Naš glas Za boljšo šolo in boljše razmere učiteljstva Položaj učitelja. Poglejmo brez predsodkov, brez strahu in brez čustvenih primesi resno in odločno resnici v oči, da tako ipopolnoma objektivno presodimo resnični socialni položaj najmlajše učiteljske generracije ter da poskusimo najti temelj za novo pogUobljeno in smotreno sodeiovanje v borbi za boljšo šolo in boljše življenjske razmere uoiteljstva. Kot vse javno in privatno življenje, jc tudi prosveta z vsem svojim šolstvom v vzročni odvisnosti od ekonomskega nivoja gotove epohe. To odvisnost od gospodarskega položaja občutimo, posebno danes, ko nas obremenjuje in zavira pri vsem našem javnem življenjui in udejstvovanju ogromna teža gospodarske krize. Tudi patožaj našega šolstva ter eksistenčne razmere učiteljstva postajajo ,pod pritiskom negativnih posledic gospodarske krize vedno slabše. Položaj brezposelnih abiturientov. Kakšen je socialni položaj najmlajše učiteljske generacije? Da se zavre navidezna hiperprodukcija in brezposelnost učiteljstva, je bilo I 1929. z novim zakonom o učiteljskih šolah podaljšano šolanje za eno leto. Na ta način zaradi vpeljave 5. letnika, ni bilo v 1. 1930. novih učiteljskih abiturientov. A že sledeče leto so izšili iz učiteljšč diplomirani abiturienti. ki jih je takoj ob vstopu v življenje udariila z brutalno silo naravnoSt v obraz brezposelnost kot posledica g-osjpodarske krize. Ta brezposelnost nam je z vsemi tr.pkimi razočairanji in ponižujočimi iizkoriščanji vzela možnost rednega in pravilnega vraščanja v človeško družbo. RazočaraTa nas je nad življenjem in pravico ter nam ubila ves mladostni agenj in polet. Ze pet let beleži učiteljski stan največjo brezposelnost med vsemi intelektualnimi strokami in še ni vidnih znakov in resnega upanja, da bi se v tem oziru razmere izpremenile. Nihče noče več nasedati praznim oblijubam in iTuzijam, ker se pač vsi dobrro zavedamo, da službenih mest ni, ker ni kredita. V vsej državi je okrog 2000 brezposelnih učiteljskih abiturientov im skoraj ena trdtjina od teh j:ih odpade samo na Slovenijo. Vsi ti mladi, zdravi in dela voljni so brezposelne žrtve gospodarske kirize. Položaj učiteljev - začetnikov. Kako pa je z nami, ki smo v službi? Tudi tu se čutijo močno posledice gospodarske krize. S 1. aprilom 1931. je bi'l sprejet nov uradniški zakon, z njim je billo izvršeno prvo poslabšanje matenialnega položaja državnih uradnikov. Od takrat je poteklo pet let in v tem času smo doživeli še tri nadaljnje redukcije plač. P-oglejmo kakšen je padec plač učitdljev začetnikov, ki so uradniški pripravniki IX. grope v III. drag. razredu. 1. aprila 1931. 1. oktobra 1931. 1. a,prila 1932. Din 1300— Din 1220— Din 976 — I.oktdbral935. Din 91175 Današnji netto prejemki začetnikov znašajo Ie Ddn 855"—. Položaj učiteljstva je vedno težji, naš življenjski obstanek je pereč problem sodobnosti. Vsa bremena krize padajo na naša ramena. Omogočeno nam je le še bedno životarjenje od danes do jutri, ne pa intelektualca dostojno kmllturno življenje. Od učitelja se zahteva, da je stvar, ne človek, da ne misli, temveč, da dela avtomatski, kot se mu dikitra od zgoraj. Vsi se neprijetno spominjamo one dobe, ko