BČAN poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik GLASILO OBČINE DESTRNIK • marec, april 2021 številka 2 (234) • leto XXVI • tiskovina IZ OBČINSKE HIŠE 3 V DRUŠTVIH SE DOGAJA 4 KLEPET Z ŽUPANOM OBČAN MAREC / APRIL 2021 GRADNJA OPTIČNEGA OMREŽJA V tokratnem klepetu z županom je beseda tekla o gradnji optičnega omrežja, ki zajema drugo polovico Občine Destrnik. Dela so v polnem teku. »Izjemna potreba po tehnološko dovršeni internetni povezavi se je v lanskem letu zaradi korona virusa pokazala še izraziteje. Vse dejavnosti so se preselile na splet, otroci so se šolali od doma, veliko delovnih razmerij je potekalo od doma itd. Posledično je bil pritisk občanov glede izgradnje optičnega omrežja na občino zelo velik,« pojasnjuje župan in razlaga, da so s preklopom nekaj gospodinjstev v Janežovcih sprostili nekdanji cevovod, ki je služil za napajanje z vodo, in bo sedaj uporabljen za napeljavo optičnega omrežja na relaciji od Janežovskega Vrha do Picerije pri Mici. »Do današnjega dne je zaključeno polaganje optičnega omrežja z vsemi priključnimi omaricami v Janežovskem Vrhu. Izkop za polaganje cevi se nadaljuje v smeri proti Doliču in se bo razvejal v gornjem delu Doliča, istočasno pa bodo v prihodnjih dneh narejeni hišni priključki optičnega omrežja v Janežovcih, od koder se bo povezava nadaljevala v Drsteljo,« je jasen župan. Občane bodo sproti obveščali o lokacijah, kjer bo delo potekalo. Vse domačine vljudno prosijo za strpnost, potrpežljivost, razumevanje in sodelovanje. »Občanom želim sporočiti, da je bilo vloženega veliko truda in napora, da je operater dejansko pričel z izvajanjem del. Če bi pri tem projektu čakali na državo in infrastrukturo RUNE, bi to trajalo še nadaljnjih 10 let. Vedno je potrebno gledati z različnih perspektiv. Zavedati se je potrebno, da je optika v današnjem digitaliziranem času pomembna in iskana dobrina. Na Občini Destrnik se trudimo za svoje občane in jim želimo nuditi še kaj več kot le zagotovitev osnovnih potreb,« poudarja župan in apelira na domačine pri razumevanju, podpori in samoiniciativnosti, sploh pri gradbenih delih v okolici njihovih domov. Pomembno je sodelovanje med ljudmi, ne glede na različna stališča. Socialni odnosi imajo pri produktivnosti temeljno vlogo. Špela Pokeržnik VSEBINA KLEPET z županom IZ OBČINSKE HIŠE • SEJA SVETA ZA PREVENTIVO • UREDITEV ZADNJIH 300 METROV DRŽAVNE CESTE V DRUŠTVIH SE DOGAJA • POSTAVITEV BETONSKIH STEBROV V OBČINSKEM VINOGRADU • POMLAD V VINOGRADIH IN SADOVNJAKIH • ŠPORTNO DRUŠTVO DESTRNIK SPODBUJA H GIBANJU • 11. REZ POTOMKE NAJSTAREJŠE TRTE PRI VINIČARIJI • PREVZEM NOVEGA PODVOZJA ZA GASILSKO VOZILO • TURISTIČNO DRUŠTVO DESTRNIK V LETU 2020 • VELIKA NOČ – NAJVEČJI KRŠČANSKI PRAZNIK 2 3 3 4 4 4 5 6 7 7 8 9 KULTURA • POGOVOR Z MARIJO STÖGER • MINUTA ZA KULTURO • ALOJZ FRIC ROČNO PLETE IZDELKE IZ »PINTOVCA« • ANDREJ DVORŠAK IN NJEGOVE ORGLE ŠOLA IN VRTEC • KAKŠNE SO MAME IN ZAKAJ JIH IMAMO RADI? NOVIČNIK • RAVNANJE Z ODPADKI – OBVESTILO ZA UPORABNIKE • ONESNAŽENJE CEST • POSTAVITE ŽIVLJENJE NA PRVO MESTO • LEKARNE PTUJ - NOV ODPIRALNI ČAS PODRUŽNICE DESTRNIK V SPOMIN 10 10 11 12 13 14 14 16 16 17 18 19 19 Članke za objavo v naslednji številki Občana je potrebno posredovati najkasneje do 10. 5. 2021, na elektronski naslov obcan.clanki@gmail.com Izdajatelj: Občinski svet občine Destrnik Uredniški odbor: Tadej Urbanija, Tanja Hauptman, Simon Fridl Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno OBČAN, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik • Tel.: 02 761 92 50 • Fax.: 02 761 92 52 • E-pošta: obcan.clanki@gmail.com Naklada: 950 kosov Odgovorni urednik: Špela Pokeržnik, mag. Računalniška priprava in tisk: Grafična forma Hutter 2 IZ OBČINSKE HIŠE OBČAN MAREC / APRIL 2021 SEJA SVETA ZA PREVENTIVO V začetku letošnjega marca je potekala četrta seja Sveta za preventivo, ki je kot glavno točko dnevnega reda obravnavala prekomerno hitrost vožnje po LC, JP in regionalnih cestah skozi naselja v Občini Destrnik. Predstavnik SOU Ptuj, redar Robert Brkič, je podrobno predstavil način meritev in lokacije njihovega izvajanja, pri čemer je povedal: »Merjenja so možna v in izven naselij na regionalnih in lokalnih cestah, na regionalnih cestah pa samo v naseljih. Rezultati na območju Občine Destrnik so resnično zaskrbljujoči, izrazito slabi so v Janežovcih in Jiršovcih, medtem ko se je stanje v naselju Levanjci izboljšalo.« Za izboljšanje obstoječega stanja je bil predlagan nakup ali najem opozorilne table z meritvijo hitrosti, ki daje dobre rezultate v številnih okoliških krajih. bila 96 km/h, več vozil pa je mimo naprave peljalo s hitrostjo, višjo od 80 km/h, 14 jih je peljalo s hitrostjo 71 km/h ali več. Naprava je bila nameščena tako, da je kot prekršek zaznala vozilo, ki je peljalo 63 km/h (kjer je hitrost omejena na 50 km/h), 55 km/h (kjer je hitrost omejena na 40 km/h) ali 45 km/h (kjer je najvišja dovoljena hitrost 30 km/h). »Postopek o prekršku zaradi vožnje s hitrostjo 63 km/h ali več bomo začeli zoper 32 voznikov, od tega 14 zaradi prekrška v Janežovcih, 17 zaradi prekrškov v Jiršovcih in 1 zaradi prekrška v Levanjcih,« še zaključi redar Robert Brkič. Špela Pokeržnik Prav tako je bil na Ministrstvo za promet RS naslovljen dopis glede možnosti izgradnje arhitektonskih ovir in druge ustrezne infrastrukture ter opozoril hitrosti na regionalnih cestah v Občini Destrnik. Po konstruktivni razpravi so bili sprejeti sklepi o nadaljnjem izvajanju meritev na dosedanjih lokacijah in sankcioniranju prekoračitve hitrosti na tem območju. Redarska služba je pripravila analizo podatkov o številu in lokacijah meritev, število prekrškarjev po posameznih razponih hitrosti ter podatek o tem, koliko prekrškarjev je občanov Destrnika. »V primerjavi z letom 2020 se je stanje nekoliko izboljšalo v naselju Levanjci, kjer smo opravili samo 1 nadzor v popoldanskem času in izmerili najvišjo hitrost vožnje 67 km/h – to je bilo hkrati edino vozilo, ki je predpisano hitrost prekoračilo za več kot 10 km/h. Statistika ne upošteva tolerance, ki jo določa pravilnik za urejanje