosti zapisal glasbi, s svojo skupino Avstralskih pet zaigral v domačem Radmirju. Zanimivo potovanje je bilo tudi po vzhodni Evropi,kjer ga je očaralSt. Petersburg, pa še bi se kaj našlo. Toda najlepši konec sveta je še vedno Zgornja Savinjska dolina, pravi Valentin. Te pa ne bi zamenjal za nič na svetu in dokler bo še pri močeh, se bo prav rad vračal k svojim koreninam. Z ženo bi se rad vrnil v Slovenijo, toda ljubezen do otrok in vnukovje prevelika, da bi jih lahko zapustila in živela tako daleč stran od njih.
Tokratni obisk domovine je povsem nenačrtovan, saj je Valentin prišel obiskat brata, ki je zbolel. Vse je potekalo tako na hitro, da se mu tokrat žena ni pridružila. Tudi v preteklosti je večkrat prav iz teh razlogov prihajal domov.
Čepravje lepše priti na dopust,je bolezen sestavni del življenja in še posebej močan razlog za obisk svojcev.
Štefi Sem
Ko so prišli v Avstralijo, je bila v telefonskem imeniku le ena družina Lenko, pa še ta povsem neznana, sedaj jih je že za celo stran, pove Valentin, ponosen na svojo veliko družino.
Mladi planin« gredo nad zmago tudi v prihodnje
0 ekipi mladih članov Planinskega društva Nazarje, ki so konec maja osvojili prvo mesto na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju (SPOT) in tako postali državni prvaki v svoji kategoriji, smo v našem časopisu že pisali. Prav pa je, da mlade planince, ki sestavljajo zmagovalno ekipo, tudi podrobneje predstavimo. Poiskali smo jih ravno preden so se vsak zase prepustili počitniškemu utripu, nekateri doma, drugi pa tudi izven meja Slovenije.
ŠTIRI DEKLETA IN FANT
Ekipo mladih zmagovalcev, ki imajo tudi za prihodnji SPOT vsaj tako smele načrte, kot je bil letošnji uspeh, sestavljajo štiri dekleta in eden fant. Petra Lamprečnik, Patricija Ostruh, Tadeja Pečnik, Anamarija Šporin Plaznik in Miha Grudnik so letos vsi uspešno zaključili devetletko v Nazarjah in se jeseni odpravljajo novim učnim izzivom nasproti. Kljub temu ostajajo planinska ekipa še naprej, konec koncev so že dobro uigrani, saj se orientacijskih tekmovanj v tej sestavi udeležujejo že več let. Kot sami pravijo, je skrivnost njihovega uspeha verjetno prav v uspešnem timskem delu, v podobnem razmišljanju, ki si ga delijo, in seveda v tem, da se skupaj res dobro zabavajo.
MIHA IN PETRA
Ljubezen do narave je mladim planincem skupna, vsak zase pa se kot vsi mladi prepuščajo še drugim hobijem. Miha, ki se jeseni odpravlja na Gimnazijo Ledina v Ljubljani, uživa v glasbi in se zanima za tuje jezike; z njim lahko kakšno rečete tudi v japonščini, če ta jezik poznate, seveda. Petra se tako kot Miha v srednjo šolo odpravlja v našo prestolnico, vpisana je namreč na Škofijsko klasično gimnazijo. Poleg športa rada tudi poje in igra na citre; da je v obojem pohvale vredna, potrjujejo tudi njeni prijatelji.
PATRICIJA, TADEJA, ANAMARIJA
Patricija jeseni ostaja bližje domu, obiskovala bo Gimnazijo Celje Center in gotovo bo v prihodnosti priljubljena učiteljica, mogoče celo v nazorski osnovni šoli. Sicer pa je Patricija članica nazorskega
rokometnega kluba, ki prav tako žanje številne uspehe. Tudi Tadeja se rada predaja športu in trenira odbojko, za svojo srednjo šolo pa si je izbrala Ekonomsko gimnazijo Celje, kjer je bodo gotovo ves-eli vsvoji odbojkarski ekipi. Anamarija PlaznikŠporin s septembrom začne obiskovati I. gimnazijo v Celju, šolo, ki bo tako samozavestni in simpatični punci gotovo lahko marsikaj ponudila. Sicer pa se Anamar-
ija ne prepušča le planinarjenju, malce sespogleduje tudi z alpinizmom in že nabira pozitivne izkušnje na umetnih plezalnih stenah.
IZZIV: STIK Z NARAVO
To so v nekaj besedah mladi nazorski planinci, ki
menijo, da bi lahko bilo v njihovih vrstah več sovrstnikov, več mladih, ki bi tudi v stiku z naravo videli svoj izziv. Za prihodnji SPOT obljubljajo vsaj tolikšno vnemo in pozitivno energijo, kot sojo vnesli v letošnje priprave intekmovanje, in glede na timsko veselje, ki ga je v njihovi skupini zlahka opaziti, bomo o njihovih uspehih zagotovo še pisali.
Tatiana Golob
Zmagovalci letošnjega Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja - mladi člani PD Nazarje: (stojijo od leve) Anamarija Plaznik Šporin, Petra Lamprečnik, Tadeja Pečnik, Patricija Ostruh, (sedi) Miha Grudnik (foto: Tatiana Golob)

Šmihel nad Mozirjem, 14. avgust 2009 ob 20.
VABILO!
Vabimo Vas na promocijo nove zgoščenke - Ce te luna nosi, ki bo 14. avgusta 2009, ob 20.00 uri
(pod šotorom), v Šmihelu nad Mozirjem.
• Z nami bodo:
Vesele Štajerke Ansambel Zupan Karli Gradišnik
Program pa bo povezoval Franci PO DB RF.ZN I K.
www.ansambel-golte.com Vljudno vabljeni!	www.mvm.si
Foto: Matej ROJINA
Prodajna mesta: Pr'pek - Mozirje, Picerija Četara, Bar Man - Struge, Slaščičarna Polonca, Baza Bar, TK Korošec; ZTKŠM Mozirje, Picerija 902 - Gornji Grad
PASTIRSKA POT PO GOLTEH

zrak, čudoviti razgledi, bogastvo naravne in ljudske dediščine
Ali se kdaj sprašujete, kje bi preživeli dan, da bi se pri tem sprostili in naužili svežega zraka? Eden od možnih odgovorovje: »Obujte pohodne čevlje, v roke vzemite palico, v nahrbtnik spravite toplejše oblačilo ali anorak in
proti Konjskemu vrhu po planoti, ki jo domačini imenujejo Zadnja planina. Njena posebnost je črno jezero. Tu sva opazovala bogato rastlinje.
Za robom vrha pobočja seje bohotil planinski netresk, ki ga mamice
Krajši počitek in ogled stare kašče sva si privoščila še na turistični kmetiji Kladje in pot nadaljevala do Visočnika, kjer se lahko pohvalijo z več kot sto let staro kaščo. V njej so danes hranjeni predmeti, ki so jih nekoč potrebovali pri delu na domačiji in pričajo o dejavnostih, s katerimi so se preživljali na 1.120 metrih nadmorske višine.