je učiteljstvo bilo prepuščeno na milost in nemilost onim, ki so ipreko učiteljskih hrbtov izvajali svoje politične namene. Ob spremembi režima je bilo preganjano brezpravno učiteljstvo, ki je prej ,ko slej bilo le nemo in poslušno orodje nadrejenih. Tudi učiteljski abiturient je odvisen popolnoma od samovolje onih, ki ga oostavljajp prvič za učitelja. Takoj, ko je nastavljen se pojavljajo pred njim pretežki pogoji dela, nedovoljno zasigurana eksistenca, težkoče radi u,porabe sodobnih pedagoških didaktičnih načel pri praktičnem delu ter vsa groba puščoba jin brutaltiost življenja. Učitdjstvo troši danes nesmiselno svoje energije za svoj obstanek pri delu, ki ne služi ne njemu, ne šoli, a najmanj natrodu. Socialna desorientiranost sili učitelja, da tava in brezplodno troši psihične in fizične eneirgije, dokler se ne zruši pod bremenom življenja. Pogled na narodno šolo. Ravno tako je občuten vpliv ekonomske krize na narodno šolstvo, seveda ne toliko v mestih in industrijskih centrih, zato pa tem bolj občuti vsa bremena krize osnovno šolstvo v iztrazito kmetskih pokrajinah, n. pr. v Halozah in Prekmurju. Tam se narodna šola z vsem svojim vaškim življem proletarrzira. Radi vedno težjih ekonorruskih razmer so starši iz najširših narodnih plasti prisilljeni poslati svoje otroke čimprej na delo v delavnice, v tvomice ali pa na polje. Šolanje otroka iz najširših ljudskih mas, katerih igospodarska produkcija je slaba in primitivna, a duhovna kultura popolnoma nizka ter so kot taki v prvii vrsti potrebni izolbrazibe, stane državo le eno desetino tega, kot da država za šolanje otroka bogataša, ki mu klju'b splošnemu visokemu kultumemu hivoju omogoča 16 - do 20 - letno šolanje, poglobljenje in snecializaoijo. Prirodnim talentom iz naj&irših ljudskih plasti' je onemogocen vstoip v srednje ali visoke šole, ker je za taksno šolanje pvotrebno ogromno denarja, razen tega je to šolanje še obdavčeno z visokiinii šoitišnami. Tako se poleg vedno večje razlike med gospodarskim stanjem mestne in podeželske narodne šole, pretvarjajo še srednje in visoke šole v ustanove, katere lahko v prvi vrsti obiskuje il'e deca bogatih staršev. Dasi je sodobna šola odviisna od življenja, je šolski pouk oddvojen od življenja, znanost in znanstvena raziakavanja pa od dela, od ekonomskega življenja. Današnja šola ne vzgaja za žiivljenje. Jasno je, da naš narod s takšno narodno šolo in takšnim učitefjstvom ne more napredovati. Zato je smotrena borba za boljšo šolo in boljše razmere celokupnega učiteljstva neobhodno potrebna. Andrej Naprej: i Pisma Martina Kobaleža i. Danes, predragi, ne romam več samoten in peš. Sto in što ljudi fne spremlja, začudeno se spogledujejo, ipodobni so mi, kakor bi mi bili bratje; zato so postale cesarske ceste vsakdanje in šumne, vsak dan se pirikaže na njih mlad človek s cesarskim pismom v žepu in cigansko vijolino v zelenem žaklju, umikam se jim in hodim po svojih potih. Prav jim je, negodncžem, ne vcdo, da ie trcba slušati gospodarja, če ješ njcgov kruh. Skrbi me zaradi te nerazsodne mladine, vse večere premišljujem, včasih še zaspati nc morem. O mladost, mladost! Čudne dežele sem si ogle- dal te dni, take