meroslovja, torej +/- 5k m/h. Tako vozila, ki peljejo 5 km/h nad omejitvijo niso v prekršku, statistika pa upošteva kot prekršek vsako hitrost nad dovoljeno,« pojasnjuje Brkič. Najslabše stanje je na relaciji Jiršovci–Janežovci, kjer se bo nadzor tudi nadalje izvajal v jutranji prometni konici. Najvišja izmerjena hitrost vožnje v Jiršovcih je 3 OBČAN MAREC / APRIL 2021 UREDITEV ZADNJIH 300 METROV DRŽAVNE CESTE Po več kot 10 letih bodo v Destrniku uredili še preostali 300-metrski odsek državne ceste, katere naziv je Regionalna cesta 3. »Preteklo je dolgih 10 let, odkar so se zaključila dela na državni cesti v Destrniku. Čeravno je bila projektna dokumentacija urejena, pa obnova preostalih 300 metrov ceste, ki vodi mimo občinske stavbe skozi center in se zaključi v Gomilcih, s strani bivšega vodstva občine žal ni bila nikoli izpeljana,« razlaga Franc Pukšič, župan Občine Destrnik. Velja pa opozoriti, da se bo na tem odseku spremenil tudi prometni režim glede razporeditve prednostnih cest, pri čemer bo urejena ustrezna prometna signalizacija, ki bo opozarjala na to, tako da bo vključitev iz lokalne ceste na državno za voznike varna. »Projektni načrti so izdelani zelo kvalitetno, cesta bo primerno široka, opremljena s pločnikom, belo črto in javno razsvetljavo, prav tako bo tukaj položena tudi kanalizacija. Na drugem delu Destrnika pa bomo imeli tudi nove avtobusne postaje,« dodaja župan. Župan Pukšič je zadovoljen, da so se stvari končno premaknile naprej. Špela Pokeržnik V DRUŠTVIH SE DOGAJA POSTAVITEV BETONSKIH STEBROV V OBČINSKEM VINOGRADU Trta v občinskem vinogradu je v preteklih 2 letih lepo rastla in se razvijala. Ravno zato je bilo v letošnjem letu potrebno postaviti stebre in napeljati žico. Letošnjo jesen tako pričakujejo prvi pridelek. Precej zahtevno in fizično težko delo so opravili člani TD Destrnik, »stari mački« Franc, Jože, Dragan, Janez in Ivan. Pomagali so si z vrtalnimi svedri, ki sta jih z režijskega obrata prinesla Franc in Dušan. Za odlično malico je poskrbela Miša, prav tako pa nanje niso pozabili na občinski upravi, saj sta za okrepčilo poskrbeli tudi Metka in Lidija. Na koncu so vsi bili zadovoljni z opravljenim delom in sedaj samo še vznemirjeno čakajo na trenutek, ko bodo prvič poskusili žlahtno kapljico s tega vinograda. Želimo jim, da bo že prva letina čim obilnejša. Tanja Hauptman 4 OBČAN MAREC / APRIL 2021 POMLAD V VINOGRADIH IN SADOVNJAKIH Pomladni meseci prinašajo v vinograde in sadovnjake prva opravila, med katera zagotovo sodita rez in prvo škropljenje, prav tako pa so spomladanski meseci primerni tudi za nove zasaditve. V Destrniku že vrsto let deluje Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, ki povezuje ter izobražuje vinogradnike in sadjarje tega večinoma manj razvitega območja, kjer so pogoji za kmetovanje manj ugodni. Andrej Rebernišek, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice ter direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, pravi, da društvo obsega širok program delovanja: »Izvajamo razna izobraževanja, promocijske dejavnosti, organizacije prireditev, postavitev klopotca z vinogradniškimi igrami, srečanje ob Martinovem, dan odprtih vrat vinogradniških kmetij in strokovne ekskurzije. Društvo si je z odličnim delom pridobilo zaupanje številnih vinogradnikov in sadjarjev, pomembno vlogo pa ima tudi pri VTC 13 in zvezi VINIS. Odlično sodelujemo tudi z lokalnimi skupnostmi, saj dejansko ni prireditve, vezane na vinogradništvo, na kateri ne bi sodelovali. Društvo vsako leto organizira ocenjevanje vin – letos bo potekalo 8. aprila v Destrniku – vsako drugo leto pa izbira tudi društvenega kletarja in predlaga ptujsko vinsko kraljico.« Rebernišek pove, da z veseljem opaža hiter napredek pri proizvodnji oz. predelavi vina in prav tako tudi v sami kakovosti. »Naše društvo stalno zavzema stališče pridelovalcev grozdja, vina in sadja ter jih skuša čim bolje povezati, tako iz strokovnega kot tržnega vidika,« še doda. Prva spomladanska opravila v vinogradu so rezi in vezanje šparonov, čemur sledita ureditev armature in gnojenje. Zelo pomembni sta količina in vrsta gnojila, ki ga je potrebno izbrati na podlagi gnojilnega načrta, izdelanega na osnovi analize tal in splošne ocene rasti vinograda. »Pri analizi tal je pomembno, da vzorec vzamemo na pravi globini (0–30 cm) in dobimo čim bolj poprečen vzorec glede na celotni vinograd. Če imamo izrazito različne tipe tal na isti parceli, kar se odraža tudi v rasti vinograda, je smiselno na analizo poslati 2 ali več vzorcev. Za poprečni vzorec je potrebno zemljo odvzeti vsaj na 10 ali več mestih,« pojasnjuje Andrej Rebernišek, ki prvo spomladansko zaščito vinske trte z žveplenimi pripravki priporoča v fazi volne in odpiranja očes do 2 centimetrov. »Načeloma je to nekje v obdobju druge polovice aprila, saj do takrat ni smiselno, oz. je vsako tretiranje neupravičeno,« še poudari. Pomembno gospodarsko dejavnost tega območja predstavlja tudi sadjarstvo. Pri spomladanskih opravilih Rebernišek izpostavlja rez in primarno preventivno zaščito z bakrenimi pripravki: »Pri tem posebej opozarjam na sadna drevesa breskev in marelic, pri katerih je optimalni čas uporabe bakrenih pripravkov tik pred začetkom vegetacije, to je načeloma v obdobju po 10. marcu.