Po senožeti za kmetijo in po gozdni vlaki bi lahko prišli do Starih stanov. Midva sva malo »pogoljufala« in pot ubrala po cesti s »terencem«, ki nama je prišel naproti in tako nama za uro hoda skrajšal pot. Na Starih stanih v poletnih mesecih domujeta pastir in pastirica, ki skrbita za več kot sto glav živine Pašne skupnosti Ljubno. Žal ju nisva srečala, ker se ob ponedeljkih podata v dolino po živež.
Pot sva nadaljevala do najine zadnje točke - Alpskega vrta, kjer na enem mestu rastejo rože, kijihje moč videti v naravnem okolju mozirskih planin in širše. Celo z rožnim korenom, ki ga mnogi uporabljajo za pripravo železnega vina, se lahko pohvalijo. Med ogledom cvetja lahko pohodniki prisluhnejo vrtnarju Zlatku, ki na zanimiv način popelje obiskovalce po potkah in jim »natrosi« tudi kakšno legendo o rastlinah.
Pastirska potje speljana po terenu, ki je primeren tako za začetnike kot tudi za »stare« planince, na polovici poti pa sije možno tudi premisliti in jo predčasno zaključiti. Vsak, ki bo sledil modri markaciji, bo pot doživljal po svoje: užival v neokrnjeni naravi in čudovitih razgledih, občudoval rastlinje, nabiral gobe ali borovnice... Za vsakogar se najde nekaj.
Besedilo in foto: Marija Šukalo
Na Pastirski poti po Golteh se odpirajo številni čudoviti razgledi
najditeljeva hčerka Marta), je v svojem gozdu našel Jože Podkrižnik iz Tera pri Ljubnem ob Savinji (foto: Eva Podkrižnik)
Tale paradižnik je zrasel na vrtu Zlatke Škulj v Gornjem Gradu in je tehtal celih 787 gramov (foto: RŠ)
Za robom pobočja se bohoti planinski netresk
jo mahnite na Pastirsko pot po Golteh.« Sama sem jo spoznavala v enem od vročih julijskih ponedeljkov, po njej pa meje vodil Jože Šibane, idejni vodja tega projekta.
Pastirska pot, ki sva jo prehodila v nekaj več kot petih urah zmerne hoje, se prične na vrhu Medvedjaka, do tja pa se lahko odpravite peš ali s trisedežnico. Midva sva jo tokrat mahnila peš. Sončno jutro je na začetku ponujalo čudovit razgled na vse strani - proti Šaleški dolini, Raduhi, Peci, Ojstrici in Spodnji Savinjski dolini. Nato naju je pot vodila
poznajo kot zdravi loza vneta ušesa malčkov, gorski šipek in gozdne jagode. Na Praprotnici, ki je izoliran alpski pašnik, je domovanje arnike, a je v času najinega pohajkovanja že odcvetela, zato sva se pomudila pri nabiranju gob in borovnic.
Na poti proti Kladju sva se oglasila pri Ročki mami vTeru. Med pogovorom o delu v preteklosti nama je 80-letna gospa postregla s prigrizkom in sadjem. Domači sin Lojze mi je pomagal povečati količino nabranih borovnic s tistimi, ki rastejo okrog njihovega doma.
IT
VRTEC NAZARJE
Naši »«« maturanti« se poslavljajo od vrtčevske igre
Samo še dober mesecjih loči do začetka »guljenja klopi«. V drugi polovici tega šolskega leta so doživeli veliko lepega, zanimivega in poučnega.
Poleg vsakodnevnega učenja preko igre so se udeležili pustnega mimohoda v Mozirju, pokazali so svoja znanja in spretnosti na nastopu svojim staršem, iskali velikonočni zajčkov zaklad kar na travniku in v gozdu, raziskovali svojo bližnjo okolico (kmetijo, čebelnjak, Mozirski gaj...), in tudi daljno okolico - eksperimentirali smo celo v Ljubljani.
Veliko novega so spoznali tudi od prijaznih ljudi, ki so nas obiskali v vrtcu ali pa mi njih. Naredili smo si svojo športno značko, kjer smo poleg raznih splošnih športnih znanj, sposobnosti in spretnosti razvijali tudi zahtevnejše igre z žogo, kolesarjenje, in pohodništvo. Seveda nikakor ne smemo izpustiti njihovega nastopa na zaključku šolskega leta v vrtcu, kjer so vse starostne skupine prikazale, kako se v vrtcu znamo poveseliti skupaj s starši in strokovnimi delavci.
Ob slovesu, ki je vedno težko, jim vsi zaposleni	nico sposobnosti, znanj, spretnosti in navad, ki jo
v vrtcu Nazarje na njihovi poti želimo veliko sreče nosijo naprej v osnovno šolo. in upamo, da smo dovolj povečali njihovo popot-	Biserka in Robert
Nekaj utrinkov iz doživljajev »cici maturantov« v minulem šolskem letu
0 GOBAH, GOBARJENJU IN »GOBCIH«
Tretji (na)val v začetku septembra
Čepravje vsako leto več kot pol leta pravim gobarjem kar malce dolgčas, gobarsko sezono najbolj pogrešajo tisti, ki si vzamejo dopuštali celo (!) bolniško, da obnovijo zaloge jurčkov in lisičk. Ja, tudi lovcev na karžlje ne manjka, saj so le-te zaščitene, nabiranje pa je prepovedano. In glej ga, zlomka, prav to gre Slovencem najbolj v slast!
Letošnja gobarska sezona seje pričela že zelo zgodaj. Če izvzamemo marčnice, smrčke in pomladne hrčke, so prve lisičke porumenele nekatere gozdove že za časa prve košnje sena. No, tudi jurčki so na obronkih gozdov pognali dokaj smelo že ob koncu maja.
Pšenični goban nas je prepričljivo razveselil koncem junija. To je bil začetek že drugega vala gob, ki je radodarno natrosil tako lisičk kot gobanov. V hribovitih terenih Savinjskih planin in Pohorja so tovrstne gobe rasle postopoma iz doline vse višje, vse do
1.500	metrov, kot se je topila obilna snežna odeja.
Da ima vreme dokaj nepredvidljiv vpliv tudi na rast gob, je bilo opaziti v naših gozdovih. Zrasle so že »marele« (velika dežnikarica), našel se je kakšen, od lanske jeseni zapozneli ajdovec, karžlje pa so odkrili nekateri »specialci« že zelo zgodaj, v začetku julija (čeprav sta njihov rastni ritem avgust in september).