živijo samo še v zgodbah stairih dedov, pol Indija Koromandija, ipol nebeški iraj. Tam živijo drugačni ljudje kot pri nas, smejejo se našim tegc^bam in solzam, majejo z glavami, in če jim vse razložimo, ne zinejo niti besedice, še pljumejo ne po tleh, obrnejo se in delajo naprej. Vse vam bom povedal, irazložil vam bom čisto resnico, kakor je je žejno čakajoče srce... Prišlo je z viharjem in gromom in vsi smo se pobrižali, nevihta 'bo. Stisnili smo se pod strehe irn prav takrat se je odtrsal od nekod dol^ -človek, suh in napol raztrgan, kakor ciganski popotnik, majal se je mimo hiš in iroipotal s popotno gorjačo. Ko smo ga zagledali, nas je obšlo nekaj nepo'znanega, srca so se nam stisnila, spogledali smo se in obupen vzdihljaj se nam je izvil iz grl. Tujec se je pa ustavil pred nami, vid'eli smo, da ima eno ako pokvarjeno, drugo pa polno nebeškega srda, vzdignil je koščeno Toko iti hripavo zakričal: »Spokorite se, zakaj prihaja, kakor je bilo oznanjeno, nihče ne 'bo ušel, nekaj danes, nekaj jutri, vsakega bo obiskalo trpiljenje! Spokorite se! Zakaj ste pretpevali? Pesem je začetek poguma in pogum ,i>rin.aša nemrr. Zakaj ste učili? Ni nam treba modrosti, ves svet je dob'ro zgrajen, očetje ,so bili zadovoljni in bodo še otroci. Spokorite se, spokorite se!« Nismo ga poznali, odkod je prišcl, nič kesanja ni zbudil v nas, le radovedno smo iskali v spominu, a se nam ni prikazal. Šel je mimo nas in tudi mi smo se napotili po svetu. Nič jcze n'i v nas, veliko več smeha, povsod živijo dobri ljudje in nas ^čakajo. Še jaz, Martin Kotialež, sem poiskal dTenovko in šel na blagoslovljeno pot. Clovek se uči do zadnjih dni, marsikai bom videl, pri nas smo revni, zraven pohleono ti- sčimo za tujim blagom, našel bom. marsikaj dobrega in prodal za dober denar rodoTjubom šentflorijanskim. Bolj ko sem hodil, bolj se mi je vedrilo starikavo lice in z vedno večjo močjo je lila vame živa mladost, taka, kakor v 'prvih dneh, ko sem še nosil v gumbnici nagetj in sem klatil zvezde z neba. Pa so nam na prvi posfaji povedali zgod- bo, precej nas je bilo in molče smo poslušali. Zraslo je nebogljeno kajžarsko otroče v močnega človeka, ni se hatelo ustaviti, smehljalo se je, stezalo roke za soncem in se večalo in večalo, dokler ni ,pirerasilo koče in pogledalo z veselim obrazom skozi luknjo v slamnati strehi. »Ohe!« so dejali sosedje. »Tuka.j nekaj ni v red^u!« Stopili so k očetu in vprašali, s čim pita otroka, da je v pohujšanje in sramoto vsemu svetu. Tak velikan, kdai ga je že kdo videl! Oče se je prestrašil, branil se je, da ni mi-č kriv, saj je pretepal otroka na vse pretege, a m'u ni nič pomagalo, še bolj je irastel, kakor bi se od tega redil, saj od koruznega močnika se ne more, ko ima za večerjo lahko noč in za zajtrk dobro jutro. Poklicali so otroka. prestopil je kočo in se postavil pred nje. Malo so se ga prestrašili, vendar so sr ga >resno ogledali. Poklicali so padarja, mož je nataknil naočnike in obračall velikana na vse strani, nazadnje ie uciotovil, da je čisto pravi, le močan da je nezinansko. »Saj to je tisto« so zajecljali možje. Sedli so pod vaško lipo in se pomenkovali vse dopoldne. Zupan je pozabil na pipo, bil je