« Vinogradništvo in sadjarstvo predstavljata v Slovenskih goricah pomembno panogo, saj so na tem območju idealni klimatski in talni pogoji za njun razvoj. »V zgodovini ni bilo kmetije, ki ne bi imela bodisi sadnega vrta bodisi vinograda. Danes pogrešamo zlasti več vrst sadnega drevja, saj so bile Slovenske gorice nekoč znane po češnjah, slivah, breskvah, hruškah, orehih in tudi jagodičevju, ne zgolj po jablanah,« izpostavi predsednik društva in doda, da pri vinogradništvu opažajo zmanjševanje vinogradniških površin zlasti pri malih vinogradnikih, tisti tržno usmerjeni pa nekako sledijo razvoju. »Epidemija korona virusa je poslabšala razmere tudi na področju razvoja vinogradništva in sadjarstva. Jeseni – v času trgatev – lahko pričakujemo soočanje z velikimi težavami in vprašanjem, kam z moštom,« je zaskrbljen Rebernišek, ki priporoča, da pridelovalci že sedaj pri rezu in kasneje pletvi maksimalno zreducirajo pridelek ter tako dosežejo tudi boljšo kvaliteto grozdja, ki bo osnova za kvalitetnejše vino. Špela Pokeržnik 5 ŠPORTNO DRUŠTVO DESTRNIK SPODBUJA H GIBANJU Rekreacija je za telo bistvenega pomena, saj gibanje izboljšuje razpoloženje, zagotavlja večjo zalogo energije, izboljšuje mentalne in kognitivne funkcije, ojača imunski sistem ter krepi mišice. Pomembna je izbira aktivnosti, ki nam je všeč in je primerna našim telesnim zmožnostim. Dokazano je, da so gibalno aktivni ljudje bolj zdravi, srečni in zadovoljni. Prav zato velik pomen rekreacije občanov in strokovne vadbe šolske mladine poudarjajo tudi v Športnem društvu Destrnik. cev, spodbujalo pa jih je preko 400 navijačev,« še doda. »Naše športno društvo deluje že dobrih 20 let. V tem času smo z najrazličnejšimi programi za rekreacijo pisali bogato športno zgodbo. Smo društvo, ki šteje skoraj 100 članov,« pričenja pogovor Damjan Žerjav, predsednik Športnega društva Destrnik. Športno društvo Destrnik od leta 2018 vodi tudi nogometno šola za otroke, v okviru katere vsako leto v soorganizaciji z občino in donatorji pripravijo 2–3-dnevni nogometni »camp« za otroke. »V minulem letu nam je žal zagodla epidemija korona virusa, skladno z ukrepi smo bili primorani omejiti tudi treninge. Lani smo želeli izpeljati tudi projekt Destrnik športa 2020, v katerem bi združili vse športne aktivnosti, ki potekajo znotraj društva – tenis, nogomet, košarko, šah, odbojko, kolesarjenje, kegljanje in tek. Tekmovanje bi potekalo v vseh starostnih skupinah, ob tem pa bi se odvijale še razne delavnice ter animacije otrok z maskotami ipd. Izjemno smo se veselili tudi obiska svetovno znane akrobatske skupine Dunking Devils,« se spominja Damjan Žerjav in zaključuje, da bodo zamujene priložnosti nadoknadili takoj, ko bo to spet mogoče. V preteklih letih so organizirali in izvedli številne športne turnirje v različnih panogah. »Odbojkarski turnir za pokal Urban, mednarodni šahovski turnir Destrnik open v Volkmerjevem domu, futsal turnir Tartan Destrnik, poletni odbojkarski turnirji na mivki na igrišču v Janežovcih, futsal turnir za Uroša in Gašperja v telovadnicah v Lenartu in Voličini, kolesarjenje po mejah Občine Destrnik ter zimski smučarski skoki na skakalnici v Jiršovcih,« so po besedah predsednika društva le nekateri pomembnejši športni dogodki v zadnjih letih, pri čemer dodaja, da je bil turnir v futsalu leta 2019 med tremi največjimi v Sloveniji po razpisanem denarnem skladu v višini 2.500 EUR. »Dogodka Tartan Destrnik 2019 se je udeležilo veliko igralcev iz prve slovenske futsal lige. V dopoldanskem času se je odvijal tudi otroški nogometni turnir za selekciji U7 in U9. Na omenjenem dogodku je nastopilo preko 150 tekmoval- 6 V minulem letu je društvo ekipo U11 prijavilo v ligaško tekmovanje, ki poteka v organizaciji Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Prav vsako leto pa sodelujejo tudi pri projektu Rad imam nogomet. »Da ne govorimo samo o nogometu, je seveda potrebno povedati, da skrbimo tudi za rekreacijo nežnejšega spola v obliki organizirane vadbe pilatesa. Omeniti je potrebno tudi naše šahiste, ki redno nastopajo v ligaških tekmovanjih,« razlaga predsednik. Pošiljajo vam prijeten športni pozdrav in vas pozivajo, da izkoristite pomladne dni za kakršnokoli obliko rekreacije. Gibanje je življenje, življenje je gibanje. Špela Pokeržnik Fotografije: Damjan Žerjav 11. REZ POTOMKE NAJSTAREJŠE TRTE PRI VINIČARIJI Rez vinske trte spada v vinogradništvu med prva opravila v začetku leta. »Z rezom uravnavamo rodnost in obremenitev vinske trte, kar vpliva na kvaliteto vina, ki ga želimo pridelati. Tudi letos smo se v Destrniku zbrali s tem namenom in v ponedeljek, 1. marca, v okrnjenem številu opravili že 11. rez potomke najstarejše trte na svetu,« pripoveduje Ivan Hauptman, predsednik TD Destrnik. Na rezu so bili prisotni župan Franc Pukšič, predsednik TD Destrnik in skrbnik trte Ivan Hauptman, Andrej Rebernišek, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice, 8. ptujska vinska kraljica Monika Kovačič, kletarji društva vinogradnikov in nekaj članov društva. »Vsi zbrani smo rez uspešno opravili, želja vseh pa je bila, da bi trta še naprej dobro rodila in vse razvajala s svojim pridelkom,« dodaja Hauptman. Ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ so po opravljenem delu kar na prostem izmenjali nekaj besed in si bili enotni v upanju in želji, da bi lahko jeseni, ko bo grozdje dozorelo, trgatev opravili brez omejitev. Zahvala gre tudi piceriji Pri Mici in družini Brenčič, ki so nam pripravili in donirali okusno pogostitev. Tanja Hauptman PREVZEM NOVEGA PODVOZJA ZA GASILSKO VOZILO Prostovoljno gasilsko društvo Destrnik je 19. 2. 2021 prevzelo novo podvozje za gasilsko vozilo GVC16/25, s pomočjo katerega bodo skrbeli za varnost celotne občine in širšega območja. Potem, ko so leta 2019 novo gasilsko vozilo prevzeli v PGD Desenci, so tudi v PGD Destrnik dočakali pomemben dan in prevzeli podvozje za novo gasilsko vozilo GVC16/25, znamke MAN TGM 13.290 4x4 BL FW. Podvozje bo predano izvajalcu nadgradnje, projekt pa se bo zaključil do konca aprila 2022. Za kakšno vozilo pravzaprav gre, nam je pojasnil poveljnik PGD Destrnik, David Fras: »Gasilsko vozilo s cisterno GVC-16/25 je vozilo z vgrajenim rezervoarjem volumna 3.000 litrov in gasilsko centrifugalno črpalko, gnano preko motorja vozila, vsebuje ogromno gasilsko-tehnične opreme ter omogoča posadko 1+7, kar bo omogočalo kvalitetno posredovanje v primeru nesreče z zadostnim številom gasilcev in vso potrebno opremo.« Glede uporabe vozila je prvi mož PGD Destrnik med drugim poudaril: »Vozilo se bo lahko samostojno uporabljalo za gašenje in reševanje pri požarih ter manjše tehnične intervencije. Služilo bo svojemu namenu naslednja desetletja ter skrbelo za varnost celotne naše občine in širšega območja, zato ga je smiselno izdelati kvalitetno in moderno, torej z vsemi dodatki, ki jih gasilstvo v sodobnem svetu potrebuje.