77. Siev. V Ljubljani, četrtek 27. marca 1919. 11. leto. Velja v Ljubjjani: '-elo leto ?ol iets £«tit i«a *>• mesec ^©Ija po posti: ** celo ieto naprej K 60*— x« Pol leta „ „ 30'— ** Četrt lete „ „ 15-_ ** en 5oe5fc t> _ 5.50 Na pismeno naročbe brea požiljatTO denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pobijajo naročnino r po nakaznici.' Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 2 nnn visok ter 63 mm širok prostor za enkrat '30 vin., za večkrat popust. ^ 0 ie nu Starem trgu Štev. 18. Telefon L‘_* ”60. UpravniBtvo je na Marijinem trga —■=====: štev. 8. Telefon štev. 44. - snaja vsak dan zjutraj. Posamezna Številka velja 30 vinarjev. Vprašanjem glede Inscratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se franki raj«. — Rokopisi se ne vračajo. jugoslovanski ujetniki na povratku iz Italije. 100.000 Jugoslovanov v italijanskem ujetništvu. — Nemška propaganda v - Wilson za naše pravice. -=■- Minister Korač odstopil. Mariboru. Adresna debata. Od našega belgrajskega poročevalca.) M Belgrad, 24. marca 1919. * , Narodno predstavništvo je kon-cal° danes debato o adresi. Tridnevna razprava je potekla v splošno zadovoljnost, ker sc vse stranke pokazale, Ga se zavedajo važnosti političnega položaja in so se izogibaie vsemu, kar bi moglo kaliti harmonijo; celo glavni govornik separatistov dr. Dri n-kovič je opustil to pot ton, ki je sicer njegovi stranki običajen, in je govoril vseskozi stvarno in lojalno. Vsi govorniki od prvega do zadnjega so posvetili največjo pozornost zunanjepolitičnemu položaju in soglasno poudarjali enodušnost celega naroda v boju proti imperijalizmu naših sosedov, ki nas hoče oropati dragocenih delov naše*domovine. Italijani, Romuni in Nemci so iz te de-'SStelahko spoznali, da bomo branili Votuvcr sporno vasrco cele Jugoslavije. Enkrat za vselej je izpodbita priljubljena italijansko-nemška laž, da Srbija ne stoji za Slovenci iti Hrvati z vso energijo in da bi bila pripravljena, popustiti za koncesije od naših zahtev. Debata je pokazala vsemu svetu da je Jugoslavija v vseh vprašanjih zunanje politike popolnoma edina in da bo bolela izguba vsake goriške, istrske in dalmatinske vasi v Belgradu ali Skoplju ravnotako, kakor izguba vsakega seia v Banatu ali Macedoniji v Zagrebu in Ljubljani. Adresno debato je otvorii ministrski predsednik Stojan P r o t i č. Njegov govor so pričakovali vsi poslanci z veliko napetostjo, saj je ministrski predsednik znan kot izboren •ln 8°vornik, ki se je v svojih drJa«0^!1- sk,!bno ^ogibal običajnim Posi-/"^ diplomatskim frazam. nci res n'so bili razočarani.. Mi- VI. nistrski predsednik je napravil s svojimi priprostimi in tehtnimi besedami na vse najboljši vtis. Njegov govor se izrazito razlikuje od adresnega načrta, ki ga je moral čitatelj skrbno študirati, ako ga je hotel razumeti. Poslanci, ki so sestavljali adresni načrt, ne bi bili smeli pozabiti, da je adresa namenjena prebivalstvu in je samo formelno naslovljena na regenta, zato adresa tudi ne bi izgubila na svoji veljavi in svojem pomenu, če bi bito malo man j onlii po španskem cercmonijclu posnetih, duhu našega naroda in duhu modernega demokratizma tujih nagovorov in fraz, ki bržčas tudi regentu samemu niso simpatične, saj je znan kot skozinskoz demokratičen in moderen človek. Na poslance obmejnih krajev je vplivalo posebno dobrodejno, da se je ministrski predsednik tako toplo in odločno zavzel za naše meje, da je posvetit skoro ves govor samo temu vprašanju. Italijanski računi, da oficijelna Jugoslavija ne bo tako odločna in neizprosna, kakor je naša javnost, in da bo mogočo doseči sporazum med Italijo in Bel-gradoui tudi preko Slovencev, so se definitivno izjalovili. Vsa