razburjen in brada se mu je tresla, kakor še nikoli. Kaj. če bi prišlo otroku_na mjsel in bi mu vzel župansko oblast? Nič se ne ve, kakšne hudobne misli se lahko zbudijo v takem popačenem človeku. Kdo bi mu to ubranil? Policaj je star in roke se mu tresejo, kadar ustavi kako jajčarioo, še /pokrižati se ne bi utegiiil, če bi se kaj zgodilo. Tudi drugi možje so bili razsrjeni, da se je morallo prav v njihovi vasi naseliti tako zlo, stiskali so pesti in pritajeno grozili. Dolgo so se ;prepirali, a se niso mogli potolažiti. Nazadnje jih je >rešil iz stiske vaški padar. »Hej, možje,« je rekel, »možje, nismo še vsega premislili. Treba se bo odlociti. Po mojih izkušnjah se vsa hudobija nahaja v hrbtenici. Ali ga vidite, nerodneža, kako pokoncu stopa in kako trd je njegov korak? Kaj ga povzdiguje, kdo ga d'rži pokomcu? Hrbtenica, sama hrbtenica, le meni verjemite! Tukaj je naša rešitev!« Možje iso zazijali v padarja, očetu žtupami so se zasvetile ači in takoj je obljubil rešeniku kirvavo ktobaso. Padar se je zadovoljno nasmejal, skrivnostno pomigal s prstom in Dovabil Ijiidi še bliže. Stisnili &o se v gručo in šepetaje jim je >razk>žil, kako bodo kaznovali otroka velikana, ker je zrastel nad sosede... Ponoči, ko je spal', &o planili nadenj kot na turškega hajduka, zvezali so ga in padar je opravil svo.je deilo z ostrim nožem, s šilom in strupom. Po tistem dnevu velikan ni mogel več hoditi, vlačil se je na pol mrtev pri tleh, molčal je, ko so ga zasmehovali, vse veselje rnu je umdo in ves odpor. Padar je dobil krvavo klobaso, oče župan si je ,pa kupil od veselja novo pipo. Molče smo poslušali, ko nam je stari herač pripovedoval to zgodbo, opomnil nas je za božji dar in §ele tedaj smo se zganili. In še ko smo bili sredi ceste, smo se domislili: »Kdo bi naj verjel Taka zgodba!« Nehote nas je zabolelo v hrbtih ... (Dalje prih.) Smernice za delo. Nastane vpraša/nje: kje naj začnemo s svojo borbo? Začnimo z delom znotraji, ptfi nas samih, to bo edino pfftvilno. Od življenja teŽko pfeizkušeni, razmetani iti izolirani po najoddaljenejših brajih, smo ravno mi najmilajši začutili notranjo potrebo pogostejšega se8ta.j*Qja in združeVanjd tetf iskanja možno sti za smotreno in uspešno zaiščito naših moralnih in materialnih insteresov. Predpogoj vsakega uspešnega dela ie v skupnosti in vzajemtti akciji. V sodelovanju in enotnem nastopu nas vSeh je naša moč in bodočnost. Zato je nujno, da izvedemo emancipaci.jo učiteljskega stanu od vsega kar zavira naše skupno delo, naš skupeti nastop. Zavedajmo se vedno tn povsod, da smo v prvi vrsti učitelji in šele (potem vse dirugo, da smo dolžni piredvsem sodelovati p-ri stanovskih akcijah, ki bodo uspešne le tedaj, če bomo vsi kakor eden. S tega stališča motrimo v bodoče vse javno žirvljenje ter iSčimo odnos do vsega ostalega. Vsak učitelj, ki zabavlja tudi sam čez ueiteljstvo, ki ironizira in smeši napoTe za zboljšanje položaja celotnega učiteljskega stanu ter dopušča, da dela to 'kdo drugi v njegovi prisotnosti, vsak tak učitelj ubija v sebi in svoji okolici smisel za skupnost ter avtoiriteto učitelistva. S takšnim ravnanjem pljuje v svojo lastno skledo in bije samega sebe v obraz. Isto