« Nakup vozila, ki bo stalo okrog 280.000 EUR, bo v višini slabih 175.000 EUR financirano iz občinskega proračuna, delež bo prispevala Uprava za zaščito in reševanje, za preostanek sredstev pa bodo morali poskrbeti gasilci sami, pri čemer jih čaka še veliko dela. Obnovljen vozni park na celotni ravni gasilske zveze je seveda pomemben in potreben korak pri izboljšanju ter modernizaciji operativnosti naših gasilcev. Tadej Urbanija Fotografija: PGD Destrnik 7 OBČAN MAREC / APRIL 2021 TURISTIČNO DRUŠTVO DESTRNIK V LETU 2020 Zaradi epidemije covid-19, ki je zaznamovala minulo leto, se je letošnji občni zbor odvijal drugače kot običajno, ko je zbiranje že tradicionalno potekalo v dvorani, po uradnem delu pa sta sledila pogostitev in prijetno druženje. »Letos tradicionalnega druženja ni bilo, je pa v začetku minulega februarja potekal dopisni občni zbor. To je izgledalo tako, da so lahko člani društva do četrtka, 11. 2. 2021, v pisni obliki oddali predloge in pripombe, hkrati pa so vsi prejeli poročilo o opravljenem delu v preteklem letu in plan za leto 2021,« pojasnjuje predsednik društva Ivan Hauptman. Člani TD Destrnik so bili kljub epidemiji precej aktivni, kolikor so to seveda dopuščale okoliščine. V letu 2020, točneje 11. januarja, so izvedli društvene koline na star način. Prašiča je lansko leto podarila kmetija Hanželj iz Svetincev, ki se ji je predsednik v poročilu posebej zahvalil. »Udeležili smo se tudi 2 sejmov, in sicer na začetku leta Alpe Adria v Ljubljani, jeseni pa Agra v Gornji Radgoni. V februarju smo skupaj z vaščani Jiršovcev izvedli 14. bal. V mesecu marcu smo pri Viničariji opravili rez potomke najstarejše trte na svetu,« pravi Hauptman in dodaja, da so vse od pomladi do jeseni tudi pridno obdelovali občinski vinograd. V tretjem avgustovskem vikendu so načrtovali 39. kmečki praznik, pa ga zaradi položaja v državi in svetu ni bilo mogoče izpeljati. Članom društva pa njihova delovna vnema vendarle ni dala miru, zato so praznik organizirali v meji dovoljenega. »V okrnjenem številu smo postavili klopotec. Po predhodnem naročilu smo pekli gibanice in krapce, odziv pa je bil neverjeten,« je zelo zadovoljen predsednik. Upajo, da bodo lahko letos izpeljali 40. kmečki praznik na način, kot so ga bili domačini vajeni prejšnja leta. 8 V začetku lanskega septembra so se člani društva odpravili na strokovno ekskurzijo v Prekmurje. Obiskali so Šunkarno Kodila, Soboško jezero, Črenšovce in Brod na Muri. V oktobru so opravili trgatev potomke najstarejše trte na svetu in turističnih brajd. Kot vsako leto, se je predsednik tudi letos zahvalil kmetiji Sever, saj so lani z njihovo pomočjo člani izpeljali celotno zgodbo o lanu. »Društvo je celo leto skupaj z Občino Destrnik izvajalo aktivnosti okrog lanišnice – postali smo partner v projektu LAS. Zaključili smo prejšnji projekt LAS ter izpeljali zaključno prireditev, kjer smo predstavili knjigo in pobarvanko o lanu. Dogodek je povezovala Damjana Žampa,« se spominja Hauptman in nadaljuje, da so pričeli tudi urejati poškodovane mize, za kar je zadolžen g. Jože Belec. V društvu niso pozabili niti na dobrodelnost. Del sredstev so namesto za novoletna voščila namenili hrvaškemu mestu Petrinje, ki ga je prizadel potres. V TD Destrnik so z izvedbo vseh aktivnosti zelo zadovoljni, hkrati pa se zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pomagali, da so tudi preteklo leto delovali kar se da uspešno. »Verjamemo, da bo tudi letošnje leto aktivno, če bodo to dopuščale razmere. Želimo si dobrega sodelovanja z ostalimi društvi ter čim več aktivnih članov za skupno uspešno ustvarjanje novih zgodb in spominov,« še zaključi predsednik društva Ivan Hauptman. Tanja Hauptman OBČAN MAREC / APRIL 2021 VELIKA NOČ – NAJVEČJI KRŠČANSKI PRAZNIK Po obdobju pustnih norčij preidemo v čas posta in priprave na Jezusovo vstajenje. Verniki se v tem času zbirajo v molitvi in premišljevanju križevega pota ter pričakujejo veselje, ko luč premaga temo. Domači župnik, g. Jože Škofič, ob prihajajočih velikonočnih praznikih razmišlja tako: »Velika noč v nas vernih vzbuja novo upanje in nam daje pogum. Postni čas nas je vabil, da se ozremo v Jezusov križ in njegovo trpljenje. Trpljenje, ki prinaša odrešenje. Brez križa ni vstajenja. Tudi sodobni čas prinaša mnogo križev: korono, potrese, bolezni, strah pred izgubo službe in s tem socialne varnosti, spraševanje o znanju šoloobveznih otrok … In kakor se ob Jezusovem trpljenju vedno znova sprašujemo zakaj, tako nam tudi ta sodobni čas prinaša mnogo vprašanj, zakaj je temu tako.« »Jezus kljub padcem vedno znova vstaja in nadaljuje svoj križev pot,« spominja gospod župnik in pravi, da vernike s tem tudi spodbuja, da kljub mnogim preizkušnjam vztrajajo in nadaljujejo pot. Jezus se je zavedal, da ga čakata smrt in grob, vendar je vedel, da ga čaka tudi noč vstajenja in s tem novo življenje. nov korak v nov dan ter dobo našega življenja,« dodaja župnik Jože Škofič in si ob tem želi, da bi v tem spoznanju zrli v veliko noč, na vstajenje in odrešenje. »Naj nam bo Bog blizu tako v trpljenju, kakor tudi v veselju. Lepo praznovanje in »Ko se ozremo v svoje lastno življenje, najdemo obilo blagoslova ob Vstalem v njem veliko križev, padcev in porazov, pa tudi Gospodu želim,« še zaključi. veliko trenutkov, ko smo stisko, padec, nemoč premagali. In to je bila že ničkolikokrat prežive- Lokalni utrip in dogajanje pri ta velika noč za nas. Zato se ob veliki noči vese- cerkvi svetega Urbana v velilimo Jezusove zmage nad grehom in smrtjo, ob konočnem času vedno popetem pa se zahvalimo tudi za vse tiste trenutke, strijo gasilski društvi in Druko nam je bilo dano, da smo vstali in naredili štvo kmetic Destrnik. Članice in člani PGD Desenci ter PGD Destrnik vsako leto pred cvetno nedeljo pripravijo presmeca in ju postavijo na vsako stran križa pred cerkvijo. Vsako društvo pripravi svojega, nato pa ju skupaj pripeljejo pred župnijsko cerkev ter se poveselijo ob krapcih družine Kokol in dobri kapljici. »Ohranjanje tradicije in druženje na tovrsten način krepi sodelovanje ter društveno življenje tudi izven