Ob vremenskih napovedih za suho in vroče poletje naj bi rast gob zastala, tretji val pa bi naj razveselil ljubitelje teh čudovitih gozdnih sadežev v začetku septembra in trajal vse do konca oktobra. Ob tem ni odveč, če spomnimo, da naj bi bilo gobarjenje predvsem vzpodbujanje zdravih spreho-
letošnjega gobarskega sprehoda. Kljub dejstvu, da sem bil najverjetneje zadnji, kije po že opustošenih gobarskih terenih še kaj našel za v pleteno košaro, sem se odpravljal proti... kod zdaj... ko iz goste hoste zakliče odločen glas: »Če jih je več kot dve kili, so moje. Ja, jih je menda več kot dve
Pa naj še kdo reče, da jurček ni najlepši okras naših gozdov! (foto: Jože Miklavc)
dov v naravi, gobe v kulinariki le kot začimba, nabiranje gob pa tudi kultura, ki naj bi spremljala slehernega nabiralca po gozdovih in travnikih.
Že res, da je nabiranje gob z našo zakonodajo še vedno dovoljeno brez posebnih licenc in dovoljenj, je pa tudi res, daje vse bolj znana lastnina gozdov in da imajo tudi (in predvsem) lastniki svoje pravice. Če nam že ne smejo prepovedati' gobarjenja (in nabiranja drugih gozdnih sadežev) preko dovoljene mere (2 kg gob na dan na osebo), pa lahko zahtevajo, da se držimo vsaj zakonsko določenih količin, vrste nabranih gob s seznama nezaščitenih ter običajne kulture sobivanja z naravo.
In za zaključek še resnična prigoda z
In tako sva stehtala, predvsem z besedami. Gozdni lastnik je še povedal, daje na obhodu po svoji kmetiji, da si ogleduje gozd in da ima s seboj tudi prazno vrečko. No, sem pomislil, še dobro, da sem imel gob le za tista dva kilograma, če ne, bi šle brez prevzemnega dokumenta in zapisnika o prekršku. Tako pa... Malce v zadregi sva se razšla, da se prihodnjič srečava kot stara znanca. On lastnik gozda in jaz redek nabiralec gob, kijih največ »pospravim« kar na digitalno kartico fotoaparata.
Jože Miklavc
Ko človek zagleda lepega gobana, si zaželi. »slikati«! (foto: Marija Miklavc)
z njim
LJUBNO OB SAVINJI
w	_
Športne prireditve ob Flosarskem balu
Športni dogodki v okviru vsakoletnega tradicionalnega Flosarskega bala so tudi letos zavzeli svoje mesto med številnimi dogodki v prazničnem tednu. Športni »ples« so pričele odbojkarice odbojkarskega kluba KLS Ljubno, ki so že v sredo gostile vrstnice ekipe Aliansa iz Šempetra. Zmaga s sicer tesnim izidom 3:2 je zasluženo ostala doma.
V četrtek je v kegljišču Ermenc potekalo kegljaško tekmovanje, na katerem so se pomerile štiri ekipe, zmago pa je slavila ekipa KK Ljubno člani, pred ekipo KK Ljubno mladi in ekipo Savine. Kot že vrsto let se je tekmovanja udeležila tudi ženska ekipa ŽRK Šoštanj in zasedla četrto mesto.
Najboljši smučarji skakalci v članski konkurenci: 1. Slatinšek, 2. Tesovnik, 3. Cerar Godec
Med športi ni manjkala tudi najvažnejša postranska stvar na svetu, nogomet. Na For-štu seje na sobotnem turnirju v pravi poletni vročini na razbeljenem asfaltu pomerilo 12 ekip malega nogometa. Pokal flosarja so si priigrali igralci ekipe ŠD Lipa izšmartnega ob Dreti, drugo mesto je pripadlo nogometašem ekipe KGSŠ, tretje mesto pa je zasedla domača ekipa KMN Ljubno.
Na teniških igriščih in na igriščih odbojke na mivki v Športnem centru Jakop so se za pokal flosarja pomerile odbojkarske ženske in moške dvojice, tenisači pa za memorial Franja Jakopa. Pokal flosarja sta v odbojki na mivki med ženskami v konkurenci desetih dvojic dobili Jasna in Barbara, drugo mesto sta zasedli Jasmina in Valerija, tretje mesto pa je pripadlo ekipi F10. Pri moških dvojicah sta si med osmimi nastopajočimi pari pokal
Živahno je bilo tudi na in ob plastičnih smučarskih skakalnicah v Savini. Smučarski skakalci so se pomerili v petih kategorijah. V skupini cicibanov do 9 in deklic do 11 let na desetmetrski skakalnici sta zmagala Bedir M. Ali iz SSK Mengeš in Tanja Fricelj iz SSK Ljubno BTC. Med dečki do 11 let na 22-metrski skakalnici je bil najboljši Timi Zajc iz SD Vi-zore.
V kategoriji dečkov do 14 let na 40-metrski napravi je zmaga ostala doma, saj je bil najboljši član SSK Ljubno BTC Matic Ajnik. Prav tako je bilo pri članih, kjer je bil najboljši Matevž Slatinšek pred Jako Tesovnikom (oba SSK Ljubno BTC), tretje mesto pa si je priskakal član SSK Sam Ihan, Jernej Cerar Godec.
Besedilo in foto: Franjo Atelšek
Dvoboji na teniškem igri in v poletni
priigrala Miha in Šrot, druga sta bila igralca z zgovornim nazivom Grema, tretji pa je bil par Zmajeva votlina.
Le streljaj stran je na teniškem turnirju sode-lovalo 15 tekmovalcev in ena tekmovalka. Zmagal je Mitja Božič, drugi je bil Samo Zakeršnik, tretji pa Jan Jevšovar. Najmlajši tekomovalec na turnirju je bil komaj 11-letni Maks Meh.
Ekipa Savine je na kegljaškem tekmovanju osvojila tretje mesto
Odbojkarice so se merile za pokal flosarja
PLANINSKI TABOR DOVJE 2009
Mladi uživali v lepotah Julijcev
Mladi planinci na Triglavu (foto: MR)
Mladi planinci iz planinskih društev Slivnica pri Celju, Luče, Ljubno, Tabor in Dramlje so se v času od 11. do 18. julija udeležili že 26. tabora mladih
planincev. Letos se je tabora udeležilo 65 udeležencev, z njimi pa je čudovit teden med Julijci preživelo še 15 vodnikov in mentorjev.
Številni mladi planinci so letos teden dni prebili v vasici Dovje pri Mojstrani, na čudovitem prostoru, ki ga krasi razgled na Triglav. Tabor organizira Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev, ki je tudi letos poskrbel, da se bo v juliju in avgustu v taboru zvrstilo devet izmen iz 18 planinskih društev, obiskalo pa ga bo 450 udeležencev in 120 njihovih spremljevalcev.
Dovje je odlično izhodišče za planinske izlete, zato smo imeli vodniki in spremljevalci veliko možnosti, na katere vrhove popeljati naše nadobudne planince. Mlajši udeleženci so se podali na Dovško babo, Slemenovo špico in obiskali Martuljške slapove, starejši pa so se povzpeli na Kepo in Malo Mojstrovko po južni strani ter po Hanzovi smeri. Največje doživetje za 19 mladih planincev je bil prav gotovo vzpon
na Triglav, kamor so se odpravili v spremslvu 5 vodnikov.