dela tudi vsak, ki začenja akcije in ustanavljanje posebnih skupin brez zadevnega sodelovanja in pooblastila večine tovarišev. Vsako cepljenje znači slabIjenie in nesposobnost ter je negativno in škodljivo za celoto, posebno če ga izvede kdo iz konkurenčnih ozirov na svojo roko. Zahtevamo poštenosti in demokratičnega sadelovanja vseh. Zavedati se je treba, da je z gospodarsko krizo nasfopila era Izgubljanja že dobljenih pravic ter da je zato življenjske važnosti enotno socialno zaščitno delo. V skupnosti je moč. Zato naše skupno gJbanje mladih učiteljev nc pomenja cepljenja ter slabTjenja skunne učiteljske fronte. S ¦tem, da se bavimo predvsem s problemi im težavami, na katere naleti učitelj - začetnik, ter da zahtevamo v okrilju učiteljske organizacije za najmlajše notranjo avtonomijo in pooolno upoštevanje nas in našega mnenja, izvajamo le specializacijo na nekaterih najaktualnejših problemih s stališča in v korist celotnega učiteljskega stanu. Le kdor gleda tako na nas in naša stremljenja pravilno razume in podpira naše skupno delo. Z večkratnim sestajanjem, s poglobitvijc medsebojnih stikov moramo utrditi iskrene medsebojne tovariške odnose tar se skupno boriti proti podlosti, denuncijacijam. parazitstvu, favoriziranju, protekciji, a posebno proti uvajanju strankarske politike v javno službo, kajti vse to vznemirja vse uradnike, jemlje jim čut odgovornosti in vsako inicijattvo, paralizira vsako voljo m vero v pravico in poiUefiost, uničuje karakterje ter degrtdira stanovski in moralni nivo vseh nas. Zato je nujria akupna borba proti vsemu temu. Le tako si bomo stvorJH nove l»goje življenja ln dela, ki nam bodo omogočili korietnejšo uporabo energij za dvig narodne izobrazbe. Samo z dvigom s-tanovske zavestj in skupnosti, soljdarnosti in samopomočt bomo dosegli zboljšanje naših moralnih in materialnih dobrin. Zato poudarjam še enkrat — učiteljska zavest fn skupnost spadata vedno in povsod na prvo mesto. Važno in nujno je smotreno proučavanje ekotiomskega stanja vsega učiteljstva, naše aktiivnejše sodelovanje v sreskih učiteljskih društvih ter odborih radi poživitve in poglobitve dela ter dviga skupnasti in ugleda učiteljske organizacije ter dajanje inicijative za zbližanje in ikončno združitev vseh prosvetnih delavcev, t. j. vseh nameščencev ministrstva prosvete, radi lažje izvedbe skupnih akcij in zaščite onih interesov, ki se bodo pokazali skupni. Temu delu bomo poevečali največ svojih energij in pozomosti. Smernicc. Naše gibanje pa ni samo instanca za dajanje inicijative in energije za stanovsko zaščitno obTambo, temveč pomenja tudi stvonitev novega miljeja, v katerem se hočemo tudi strokovno spopolnjevati. V njem bomo združevali in stopnjevali vsakodnevne napore posameznikov teT vršili vzajemno dopoanjevanje v korist narodne šole. Z delom za stanovsko emancipacijo in svobodo dela, moramo deilati tudi za osvoboditev šole. Mi ne poučujemo v šoli v imenu naroda, ne v imenu cerkve, tudi ne v imenu kakšne politične skupine, mi poučujemo v imenu či&te resnice. Računske formule, slbvniška pravila, zgodovinska dejstva in ostalo se ne more izkoriščati v propagandne svrhe, zato je šola lahko svobodna. Namesto abstraktnega ideološkega in enciklopedističnega pouka želimo praktičen ita konkreten pouk z upoštevanjem realnih razmer in potreb. Pri otrocih hočemo vzgojiti Ijubeize.n do dela, kajti delo, ki je danes zaničevano in ponižano mcwa postati novi ideall in splošni princip. 