izvajanja operativnih nalog in posredovanja na intervencijah,« poudarjajo predstavniki obeh društev. Seveda pa ne gre pozabiti na aktivnosti članic Društva kmetic Destrnik, ki so ob veliki noči vrsto let pripravljale razstavo dobrot in izdelkov v župnišču. »Po stari navadi smo z deli pričele že takoj po božiču. Vedno smo se veselile izdelovanja in peke, predvsem pa druženja. Delo s tradicionalnimi obrtmi nas radosti ter spodbuja k ustvarjalnosti in učenju novih veščin. Letos razstave žal ne bo, vabimo pa vas, da si fotografije razstav iz preteklih let ogledate na socialnem profilu našega društva,« pove predsednica društva Irena Gajšek in doda, da bodo članice tudi letos poskrbele za velikonočno vzdušje v svojih domovih in tako obujale spomine na pretekla leta. Simon Fridl 9 OBČAN MAREC / APRIL 2021 POGOVOR Z MARIJO STÖGER Gospa, ki je vzgojila mnogo generacij na Osnovni šoli Destrnik, prejemnica številnih priznanj, med drugim tudi srebrnega priznanja Občine Destrnik za delo na glasbenem področju in vključevanje v družabno življenje v občini, učiteljica, pevovodkinja z dušo in srcem, ljubiteljica ljudi, narave ter vsega lepega, kar nas obdaja. Vse to le na kratko opiše, kdo je Marija Stöger. Zaslediti je mogoče, da niste bili rojeni v Destrniku, kaj vas je torej prineslo v naše kraje? V Destrnik me je prinesla zaposlitev v osnovni šoli na pobudo ravnatelja Franca Ogrinca. Veste, takrat je bilo veliko pomanjkanje učiteljev in ravnatelj me je v eni izmed kolonij hitro vzel pod svoje okrilje ter si zagotovil novo učiteljico. Stanovanje sem dobila v Mariničkinem hramecu, ki ga danes več ni. Vzljubila sem te malčke in njihove radovedne »očke« ter ostala. Tukaj sem si ustvarila tudi družino. Z možem sva se poznala že na Ptuju, a ne dolgo, poročila sva se po sedmih mesecih poznanstva in si ustvarila družino. Bili smo sami mladi učitelji, prijetno delo je bilo, nepozabni dogodki, med drugim smo imeli takrat tudi bralne značke, ki so trajale po 3 dni, pisatelji in pesniki so ostali tukaj, med drugim tudi France Bevk in Tone Pavček. Učila sem veliko predmetov, ne samo glasbe, tudi razredni pouk, angleščino, gospodinjstvo, slovenščino, po cele dneve, dopoldne in popoldne. Že dolga leta se ukvarjate z glasbo. Kdaj ste se nad njo navdušili, kakšna je vaša pot? Že kot 10-letna deklica sem soseda spremljala v glasbeno šolo. Tam so me kar vzeli zraven, me preizkusili in kar naenkrat sem dobila violino v roke ter urnik, kdaj moram ponovno priti. Potem sem se učila še igranja klavirja, viole in kitare, s šestnajstimi leti sem že prevzela vlogo učiteljice violine, seveda ob obiskovanju učiteljišča. Na osnovni šoli sem kasneje vodila tudi otroški in mladinski pevski zbor, nazadnje pa sem vpeljala tudi najmlajše, učence prvega razreda. Na šoli smo imeli tudi kulturno društvo, v kraju pa sem v Prosvetnem društvu – današnjem 10 KULTURA Kulturnem društvu Destrnik – prevzela vodenje zbora, ki je deloval le 5 let, kasneje pa tudi Destrniškega okteta, s katerim smo delovali nekaj več kot 20 let in doživeli veliko lepega, pa tudi kaj žalostnega, ter pesem ponesli izven naših krajev, tudi izven Slovenije. Trenutno sodelujem pri ljudskih pevkah Urbančankah. Danes so tudi pri ljudskem petju že drugačne zahteve, manj se poje na njivah in tudi iz goric se več ne sliši petja. Moj zadnji projekt se je začel, ko so prišli 4 fantje, da bi imeli kvartet. Lepo smo začeli, pa sem predlagala, naj še kakšne deklice pripeljejo. Smo luštna mešana skupina, vendar nas je korona na žalost ustavila, da se še nismo predstavili. Zelo sem vesela, da se moje delo nadaljuje in so semena padla na plodna tla. Sem tudi članica vseh mogočih društev. Moram pa dodati, da sem izjemno ponosna na plaketo Franca Lačna za uspehe na zborovskem področju, ki jo podeljuje Zveza kulturnih društev Ptuj in sem jo prejela leta 2018. Če bi vašo življenjsko pot opisali s pesmijo, katero bi izbrali, katera je vaša najljubša? Joj, to pa jih je toliko, toliko lepih. Težko, ker so mi vse všeč in vse smo radi prepevali. Morda o naravi, ljubezni, takšna je recimo Urška, lepa in malo zabavna. Z oktetom pa Ko prišla bo pomlad, taka vinska, lepa je tudi Kaj bi te vprašal, same lepe, spevne, pa tudi Zbor sužnjev smo lepo zapeli in vedno navdušili ljudi. S pesmijo smo pogosto razveselili posameznike in družbo ter bili pripravljeni zapeti tudi za poslednje slovo. Omenili ste že delovanje v domačem kraju, kaj pa izven naše občine, kje ste se še udejstvovali? 10 let sem vodila Moški pevski zbor Rogoznica in jih pripravila, da so potem lahko nadaljevali naprej. Sodelovala sem tudi v pevski skupini Spominčice. Bilo nas je 6 žensk, imele smo se lepo, še vedno smo prijateljice, še vedno se dobivamo in čutimo ena z drugo. Bilo je veliko smeha, pa tudi solz, vsak kdaj doživi kaj težkega. To je bilo obdobje, ki mi še danes veliko pomeni. Vedno sem se veselila, ko se je ustanovila kakšna nova skupina, predvsem v domačem kraju. Trenutno vodim Moški pevski zbor Jezero, ki sem ga na njihovo prošnjo začela voditi začasno, potem pa na nadaljnjo priprošnjo še naprej, vse do danes. In sem ostala, je prijetno in luštno. Veliko mi pomeni, da smo bili z Moškim pevskim zborom Jezero in Mešanim pevskim zborom Ivan Rudolf Breg izbrani za nastop v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Kot najboljši zbor smo s pesmijo predstavljali Pokrajinsko zvezo društva upokojencev Sp. Podravje na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. OBČAN MAREC / APRIL 2021 Kaj vam daje toliko energije, da še vedno vztrajate in ustvarjate, da počnete to, kar vas veseli? Radi tudi berete. Kaj radi berete, čemu se posvetite, bi morda kaj priporočili bralcem? Torej, kaj me žene? Ljubezen, ljubezen do pesmi in narave, tudi ljudi imam rada, otroke, moža. Ob vsem tem delu mi je in mi še vedno stoji ob strani družina. Mož ima seveda največ potrpljenja, nekako smo vsi vpeti v kulturo. Družina je pomembna, razveseljujejo me tudi vnuka in vnukinji. Imela sem srečo, da sem v življenju srečala same dobre ljudi. Z vsemi sem v dobih, lepih, prijetnih odnosih, vsako