Poleg planinskih pohodov so se mladi planinci preizkusili tudi v orientaciji, športnih igrah, plezanju, spoznavali so vsebine iz planinske šole ter svoje znanje preizkusili na kvizu, razvajali skrite prijatelje in se pomerili v igrah brez meja. Večere smo preživljali ob tabornem ognju in petju pesmi, izbirali smo Kekca in Mojco, tekmovali za naslov Glupa čupa in se veliko smejali in zabavali. Zadnji večer smo krstili 34 novih udeležencev tabora, ki so slovesno prisegli, da se bodo tabora še udeležili.
Vreme nam je bilo skozi ves teden zelo naklonjeno, zato smo lahko izpeljali vse načrtovane in želene aktivnosti in na koncu smo se vse strinjali, da je bil to eden najboljših planinskih taborov doslej.
Maja Robnik
ZGORNJESAVINJČANI NA TOUR DE FRANCE 2009
Izjemen športni dogodek, vreden ogleda
Kolesarska dirka po Franciji oziroma Tour de France ni samo največja kolesarska dirka na svetu, ampak velja tudi za največjo športno prireditev, poleg svetovnega nogometnega prvenstva in olimpijskih iger, s tem da se slednji odvijata vsake štiri leta, dirka po Franciji pa vsako leto in poteka tri tedne. V tem času kolesarji prevozijo okoli 3.500 kilometrov. Letošnja dirka po Franciji je bila zaznamovana z vrnitvijo sedemkratnega zmagovalca Američana Lancea Armstronga po triletni odsotnosti.
V začetkujunija smo se štirje strastni ljubitelji kolesarslva odločili, da si vživo ogledamo omenjeni športni spektakel. Ker so najbolj zanimive gorske etape, je bilo potrebnosamosprejeti odločitev, ali si ogledamo pirenejske ali alpske etape. Odločitevje padla za Pireneje na francoskem jugu.
Na pot smo se odpravili z bivalnikom v začetku julija. Pot nas je vodila preko Italije, mondenega Monaca in Nice, kjer smo se ustavili ob čudoviti Ažurni obali. Sledila je dolga vožnja do gorate, vendar bogate žepne državice Andora, kjer je bil cilj prve izmed treh pirenejskih gorskih etap.
Cilj omenjene etape je bil na 2.240 metrov visokem vrhu Annndore Arcalis. Zaradi ciljnega vzpona je bila omenjena etapa prava poslastica za vse gledalce, ki jih je bilo ogromno. Sledili sta še dve zanimivi pirenejski etapi, v katerih so morali najboljši kolesarji na svetu premagati veliko zahtevnih gorskih prelazov pri temperaturah krepko preko 30 stopinj Celzija.
Vsi gorski prelazi, preko katerih je potekala dirka, so bili že dan ali dva prej dobesedno okupirani z gledalci in glasnimi navijači, ki so z bivalniki in avtomobili zaparkirali vsako najmanjšo parkirišče ob trasi dirke. Sloviti prelaz Col du Turmalet je bil tako okupiran z gledalci že dan pred prihodom kolesarjev, da smo bili prisiljeni prenočiti v mestu ob vznožju prelaza in nato naslednji dan peš nadaljevati pot proti vrhu slovitega 2.115 metrov visokega prelaza.
Kolesarska dirka po Franciji je športni spektakel, ki se kaže v vseh svojih presežkih. V mislih imam izjemno logistiko med etapami, ko neskončne kolone tovornjakov poskrbijo, daje vse ob pravem času
na pravem mestu, spremljavo iz zraka, saj kolesarje veš čas spremlja kar pet helikopterjev in tri letala, na stotine spremljevalnih vozil... Posebna znamenitost so tudi reklamna vozila sponzorjev, ki dve uri pred pri-
hodom kolesarjev naredijo pravi šov, saj iz teh vozil delijo reklamni material in darila med množico gledalcev. Le-teh je res izjemno veliko in to iz vseh petih kontinentov, zlasti veliko gledalcev smo srečali iz »dežele tam spodaj« - Avstralije.
V mestih in vaseh, skozi katere poteka slovita dirka, se na dan
spektakla življenje dobesedno ustavi: šole, vrtci, trgovine in podjetja so zaprta, vsi ljudje že od jutra čakajo na prihod kolesarjev, in to velja tako za dojenčke v vozičkih kot za starejše ljudi ob berglah. Tour de
France je za zelo prijazne Francoze nacionalni praznik številka ena.
Dejstvo je, da je kolesarska dirka po Franciji izjemen športni dogodek, vreden ogleda. Čeprav Francija ni ravno blizu in kolesarji dobesedno »švignejo« mimo, se že danes veselim ogleda slovite dirke leta 2010.
Luka Pustoslemšek
Zgornjesavinjski navijači v družbi z edinim slovenskim udeležencem dirke Simonom Špilakom (foto: LP)
POMAGAJMO RENEJU BLATNIKU
Ko usodna bolezen poseže v življenje
Življenjska zgodba Blatnikovih je ena tistih, poleg katere ne moreš ostati ravnodušen. Spoznaš, katere vrednote in kaj je v življenju zares pomembno. Družina in zdravje.
Petra in Tomaž sta se spoznala na
seje vse spremenilo. Že ob rojslvu so zdravniki ugotovili, da ima Rene nekaj zdravslvenih težav, toda takrat še nihče ni vedel, kako hude so. Pri njegovih petih mesecih pa je prišla za starše boleča diagnoza. Rene se
Tomaž in Petra Blatnik s hčerko Nicole (foto: Šteti
morju, v Ankaranu, kjer je bila Petra doma. To je bila ljubezen, ki je niti razdalja ni mogla prekiniti. Ko sta spoznala, da sta si usojena, seje Petra preselila kTomažu v Kokarje, sledila je poroka in kmalu še otrok, sin Rene.
je rodil z genetsko okvaro in bolezen so diagnosticirali kot spinalno mišično atrofijo (SMA), tip 1, kar pomeni najhujšo obliko te bolezni.
...POTEM PA ŠOK
SPRVA POVPREČNA DRUŽINA...
Do rojstva Reneja je vse teklo kot v vsaki povprečni družini, potem pa
Ko je Rene dopolnil pol leta, je prišel prvi hujši šok. Dobil je visoko vročino in ker je nekako predolgo spal, so ugotovili, da nekaj ni tako,
spiratoimra atrofiji
kot bi moralo biti. Sledila je pot v celjsko bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da Rene sam težko diha in po enem dnevu so ga poslali v ljubljanski Klinični center (KC). Tam je ostal celih šest mesecev. S tem seje življenje Blatnikove družine popolnoma spremenilo. Starša sta z Renejem v bolnišnici preživela vsako prosto minuto, saj sta vedela, da je edino, kar lahko nudita svojemu otroku, ljubezen.