2elimo gojiti kult dela, da tako nekoč stvorimo novo produktivno delovno šolo, ki bo res v korist najširšim ljudskim plastem. Zahtevamo kompetenco in dostojanstvo učitelja, spoštovanje otroka in spoštovanje naše intelektualne in moralne čistoče. Vse naše kritike, vse naše zabavljanje in godrnjanje bo brezuspešno, ako se ne pretvori v konstruktivno delo, ako nas kritike ne primorajo, da delamo boljše in ako se mi Sami ne pripravimo, da izvršimo osvoboditev šole, učenca in učitelja. D. Lj. Vitor. 0 hrbtenici Nauk o hrbtenici je tako obsežen, da je postal že znanost. Hrbteeici pravijo tudi značaj. O njej smo se učili že v šoli in tam so nam govorili, da jo moramo držati pokoncu, da je ne smemo kriviti pred nikomur in bog ne daj, da bi se nam zmehčala. Kajti brez hribtenice ne bi mogli živeti sebi vredno življenje in bi se morali brez nje plaziti po tleh kot sipa, ki je nima. In so nam še povedali, da so narodi brez hrbtenice morali klavrno propasti. Tako nam je govorila šolska učenost, preden 6mo stopili v življenje. Pa nam je življenje pokazalo drugo, praktično plat nauka o hrbtenici. Povedalo nam je, da se hrbtenica praktičnega človeka izraža na dva načina: Navzdol se mota držati pokonci. navzgor pa se mora lomiti. Kdor se tega življenjskega nauka drži, bo spoznal, da je življenje kaj lahko in ,prav nič komplicirano. Temu ne bo freba s strahom iskati po časopisnih novicah, kako je danes in kako bo .jutri — naj bo zgoraj kdorkoli, hrbtenica ga bo sprejela z vso ponižnostjo in vdanostjo, fei sta veliki čednosti. Zato ne gre, da obsojamo ljudi. ki prilagode svojo hrbtenico praktičnemu življenju. Pravijo in obsojajio, da je neki dclodajalec zahteval od brezposelne prosilke, naj vstopi v njegov klub, ako hoče pri njem kaj veljati. Ko pa ga je mlad&nka vprašala: »Kaj pa z mojo hrbtenioo?«, da je odgovorih »Tvoja hrbtenica nas ne briga, nosi io, kakor hočeš, to je tvoja zadeva, glavno je, da jo pred nami skloniš!« Tako mravijo in obsojaio! Pa ni prav, da obsojajo, kajti je bil ta delodajalec fiotovo izkusen mož in velik mojster življenja. Nje- gov nasvet je bil človekol.juben in zasluži pohvalo, me pa grajo. Tudi to se jc baje zgodilo in kroži med nami kot baubau, ki naj bi nas splašil pred p>raktičnimi zahtevami ži-vljenja. Neki gromovnik, ki se je vedno ponašal s trdnostjo svoje hrbtenice, je nenadoma spoznal, da bi dobM najlaže odpustek za svoje gTehe na ta način, če bi stopil pred goapodarja z zmehčano hrbtenico. Ponižno in krotko je sedel na vidno mesto in se priklanjal, da bi gospoda videla vso mehkobo njegove hrfctenice. Še im še je takih primerov, ki jih v svojem nesodobnem ipojmovanju življenja obsojamo, ker ne poznamo velikega Domena skrivIjenih hrbtenic za bodočnost. Kajti pomi: slite, kako birez ovir in mehko bodo narodovi voditelji lahko šli novim zarjam nasproti, ko jim bomo postlali pot z našimi mehkimi hrbtenicami. I. N.