srečanje s krajani pusti na meni poseben vtis. Tudi sedaj me zelo veseli, da ko gredo otroci mimo, vedno tako lepo pozdravijo in se celo kaj pogovorimo. Če je prava pot, prava vzgoja, potem se ni potrebno bati, da bi kultura ali karkoli zastalo. Danes nam tudi spomini polnijo dušo in srce. Rada berem vse knjige, tudi poezijo, nazadnje sem prebrala nekaj zgodovinskega o Napoleonu. Rada imam tudi knjige, ki opisujejo pogumna dejanja. Všeč so mi junaki, ki premagujejo težave in ovire na najrazličnejše načine ter se oklepajo življenja in ne klonejo. Vedno čutim s temi ljudmi. Kaj pa vam predstavlja pomlad? Novo življenje, vrvenje, žuborenje potoka, prvo pomladno cvetje. Pomlad je najlepši čas, ko se vse prebuja. Tudi poletje imam rada, pa tudi jesen s svojimi čudovitimi barvami, to me navdihuje. Pa tudi takšne pesmi zbiram, ki so nam vsem všeč. Imate morda ob koncu kakšno lepo misel ali voščilo, sedaj v tem času, ko vstopamo v pomlad in ob vseh prazničnih dneh v mesecu marcu? Veliko ljudi je vstopilo v moje življenje in izstopilo, a stopinje v srcu ostanejo od ljudi, pevcev in takšnih otrok, kakršni so v našem kraju. Naj kultura lepo dela, mladi morate stopiti skupaj in nadaljevati to, kar smo začeli. Za dame, bodite prijazne do sebe, imejte se rade, toplino in prisrčnost žarčite na svoje najdražje, z vero in upanjem naj zrejo v prihodnost in boljše čase. Imejte veliko potrpljenja, veseliti se je treba življenja, veseli naj vas narava, po svetu je potrebno hoditi z odprtimi očmi. MINUTA ZA KULTURO V tokratnem izboru vam vsem mamam, ženam ter zaljubljenim in veselim po srcu, poklanjamo pesmi Ferija Lainščka, Mama in Ladjice želja. Naj ne bo le mesec marec čas praznovanja in drobnih pozornosti, ampak naj bo takšno vse leto. Kulturno društvo Destrnik MAMA LADJICE ŽELJA Mama je zmeraj na tvoji strani. Tudi če nimaš prav te brani. Skrita roka bo sejala divje rože za vasjo, vodna ptica bo dobila belo perje med potjo. Pomaga ti iz zadrege in vse napravi zate, saj mama zares verjame vate. Modra reka bo nosila drobne ladjice želja, jaz pa znova bom iskala pot do tvojega srca. Lepo je, da ima tudi mama mamo, da kdaj nasloni glavo na njeno ramo. V tanke strune bom ujela žar pomladi in nebo, bom metulje privabila, ki en dan le letajo. Ni večjega bogastva na tem planetu, kot je ljubezen v srcih vseh mam na svetu. V svojo pesem bom zložila barve sonca in dežja, o ljubezni tej bom pela, ki vse vzame in vse da. Feri Lainšček Feri Lainšček 11 OBČAN MAREC / APRIL 2021 ALOJZ FRIC ROČNO PLETE IZDELKE IZ »PINTOVCA« »V sončnem marčevskem ponedeljkovem popoldnevu sem se oglasila pri našem občanu Alojzu Fricu, ki ima prav poseben hobi. Plete namreč izdelke iz vrste vrbe, ki ji po domače rečemo »pintovec«. Svojo prvo košaro je spletel pred 15 leti. Skupaj sva si ogledala njegovo trenutno zbirko, na zalogi pa ima tudi veliko materiala za delo. Ker se bližajo velikonočni prazniki in sem v dar dobila pleteno košarico, jo bom zagotovo okrasila in vanjo položila velikonočne pirhe.« Pletenje košar iz »pintovca« sodi med skoraj že pozabljeno kmečko opravilo. Nekoč so kmetje (predvsem v zimskem času) ročno pletli izdelke iz domačega šibja in jih nato uporabljali v različne namene, največkrat za prenašanje koruze, krompirja, jabolk, hrušk in drugega pridelka. Alojza je za pletenje tovrstnih izdelkov navdušil ženin stric, Jožef Benko, njegovo navdušenje nad pletenjem pa traja že 15 let. Povedal je, da pri njem pletenje ni odvisno od letnega, ampak njegovega prostega časa. »V kleti stanovanjske hiše imam poseben prostor z orodjem in materialom, ki predstavlja moj delovni kotiček. Les zbiram sam, prinesejo pa mi ga tudi prijatelji. Veliko te vrste vrbe namreč raste ob jarkih. Korpe pletem iz svežega »pintovca«, pletenke pa iz kuhanega, tam se mora prej tudi olupiti. To poč- 12 nem kar z rokami, pomagam pa si tudi s posebnim lovskim nožem,« razlaga Alojz Fric ter doda, da je v vseh teh letih spletel ogromno različnih košar in pletenk. Pletene košare v modernih časih sicer izpodrivajo plastika in drugi materiali, a iz izkušenj zdaj že vemo, da je vedno bolj moderno vračati se nazaj k naravi, saj imajo naravni materiali vedno večjo vrednost. Ročna dela, katerih znanje se prenaša iz roda v rod, je sicer redkost, ampak zato toliko bolj cenjena. Alojzu znanja in izurjenosti ne manjka, zato ga z veseljem tudi deli, če kdo pokaže interes. »Pletenje zahteva natančnost in potrpežljivost, sicer izdelki niso lepi,« poudarja. Alojz Fric se je lansko poletje upokojil, zato mu želimo, da mu bo zdravje dobro služilo še naprej in mu ne bo zmanjkalo idej ter časa za ustvarjanje. Naj bo izpod njegovih rok spletenih še mnogo izdelkov, ki bodo hkrati za uporabo in okras. Tanja Hauptman ANDREJ DVORŠAK IN NJEGOVE ORGLE Andrej Dvoršak, vodja podjetja Orgle Dvoršak, ki se ukvarja z izdelavo, obnovo in z orglami povezanimi obrtmi, ima sedež v Občini Destrnik, zagotovo pa je najbolj znan po skrbi za Orglarsko delavnico Maribor. Sedež podjetja je v vasi Jiršovci, kako to, da imate delavnico v Hočah, oz. da ste prevzeli Orglarsko delavnico Maribor? To je bivša Škofijska orglarska delavnica, v kateri sem bil zaposlen od leta 1992. Ko je mariborska nadškofija leta 2013 ukinila gospodarsko dejavnost, je zaprla tudi orglarsko delavnico. Sam sem spoznal, da bi bilo v orglarstvu še vedno dovolj dela, zato sem se odločil za prevzem delavnice in februarja 2014 pričel z delom s praktično isto ekipo, kot je delala prej. Znano je, da je delavnica v Mariboru najstarejša, pa vendar, kakšno tradicijo ima? Orglarska delavnica Maribor je bila po zaslugi Mariborske škofije zgrajena leta 1989. Poleg nje sta kasneje v Sloveniji pričeli z delom v približno enakem obsegu še dve delavnici, nato pa še nekaj manjših orglarjev. Večina zaposlenih v omenjenih delavnicah pa je prvotno delala prav v tej delavnici. Kdaj ste se navdušili nad orglami in kako dolgo se že posvečate kraljici instrumentov? V rojstni župniji Sv. Trojica so potrebovali organista. Ker sem igral harmoniko, so me nagovorili, da sem pričel tudi z igranjem