RENE POTREBUJE 24-URNO NEGO
Odkar se je Rene vrnil domov, potrebuje 24-urno nego. Ker sam ne more dihati, je priklopljen na respirator, hrani se preko cevke, speljane v želodček, velikokrat potrebuje kisik. Petra se je v KC s pomočjo osebja usposobila za nego sina, da je lahko ostal v domači oskrbi. Toda
za to pa v običajnem avtomobilu ni prostora. V ta namen so natisnili posebne majčke Lučka upanja v očeh, zbirali so star papir, konec avgusta pa bo društvo Srček iz Celja v Nazarjah organiziralo dobrodelni koncert, katerega izkupiček bo namenjen nakupu kombija. Na koncertu bodo med drugimi nastopili ansambli Malibu, Kingston, Atomik harmonik in pevka Alenka Godec.
POMAGATE LAHKO TUDI VI
Tomaž in Petra Blatnik upata, da bo takrat doma tudi Rene, ki je že mesec dni v bolnišnici, da bodo lahko skupaj obiskali koncert, saj glasbo obožuje. Kdor želi pomagati družini Blatnik, lahko to stori z nakupom majice ali z obiskom omenjenega koncerta, nekatere organizacije pa pomagajo tudi finančno. Tako so pred tedni iz Sožitja in SLS

kadar bolezen napreduje, in to je v zadnjem času kar pogosto, njena pomoč ni dovolj, zato po Reneja pride reševalno vozilo iz KC s popolno zdravstveno ekipo. V zadnjem času se poslužujejo tudi helikopterja, saj je vsaka minuta pri tako težki bolezni lahko pomembna. Rene, ki ne hodi in je na vozičku, pri svojih petih letih pozna le svoj dom, bolnišnico ter rešilec in helikopter. Starši pa bi mu radi omogočili še kaj drugega: kratek izlet, odhod na morje, ki bi mu koristil, ali pa le preprost obisk prijateljev.
ZBIRANJE DENARJA
S pomočjo raznih humanitarnih društev so pričeli zbirati denar za nakup kombija in medicinske opreme, kajti Rene na poti potrebuje veliko medicinskih pripomočkov,
družini podarili finančna sredstva v višini 310 evrov.
Zakonca Blatnik sama ne zmoreta bremena nakupa kombija, saj je zaposlen le Tomaž. V podjetju KLS Ljubno, kjer dela, so prav tako zbrali nekaj sredstev in jima pomagali. Petra v sedanji situaciji v službo ne more, saj je negovalka, kadar je Rene doma, ko pa je v bolnišnici, vsak možen trenutek preživi z njim. Včasih imata celo občutek, da zapostavljata mlajšo, dve in pol letno Nicole, toda drugače ne gre, sestrica pa to tudi dobro razume. Svojega brata ima zelo rada in ve, da mora mami veliko več pozornosti posvečati njemu.
Pomagajte Reneju, prižgite lučko upanja v njegovih očeh in očeh njegove družine.
Štefi Sem
Podaljšana dobrodelna likovna razstava - ob lepem odzivu
Spoštovani! Glede na lep odziv in tudi na predlog gostitelja -prostorov, kjer je moja dobrodelna likovna razstava, t. j. v gostišču Pikado klub »Bumbar« v Šmartnem ob Paki št. 71 (kije bila od 15. do 30.7. t. L), sem odločil, da se ta dobrodelna prodajna likovna razstava, katere celotni izkupiček od prodaje gre za prizadete družine v julijski vremenski ujmi - plazov v KS Lokovica v občini Šoštanj, podaljša do sredine meseca avgusta 1.1.
Čutim tudi dolžnost, da povem, da so k temu lepemu odzivu na to donac-ijsko prodajno razstavo vsekakor prispevale medijske hiše s poročanjem, obveščanjem prebivalstva, javnosti, kot so npr.: »Savinjske novice« Nazarje dne 17.7.1.1., tednik »Naš čas« Velenje dne 24.7.1.1., »Delo« in »Slovenske nov-
ice« iz Ljubljane - v ženskem magazinu »Ona« dne 28.7.1.1„ radio Velenje (večkratno) in radio Savinjske doline
-	Goldl... (slednjemu so nekateri poslušalci in poslušalke celo pošiljali o meni glasove za izbor osebe tedna oz. meseca v Savinjski dolini).
Vsem tem medijskim hišam v dolini, regiji in širše po Sloveniji, ki so o tej moji donaciji obveščali, seznanjalijavnost, se zahvaljujem v imenu vseh družin, ki so bile v toletni julijski naravni nesreči s plazovi prizadete v KS Lokovica, katerim je v tej stiski ta dobrodelnost
-	donacija namenjena. Hvala! Še naprej se priporočam za tako lep odziv.
Vse lepo pozdravljam - naročnik in zvesti bralec
Vlado Parežnik Levstikova 9, Mozirje
ČRNA KRONIK
•	RAZBIL STEKLO NA AVTOMOBILU
Logarska dolina: 27. julija je neznani storilec v Logarski dolini na parkirišču vlomil v osebni avtomobil. Storilec je razbil steklo na vratih vozila in iz denarnice, ki je bila v vozilu, ukradel denar in bančno kartico.
•	PADALO SE NI ODPRLO
Golte: 29. julija seje na vzletišču za padalce pod Boskovcem nad Mozirsko kočo poškodoval 43-letni padalec, državljan Nizozemske. Pri poskusu vzleta se mu padalo ni odprlo. Padalec sije poškodoval nogo. Gorski reševalci so ga prenesli do Mozirske koče, kjer so ga prevzeli reševalci ZD Mozirje in ga odpeljali v bolnišnico Celje, kjer so ugotovili, da si je zlomil gleženj.
•	TATVINA NAKITA IZ STANOVANJA
Mozirje: Občanka iz Mozirja je 31 .julija obvestila dežurnega policista, da ji je bil pred dvema dnevoma iz stanovanja ukraden nakit. V času tatvine so bili vstanovanju delavci, ki so opravljali obnovitvena dela. Policija bo po zbranih obvestilih zoper storilca podala kazensko ovadbo.
•	MOŠKI JE OMAGAL
Okonina: 1. avgusta je v bližini Okonine ob regionalni cesti ležal moški. Reševalci ZD Mozirje in policisti so ugotovili, da ni šlo za prometno nesrečo, ampak je moški zaradi hude vročine dehidriral in omagal. Po nudeni prvi pomoči je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico v Celje.
•	POLICISTI IZSLEDILI STORILCA
Ljubno ob Savinji: 2. avgusta je neznani storilec na parkirnem prostoru na Ljubnem v času prireditve vlomil v osebni avtomobil. Na vratih prtljažnika je odtrgal plastično kljuko in namerno poškodoval druge dele vozila. Policiji je storilca izsledila, zoper njega pa sledi kazenska ovadba.
•	TEŽAVE PLANINK NA SOLČAVSKEM
Solčava: 2. avgusta so morali gorski reševalci postaje Gorske reševalne službe Celje kar dvakrat posredovati na območju Solčave. Že dopoldne so na poti od Slapa Rinka na Okrešelj neko planinko obšle slabost in bolečine. Pomagali soji gorski reševalci, helikopter Slovenske vojske pa jo je prepeljal v bolnišnico. Popoldne pa sije planinka na poti iz Matkovega kota proti Matkovemu škafu zlomila nogo. Celjski gorski reševalci in posadka helikopterja Slovenske vojske sojo oskrbeli in prepeljali v ljubljanski klinični center.
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnila. Bolezen iz tebe vso moč je izpila, za tabo ostala je le še gomila.
Kjerkoli si zdaj, naj te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče. Ljubezen, ki nam si jo obilno dajala, v naših bo srcih za vedno ostala.
ZAHVALA
ob boleči izgubi mame in stare mame
Marije DELEJA
(I6.I.I923 - 30.7.2009) iz Spodnjih Kraš
Vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, prinesli sveče, cvetje, darovali za svete maše ter cerkvene potrebe, se iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči vsi njeni
Tam kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da več te ni.
V SPOMIN
13. avgusta mineva pet let, odkar ni več med nami našega dragega
Ludvika SUHOVERŠNIKA
(9.8.1932 -13.8.2004)
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Ali lahko razložite našim poslušalcem, zakaj se ukvarjate s tako nevarnim športom?
Zadnja možnost
Bepo seje odločil, da si bo okrepil telesno pripravljenost v fitnesu, a njegova odločitev je brez njegove večje duševne pripravljenosti.
“Imate mogoče kakšno lažjo pripravo?” vpraša trenerja, ko ne more dvigniti uteži.
Trenerje vznejevoljen: “To ste me zdaj vprašali že za deseto aparaturo. Lahko vam ponudim samo še žve-čilko, ki vam jo bom za vsak slučaj prej še malo prežvečil.”
Kalil nemir in vznemirjal nered
Gašper se priduša policistu: “Le kako me je lahko nekdo naznanil, da pijan kalim nočni red in mir, saj ni bilo nobenega miru v noči, še preden sem se odločil, da bom prepeval tudi jaz?”
Imenujejo ga Most vzdihljajev, ker tu običajno zaračunam vožnjo z gondolo.
Naše težave z vašimi problemi
Zvečer sem na plaži pustil brisačo, da bi zjutraj imel isti prostor pod soncem kakor prejšnji dan, sedaj pa je ni več. Kako naj si to razlagam?
Verjetno jo je odnesla plima.
Atako. No, če poznate dotično gospodično, ji povejte, daje odnesla mojo brisačo in da jo pričakujem nazaj. In opravičilo od nje. Mimogrede, a je čedna?
Počutim se povsem nekoristnega.
Naj vas potolažimo. Gotovo ste lahko komu za slab zgled.
Kaj naj oblečem za na plažo, da bom izražal samozavest?
Kaj neki. Kopalke. Če hočete z vašo samozavestjo izstopati, pa si dajte vanje zro-lano nogavico. Toda, pozor! Vtaknite si jo spredaj, poudarjamo, spredaj!
Nerad zapuščam delo, ampak doktor mi pravi, da ne bo več odgovarjal zame, če ne grem na dopust. Kaj naj storim, da me na oddihu ne bo razžirala skrb, kako tečejo stvari v podjetju?
Če želite, da bi vam posli med vašim dopustom nemoteno tekli naprej, pustite vklopljeno telefonsko tajnico. Naj se ona meni za posle z drugimi telefonskimi tajnicami iz podjetij, kjer so storili isto.
Kako bi vi, polni nasvetov za ljudi, ki imajo probleme s težavami, rešili ta svet?
Eni pred nami so že začeli z edinim možnim praktičnim postopkom za to, ampak so ga opustili. Namreč, iz svoje države so vse lopove začeli izvažati v Avstralijo, toda namero so opustili, ko so ugotovili, da smo mi vsi ena sama Avstralija.
Cvetke kt koprive
DEŽURNA FOTO SLUŽBA
Štefan Matjaž - Stepa, fotograf (desno): »Greva iskat dogodek, ki ga Savinjske novice še ne pokrivajo. Mogoče nama bodo objavili fotografije.«
Jan Zajc, oblikovalec, fotograf: »Izbor medene kraljice so pokrivali, mogoče pa kje izbirajo princeso smrekovih vršičkov ali, še bolje, mis šentjanževega olja.«
GAŠENJE ŽEJE V PASJIH DNEH
Popularni Mozirjan Vinko Matjaž - Cena, kije pred dnevi »potegnil« prvo penzijo, zdaj občasno zaliva trška cvetlična korita (ker ni blizu nikogar od zadolženih), sem ter tja pa tudi ohladi kakšnega štirinožca. V pasjih dneh pride prav tudi takšna ohladitev, kije, kot je videti, dobro dela hišnemu prijatelju »Janko Janija« iz Mozirja. Vinko za takšne usluge nič ne računa, pričakuje le kakšen hladilen pir.
Križanka, Oglasi
v______________________________________________________________________________________________________/
FEVDALIZMU
NOETOVA
BARKA
ZBORNIK
SPISOV,
PRAVIL,
ROKOPISNI
ZAKONIK
BRITANSKI
IGRALEC-
RUPERT
KOPALIŠČE V BOKI KOTARSKI
JEZIK. SKUPINA SUDANSKIH ČRNCEV
VELIKO
REŠETO
GL. MESTO PROVINCE ADRAR V MAVRETANIJI
ITALIJANSKA TOVARNA KAMIONOV NAUK O PRIPRAVI JEDI
SLOVENSKI
DRAMATIK,
NABOŽNI
PISATEU-
MIHAEL
PODOBA
GOLEGA
TELESA
DOMAČA ŽIVAL, KI LOVI MIŠI
PTICA PEVKA Z RDEČE RJAVIM REPOM
ZELO
MOČAN
ROPOT
VELIKA IN LEPA VEŽA
ŽENSKA, KI VODI IZLETE, VODNICA
MADŽARSKA
REŽISERKA-
JUDIT
POGREBNA
GOSTIJA
MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU
NAUK O JEDKANJU KOVIN
VREDNOSTNI
PAPIR
SRNJAČEK
IZ
RISANKE
WALTA
DISNEYA
ANGLEŠKI
REŽISER-
OAVID____
PRVI
GLAS
VIOLINE
SKOK
PRI
UMETNOST-
NEM
DRSANJU
ZNAMKA
ČEŠKIH
KAMIONOV
ORANJE
(ZAST.)
PROSTOR ZA KOSOVNE ODPADKE NEK. ROKOMET. REPREZENTAN,-KATICA
MESTO V BELGIJI,
__TUDI ATH
NEK. AMERIŠKI BOKSAR-MUHAMMAD
NAJET DELAVEC, PLAČAN NA DAN
NEK. DENARNA ENOTA V NEMČIJI GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI V TURČIJI
NAJDALJŠA REKA NA SVETU,
V AFRIKI
KDOR
ZANIKA SPLOŠ. VREDNOTE
FORDOV
MALČEK
TELIČEK
(NAR.,
LJUBK.)