orgel. Takratne trojiške orgle so se zelo kvarile, zato so jih hodili pogosto popravljat, sam pa sem z velikim zanimanjem spremljal to delo in jim pomagal. Takrat sem se tudi navdušil nad tem poklicem, odšel sem na poskusno delo v mariborsko delavnico in ostal do danes. Nekje ste dejali, da naročil sicer ni veliko, a so tista, ki jih imate, pravi zalogaj. Katere znane projekte ste v preteklosti že izpeljali v naši bližnji okolici? Izdelava orgel traja več tisoč delovnih ur, odvisno od velikosti, saj pri nas izdelujemo vse elemente sami, vključno z vlivanjem pločevine za piščali. Sam potek dela si je v grobem možno ogledati tudi v kratkem filmu o nastanku naših orgel na Pobrežju, ki je dostopen na spletu. Do sedaj smo izdelali preko 120 novih orgel, veliko pa smo jih tudi obnovili. Med drugim smo izdelali orgle v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani (Tromostovje), Zavodu sv. Stanislava, dvorani Slovenske filharmonije … Veliko naših instrumentov je postavljenih tudi v tujini, največ v Avstriji. V naši okolici smo izdelali orgle pri sv. Trojici v Slovenskih goricah, sv. Barbari (Korena), cerkvi 13 OBČAN MAREC / APRIL 2021 Device Marije Vnebovzete na Vurberku, sv. Bolfenku v Trnovski vasi, cerkvi Marije, matere cerkve na Pobrežju … Katere projekte pripravljate v prihodnje? Zagotovo najbolj znan je ta v Kopru, nam lahko poveste kaj več? Trenutno postavljamo v koprski stolnici orgle, ki so bile postavljene v znameniti Tonhalle v Zürichu in so na njih koncertirali največji mojstri orgelske glasbe. Sedaj jih je potrebno nekoliko predelati in prilagoditi novemu prostoru. Bodo pa to z 68 registri največje orgle v slovenskih cerkvah, težke kar 16 ton. Vzporedno izdelujemo tudi 38-registrske 3-manualne orgle za cerkev Petra in Pavla na Ptuju. Dejali ste že, da igrate harmoniko, in večkrat smo vas lahko videli na prireditvah v domačem kraju. S čim se ob poslu še ukvarjate? Poleg službe sem še vedno organist v rojstni župniji Sv. Trojica v Slovenskih goricah, kjer vodim tudi mešani pevski zbor. Sicer sem pa 20 let igral tudi v ansamblu Slovenjegoriški fantje, vendar mi sedaj čas ne dopušča, da bi se ukvarjal tudi s to zvrstjo glasbe. Simon Fridl Foto: Igor Napast in arhiv Andreja Dvoršaka ŠOLA IN VRTEC KAKŠNE SO MAME IN ZAKAJ JIH IMAMO RADI? »Mama je ena sama«, je prva radost, prvi spev, prva beseda in imamo jo preprosto radi. Verzi Toneta Pavčka, ki jih pod srcem nosi slehernik, skoraj ne bi mogli lepše opisati tistega, na kar pomislimo, ko slišimo besedo mama. Skoraj. Za vsako mamo so namreč najlepše tiste besede pozornosti, ki jim jih namenijo njihovi otroci. In kaj slednji mislijo o svojih mamah? 14 Vzgojiteljice Vrtca pri OŠ Destrnik-Trnovska vas so v mesecu marcu, ko našim prvim radostim posvetimo še dodatno pozornost in jim radi namenimo drobna darila, zbrale nekaj misli otrok o tem, kakšne so mame in zakaj jih imamo radi. Kakšna je tvoja mamica? »Moja mamica je Valerija in piše se Žnidar. Moja mami je za mene sonček in jo imam rad iz celega srca. Rad jo imam, ker mi prebere pravljico. Izdelal sem ji list in gor pikapolonico in voščilnico.« »Moja mamica je prijazna, pa rada ji pomagam pomivat posodo in rada jo imam. Vedno mi bere pravljice. Vedno tak lepo skrbi za mene.« »Moja mamica je lepa in prijazna in je moj sonček.« »Moja mamica je Sanja in rada me ima. Vse mi kupi, kar si želim. Kupila mi je novo šminko. Je lepa in mlada. Naredila sem ji rožico.« »Moja mamica je zvezda zlata in jo imam rada. Za lahko noč mi prebere eno pravljico.« »Moja mami ima atija in hišo in skuha dober čaj.« »Ima črne lase in je lepa. Tudi ati reče, da je lepa. Radi se objamemo.« »Moja mami je prijazna in dobro sestavlja kocke in dobro skuha kosilo. Moja mami lepo poje na mikrofon.« »Moja mami ima velika očala in mi naredi risanko, pa z avtom me pelje.« »Moja mami je modra in skuha najboljšo župo, pa mi da žlico. Da mi ljubčka.« »Moja mami pa kuha, pa jajčka, pa moko, pa mleko, pa naredi palačinke. Moja mami ima očala in se smeje.« »Moja mami sedi na sedežni. Skupaj greva v gozd nabirat kostanje. Gledava televizijo. Moja mami rada pleše.« »Moja mami me pocarta in jo božam po trebuščku. Greva na sprehod in se pogovarjava. Ima modre oči in ima me rada.« Zakaj imam rad svojo mamico? Ker se rad cartam, ker ima lepe oči, ker mi vse pomaga, ker je prijazna do mene, ker ima lepe bele lase, ker mi kupi nekaj, ker je lepa, ker me boža, ker ima ona rada mene, ker me carta, ker me objame, ker ima lepe lase, ker se rad igram z njo, ker mi dela frizuro. Tadej Urbanija Fotografija: Vrtec pri OŠ Destrnik-Trnovska vas 15 OBČAN MAREC / APRIL 2021 NOVIČNIK RAVNANJE Z ODPADKI – OBVESTILO ZA UPORABNIKE Spoštovani uporabniki storitev ravnanja z odpadki, obveščamo vas, da smo skupaj z vami uspešno vpeljali ločeno zbiranja stekla po sistemu »od vrat do vrat«. V uporabo ste prejeli posodo (120 L), s tem pa smo umaknili tudi t.i. ekološke otoke za odlaganje stekla. V mesecu februarju oz. marcu smo opravili prvi odvoz po urniku. Pripravili smo natančnejša navodila za ločevanje vseh vrst opdadkov, ki jih najdete na spletni strani: https://cistomesto.si/navodila-za-locevanje/ oz s skeniranjem QR kode. Prav tako smo za odpadke, ki se pogosto napačno ločujejo, navedli pravilen način ločevanja. KAJ SODI IN KAJ NE SODI V POSODO ZA STEKLO? ZBIRANJE ODPADKOV V ZBIRNIH CENTRIH Povečali smo razpoložljivost zbirnih centrov v upravljanju podjetja ČM Ptuj, kamor lahko pripeljete in brezplačno oddate odpadke, ki spadajo v okvir zbiranja gospodarske javne službe. Lokacije in odpiralne čase najdete zapisane na urnikih odvozov in na naši spletni strani: https://cistomesto.si/zbirni-centri/) *Točni datumi odprtja zbirnih centrov so objavljeni na naši spletni strani ter v urnikih odvozov za leto 2021 - glej moder kvadratek na koledarju: ZC AKCIJA ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV Obveščamo vas, da bo akcija odvoza kosovnih odpadkov, kot običajno, izvedena 2x v letu, in sicer prvič v mesecu maju/juniju in drugič v mesecu septembru/oktobru. Naročilnico prejmete z eno izmed