KDOR SE UKVARJA Z NEGOVANJEM ROK, NOHTOV
JED IZ
OLUŠČENEGA
PROSA
BIBLIJSKA
MARIJINA
MATI
KRILO
RIMSKE
LEGIJE
IME in PRIIMEK:
NASLOV (ulica, kraj):
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Svečar, Tmina, Itačan, mar, kg, ruleta, volk, vrt, Petrol, anoda, onkolog, oris, Leovo, orgija, ion, virman, VL, psika, Arc, Irak, ink, ar, stanar, erika, Lind, jecavec, akča, as, talk
MINI SLOVARČEK:
PRIMA- prvi glas violine KERALA- indijska zvezna država OGA- mesto na japonskem otoku Honšu SLEGUR- ptica pevka z rdeče rjavim repom RISAN- kopališče v Boki Kotarski
Planinski izlet na Olševo. Datum: 8.8.2009. Organizator: PD Peca Olševa. Dodatne informacije: Karolina, 02 823 83 10,031 787 515.
Pohod na Razor in Škrlatico. Datum: 8.8.2009. Organizator: PD Hrastnik. Dodatne informacije: 564 51 07,564 21 36.
Planinski izlet na Mrzlo goro. Datum: 9.8.2009. Organizator: PD Ožbald Kapla. Dodatne informacije: Marta Prah, 051 495 314.
Več informacij o prireditvah na www.miaaiznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 33. številki SN
ime in priimek_____________________________________
NAROČ. ŠT.
naslov	ji;
C š N
25
k.___y
Napovednik dogodkov
‘ Petek (7. avgust), ob 15.30. Gasilski dom Luče
Izlet za otroke po okolici Luč_______________________________
' Petek (7. avgust), ob 16.00. Staro igrišče v Lučah
Inline hokej______________________________
’ Petek (7. avgust), ob 18.30. Igrišče v Lučah
Rokometno tekmo stari - mladi______	___________________
' Petek (7 avgust), ob 20.00. Vrt bara Podmornica v Lučah
Družabni večer z lučkimi pevci in godci ter šaljivimi igrami_
' Petek (7. avgust), ob 21.00. »Hčeverjeva njiva« v Lučah Rock žur s skupinami Bohem, Rattlesnake, Kačji pastirji in
Marry Land___________________________________________________
' Sobota (8. avgust), ob 700. Gasilski dom Luče
Planinski izlet v pogorje Raduhe - Sivnački kup______________
' Sobota (8. avgust), ob 9.00. Igrišče v Lučah
Turnir v nogometu____________________________________________
1 Sobota (8. avgust), ob 13.00. »Hčeverjeva njiva« v Lučah
»Vlcersko« tekmovanje____________________________________
1 Sobota (8. avgust), ob 1700. Luče
Ulična košarka _______________ ______________________________
1 Sobota (8. avgust), ob 19.00. Farna cerkev in lovski dom v Lučah Maša z rogisti v čast zavetniku lovcev sv. Hubertu in otvoritev
lovske razstave______________________________________________
Sobota (8. avgust), ob 20.00. Zgornja vas v Lučah
Kulturni program - kmečka ohcet______________________________
Sobota (8. avgust), ob 21.00. »Hčeverjeva njiva« v Lučah
Zabavni večer z ansamblom Slovenski muzikantje___________
Nedelja (9. avgust), ob 9.00. Farna cerkev in Strelarnica Pritrkavanje iz farnega zvonika in streljanje z možnarji Nedelja (9. avgust), ob 10.00. Farna cerkev Maša v čast farnemu zavetniku sv. Lovrencu
Nedelja (9. avgust), ob 12.00. Luče Prireditev »Od štonta do štanta« s prikazom starih običajev Nedelja (9. avgust), ob 14.00. Podbreg v Lučah Tradicionalna nogometna tekma suhi - debeli_____________
Nedelja (9. avgust), ob 17.00. »Hčeverjeva njiva« v Lučah Festival narodno-zabavne glasbe - gost večera ansambel Franca Miheliča
ŽIVALI - PRODAM
Prodam zajce za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 051/422-130.
Prodam teličko limuzin staro 5 tednov; gsm
041/293-017.	_	_____
Kozlička za zakol ali nadaljnjo rejo prodam; gsm 041/566-109.
Prodam dve telički limuzin in simentalko težki 120 kg; gsm 031/855-186.
Prodam kravo dojiljo, pašno, tretjič brejo v 9. mesecu; tel. št. 03/58-35-147.
Prodam kravo sivko staro 5 let; tel. št. 03/58-
Kupim kravo za zakol oli dopltanje in bikce ter teličke mesni tip; gsm 031/533-745.
DRUGO - PRODAM
Prodam cepljena bukova drva; gsm 041/ 642-647.
1 kom traktorska guma 11,2/10-28 prodam; gsm 031/695-208.
Prodam puhalnik za seno in vitlo za Tomo Vinkovič; tel. št. 03/583-27-37.
Prodam malo rabljene zimske gumes platišči 185-65-14; gsm 041/871-233.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE
Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p. Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE
Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo.
BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin. Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ
Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji.
NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM
Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net.
Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad.
MASAŽA IN NEGA TELESA
Vsak četrtek in petek pri Šport center Prodnik za vas masira in zdravi športni maser Miro Maksimovič. Izbirate lahko med športno masažo, kiropraktiko, zelo uspešno anticelulitno masažo + vakuum, zdravljenjem raznih poškodb, zdravljenje hrbtenice z masažo, laserjem, ultrazvokom, vakuumom... Za termin pokličite na gsm št. 041/564-470. Miran Maksimovič s.p., Topolšica 55b, 3326 Topolšica.
DNEVNI KAVA BAR V MOZIRJU
Zaposlimo simpatično in komunikativno dekle za delo v strežbi. Gsm 031/231-597.
ŽAKO d.o.o., Grabnar Boris, Dolenjska cesta 136, Ljubljana. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108.
Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje.
Prodam peugeot 107,1.08, klima, pomična stekla, servo, redno servisiran; gsm 070/833-231.
Prodam golf III, 1.4 - bencin, letnik 1995; gsm 070/875-767.
08/2010; gsm 041/711-988.
^"Nepremičnine
V Ljubljani oddam v najem sobo za študente;
Prodam teličko simentalko staro 10 tednov;	DRUGO - KUPIM	Prodam opel astro karavan, 1.7 TD, 1.97, reg.
gsm 031/237-656.	Po ugodni ceni kupim zamrzovalno	
7IVAII - KUPIM	omaro od 200 do 300 litrov; gsm 041/ 853-384.	Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST
uvali rvurim		pri objavah zahval in čestitk.