naslednjih položnic. Preverite kaj sodi med kosovne odpadke, informacije najdete prav tako med navodili za ločevanje na zgornji povezavi. Navajamo pogoste odpadke, ki NE SODIJO med kosovne odpadke in zraven pripisano pravilno ravnanje s temi odpadki: Vaš zbiralec odpadkov ČISTO MESTO PTUJ 16 OBČAN MAREC / APRIL 2021 ONESNAŽENJE CEST Občinski redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v spomladanskih in v jesenskih mesecih pogosteje nadziramo stanje cest na območju občin iz naše krajevne pristojnosti. Večji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je nujno potrebno pred vključevanjem v promet na prometno površino očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov to ne storijo in posledično na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj, navoženi material pa cesto hitro naredi spolzko in nevarno za ostale udeležence v cestnem prometu. V četrti točki, drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: » Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« V peti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah je določeno: » Na cestišču javne ceste je prepovedano: - razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; - puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne naj; - onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; - vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.« Tretji odstavek 5. člena Zakona o cestah pa določa, da mora voznik preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste,….. odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišče. Predpisana globa, zaradi neupoštevanja navedenih določb je 1000 evrov za posameznika in 4000 evrov za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb pa imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji. Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet očistijo večje kose zemlje in blata s koles. V primeru, da kljub temu pride do onesnaženja vozišča javne ceste, je potrebno onesnaženje čim prej odpraviti ter poskrbeti, da je nevarni del ceste do odprave nevarnosti ustrezno označen s prometno signalizacijo, ki druge voznike opozarja na nevarnost. Pripravil: Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva 17 OBČAN MAREC / APRIL 2021 POSTAVITE ŽIVLJENJE NA PRVO MESTO Življenje je polno presenečenj. Tista najlepša nam pripravijo naši najbližji in jih sprejmemo odprtih rok. Zarišejo nam nasmeh na obrazu, ustvarjajo lepe spomine in poglabljajo naše vezi. Žal pa obstajajo tudi presenečenja, ki so posledica nesrečnih okoliščin in tudi ta se dotaknejo vseh, ki so nam blizu. Teh trenutkov žal ne moremo preprečiti, lahko pa jih ne prepuščamo naključju in omilimo posledice – da bo laže, ko nam je hudo. Ste kdaj pomislili, da je v primeru, če se vam kaj pripeti, ogrožen vaš osnovni dohodek, s katerim danes pomagate skrbeti za svojo družino? Kdo bo podedoval vaš dolg, če jutri umrete? Imate družinske člane, ki so odvisni od vaših prihodkov? Ali bi ti imeli dovolj denarja za plačilo rednih stroškov? Bi zmogli sami odplačevat vaš kredit, hipoteko oziroma najemnino …? K sreči obstaja načrt zavarovalne zaščite, ki bi vašim bližnjim v najtežjih trenutkih zagotovil dovolj finančnih sredstev. ZAVARUJTE SEBE IN S TEM POSKRBITE ZA VARNO PRIHODNOST BLIŽNJIH ZAUPAJTE SVOJO VARNOST IN VARNOST VAŠE DRUŽINE PRVI Življenjsko zavarovanje za primer smrti sklepate predvsem zaradi svojih bližnjih, ki bi v primeru vaše smrti utrpeli finančne posledice, kot sta izpad dohodka in poplačilo vaših morebitnih dolgov. Sklenitev je priporočljiva tudi tistim, ki najemate posojilo ali imate drugačne dolgove pa tudi tistim, ki ste že sklenili zavarovalne police, ki vaših potreb ne pokrivajo v celoti, in potrebujete dozavarovanje ali pa ste v podjetju lastnik ali je vaše delo nepogrešljivo za vodenje poslov ali projektov. • Več informacij o riziko življenjskem zavarovanju najdete na spletni strani: www.primavita.si • Za svetovanje in enostavno sklenitev na daljavo nas pokličite na 051280802, kjer smo dosegljivi od ponedeljka do petka. Proces sklenitve na daljavo je varen, hiter, učinkovit in preprost. • Svoj interes za zavarovanje in obisk svetovalca lahko izkažete tudi s sporočilom info@primavita. si, kjer pustite svoj kontakt in vas pokličemo mi! Kakovostno zaščito za primer smrti do 75. leta starosti s prilagodljivo zavarovalno vsoto si lahko zagotovite z življenjskim zavarovanjem PRVA Varnost. Ker ste v aktivnem življenjskem obdobju najbolj izpostavljeni tveganjem, se to namreč prilagaja vašemu življenjskemu slogu, vašim potrebam po varnosti in pomembnim življenjskim mejnikom. ZAVAROVANJE, KI VAM ZAGOTAVLJA NAJVEČ ZA VAŠ DENAR Poleg smrti se tako lahko zavarujete za primer nezgode ali bolezni, zaradi katerih vam in vaši družini prav tako preti izpad dohodka: 30 kritičnih bolezni, ki lahko povzročijo daljše bolniške odsotnosti; popolna ali trajna poklicna invalidnost, ki nastopi zaradi bolezni ali nezgode; nadomestilo zaradi odsotnosti z dela; dodatno nezgodno zavarovanje. 18 PRIDRUŽITE VEČ KOT 130 TISOČ ZADOVOLJNIM ZAVAROVANCEM: PRVA osebna zavarovalnica je eden izmed vodilnih ponudnikov prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji. OBČAN MAREC / APRIL 2021 V SPOMIN Skromen in pošten, vsakomur dobro si hotel in zlato srce si imel. V duši vse nas zaboli, oko se vsem nam orosi, a spomin je vedno znova živ na naše skupne srečne dni. V SPOMIN Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar odšla si ti solze grob pojijo. V SPOMIN 31. marca je minilo eno žalostno leto odkar nas je zapustila Jožef Arnuš Gomila 2 19. 3. 1947–19. 3. 2006 ANDREJA VEČERNIK GREGOREC IZ DERSTELJE 44 19. marca 2021 je minilo 15 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in tast. Si v naših mislih in v naših srcih. Hvala vsem, ki se je spomnite, obstojite pri preranem grobu, prižigate sveče in obujate lepe spomine. Tvoji najdražji, ki te imamo radi. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Žalujoči: žena Štefka, sestra Elizabeta z družino, sinova Jože in Ivan ter hčerki Slavica in Nada z družinama 19 POBARVANKA