Kupim teden stare bikce mesni tip; gsm 031 / R7R-833	VOZILA IN OPREMA	
©		
49. FLOSARSKI BAL NA LJUBNEM OB SAVINJI
Flosarska druščina znova bogatejša za novega član
Na prireditvenem prostoru v Vrbju so v nedeljo s krstom zelenca - poslej novega flosarja Maria Šlogarja -zaključili več kotteden dni trajajoče dogajanje ob prazniku občine Ljubno. Veliko zanimanje je zbudila etnografska povorka, pa tudi prikaz izdelave domačih dobrot, kotje znameniti ajdnek.
splavarji včasih sestavljali flos in z domačega brega odrinili na »rajžo«. Lep prikaz nekdanjih dogodkov, ki zbudi tudi nekoliko nostalgije po tistih časih. Pa vendar ni bilo vedno lepo. Flosarski denar, ki je pripomogel k boljšemu kosu kruha za številčno družino, je bil težko prislužen.
Letošnjo etnografsko povorko sije ogledalo izjemno število obiskovalcev. Organizatorji so obudili spomin na pridelavo lanu in predelavo v uporabne izdelke. Na več vozovih je bil prikazan celoten postopek od tega, kako se lan tre, kako nastane preja in tkanina, pa vse do šivanja lanenega oblačila na starem šivalnem stroju.
Seveda so vsi nestrpno pričakovali tudi udiranje fiosa in flosarski krst. Obiskovalci so lahko videli, kako so
Na rajži poleg vode ni manjkalo niti vina, toda to je prišlo na vrsto običajno šele zvečer, pri birtu, pri katerem so flosarji prespali. In zraven vina sodijo vesele dogodivščine, ki so shranjene v spominu od prejšnjih rajž in prejšnjih let. Dobra večerja in kapljica rujnega razvežeta jezike.
A flosarjem gre nekaj v nos; nekaj je zasmrdelo. Sprašujejo se, če je kdo morda sezul čevlje in nogavice. Pa niso bile krive tovrstne vonjave.
Letošnja povorka je obudila spomin na pridelavo lanu in predelavo v uporabne izdelke (foto: Marija Lebar)
Mario Šlogar je s krstom postal pravi flosar in se pridružil imenitni flosarski druščini (foto: Marija Lebar)
Motil jih je zelenec, ki je bil tokrat prvič na flosu in je sedaj sedel pri njihovi mizi. Da ne bi več motil njihovih občutljivih nosov, ga je bilo treba po lepi splavarski šegi krstiti.
Ne more pa biti flosar vsakdo. Najprej so zelenca Maria Šlogarja temeljito izprašali »iz flosarske teorije«. Sledil je praktični preizkus, koje moral s sekiro ošpičiti leseni kol, šele nato in po prisegi, pri kateri je sodeloval tudi boter Jože Zagožen, so klečečega kandidata skozi rešeto obilno krstili s čisto vodo iz Savinje. Da mu voda ne bi preveč škodila in da bo moker zunaj in znotraj, je
prišli tudi flosarji iz drugih krajev Slovenije - je spregovoril najstarejši »ta pravi« flosar, kije splavaril, ko je bil še skoraj deček, Alojz Jeraj. Pohvalil je prireditev in se zahvalil vsem, ki se trudijo, da ta nekdanji običaj ne utone v pozabo.
Prireditev so spremljale številne stojnice, na katerih si je bilo mogoče ogledati izdelavo ajdneka in polsti iz ovčje volne ali pa kupiti marsikatero dobroto izpod rok pridnih članic društva kmetic. Kotje povedala Cvetka Mavrič, direktorica Zavoda Savinja, ki je bil že tretje leto organizator prireditve, je pri pripravi dogodka
Takole so flosarji odrinili na »rajžo« (foto: Marija Lebar)
moral spiti še krepko merico vina. Mario seje tako pri teoriji kot pri praksi odlično odrezal in se tako pridružil imenitni flosarski druščini.
Zbranim splavarjem - v goste so
sodelovalo čez sto ljudi. Povabila je obiskovalce, da pridejo na Flosarski bal tudi naslednje leto, ko bo na vrsti jubilejni - petdeseti po vrsti.
Marija Lebar
Najstarejši »ta pravi« flosar Alojz Jeraj se je zahvalil vsem, ki se trudijo, da ta nekdanji običaj ne utone v pozabo
(foto: Ciril M. Sem)
Celje - skladišče
D-Per
Odločite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo vrednost si namreč zagotovite zamenjavo
ZAVAROVALNICA MARIBOR
poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku - na katero koli temo!
080 19 20 www.ZavarovalnicaMaribor.si
7/2009
WARQVANJE
ASISTENCO
A NOVO VREDNOST
5000023791,32
COBISS e
in POŠTA SLOVENIJE
Glasovnica št. 4
Glasujem za:---------—
ki je zaposlen(a) na pošti v:
Moje ime in priimek:____
Moj naslov:----
Moj telefon/GSM:
Vrstni red po tretjem krogu glasovanja:
1.	Boštjan Kolar (Luče) 69,
2.	Janez Melavc (Nazarje) 31,
3.	Simon Piršt (Rečica ob Savinji) 22,
4.	Peter Lamprečnik (Šmartno ob Dreti) 21,
5.	Jožica Brinovšek (Rečica ob Savinji) 18,
6.	Branka Žagar (Mozirje) 17,
7.	Borut Zavoiovšek (Mozirje) 12,
8.	Stanko Ramšak (Nazarje) 11,
9.	Milan Ajnik (Gornji Grad) 9,
Dušan Sovinšek (Solčava) 9,
10.	Sebastjan Brinovšek (Mozirje) 8,
sledijo: Drago Robnik (Luče), Bernarda Grudnik (Luče), Angelca Fale (Gornji Grad), Nada Ramšak (Nazarje) 7, Irena Zagožen (Ljubno), Marko Cokan (Ljubno ob Savinji) 6, Andreja Vertačnik (Nazarje) 5, Branko Pečnik (Mozirje), Heda Mančič (Solčava), Bine Poljanšek (Gornji Grad) 4, Miran Grudnik (Ljubno ob Savinji), Sonja Mavrič (Šmartno ob Dreti) 3, Dušan Pesan (Rečica ob Savinji), Mirko Zgojznik (Mozirje), Stanko Bizjak (Mozirje) 2, Katarina Kusterbajn (Mozirje), Danilo Poprask (Mozirje), Sonja Žehelj (Gornji Grad), Ida Jelen (Mozirje), Sašo Rosenstein (Luče) 1.
Med pravočasno prispelimi glasovnicami smo izžrebali Lauro Hudournik iz Mozirja, ki prejme letno mapo znamk Pošte Slovenije in majico Savinjskih novic. Nagrada čaka dobitnico v uredništvu Savinjskih novic do 28. avgusta 2009.
Izpolnjene glasovnice za četrti krog glasovanja pošljite do torka, 11. avgusta 2009, na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Pri štetju glasov bomo upoštevali samo glasovnice št. 4!
M Ob zaključku akcije bomo razglasili zmagovalca in med vsemi prispelimi 'o'0 glasovnicami izžrebali še dobitnika glavne nagrade.
OSREDNJO KNJ. CELJE