zbormca je spremljala Pro-tičev govor z živahnim odobravanjem, ki se je stopnjevalo do burnega aplavza, ko je ministrski predsednik ožigosal italijansko hinavstvo, katero nas slika vedrto znova kot sovražnike antante, in ko je poudarjal, da so naše pravice do spornega ozemlja neprimerno večje in bolj utemeljene kot italijanske in romunske. Ministrski predsednik si je s svojim govorom znatno utrdil svoje stališče in ko je končal, so mu častitali zastopniki vseh strank, tudi oni, ki se drže več ali manj v opoziciji. Dr. F. O. Reforma občinske uprave. V „Slovencu“ z dne 12. marca 1919 je priobčii neki F. K. članek pod naslovom »Združevanje občin,“ želeč, da se o vprašanju razpravlja. Člankar zastopa v tem sestavku dve ideji: 1. Ustanoviti so veiike občine, 2. v teh velikih občinah je nastavljati strokovno usposobljene uradnike, ki imajo pravice in dolžnosti državnih uradnikov, ozir. ki so pravi državni uradniki. Ako si ogledamo ta članek in članek, ki ga je priobčil dr. Fran Ogrin pod psevdonimom dr. Planinski v „Slovencu“ dne 26. oktobra 1918 (ustava in uprava v jugoslovanski državi), vidimo, da se vsebina v obeh, kar tiče občinske uprave, v glavnem krijeta. Dr. Ogrin je pisal v gorenjem članku, torej že pred prevratom o stvari — omissis omiitendis — dobesedno takole: »Občine z 200—500 ljudmi, kakor jih imamo po Slovenskem še danes, so za novodobno upravo nonsens, ker se ne morejo razviti v nobeno življenje. Občine so tedaj tako zložiti, da bodo štele po 1000 do 3000 in več duš. Take srenje bodo silno važen činitelj v novem upravnem ustroju. Občinsko upravo bi bilo urediti po teh principih: 1. Ustanove se, kakor že prej omenjeno, velike občine; 2. za reševanje tekočih poslov, za pripravo gradiva, ki pride v občinske seje, za upravo občinske blagajne se nastavi v vseh občinah stalni izvežban tajnik, ki je prestal z zadovoljivim uspehom za občinskega tajnika predpisano skušnjo; 3. zgradi se v središču občine občinska hiša — ni treba ravno eno- I-LVSTiK. nadstropna stavba — kjer je občinska pisarna, občinski arhiv, stanovanje tajnikovo, občinski zaporni lokal in ev. shrambe tudi za druge namene: za razdeljevanje Občinarjem namenjenih, od občine naročenih predmetov itd. Seveda bo razmerje med tajnikom in županom odnosno občinskim odborom postavno urediti. Tajnika nastavi in plača državna oblast, ki imej tudi disciplinarno pravico in pravico odslovitve (odstavitev, upokojitev). Posebno se bo treba občinam pobrigati za preskrbo ubogih. Občinam enega ali več okrajev bo sezidati občinsko ubožnico in hiralnico, kjer naj v miru preživi svoja zadnja leta vsak, ki ga bo usoda zanesla tjekaj. V članku »Ustavni in upravni problem v Jugoslaviji'*, ki ga je prinesel jednako imenovani list dne 1. marca 1919, in v katerem je isti d r. O g r i n v celem že v svojem v »Slovencu*' priobčenem članku izražene ideje na kratko reasu-miral, je dodal glede občin še to-le: Okoliš občin se bi lahko zlagal velikokrat z obsegom župnij (fara), tako da bi bi! na istem kraju — razven morebitnih drugih uradov — sedež župnije, županstva in šola. Stranke ki bi mogle na ta način opraviti razne posle isti dan, bi prihranile na denarju in času. Ako se napravijo velike občine in se upelje institucija pravega občinskega urada z izprašanimi tajniki • — nastavitev takih tajnikov in morebitnega drugega osobja bi morala biti obhgaiorična — se poveri občini lahko širna samouprava. Vidi se, da je pisec zadevnega clanKa v „Slovencu“ dne 12. marca 1919 popolnoma prezrl imenovana članka dr. Ogrina in postavil med drugim ideje in trditve, ki so le na videz nove. S tem pa se ne trdi, da 55. nadaljevanje. tebe ‘Ampak vse >e škoda eva repatica. ^upaj se mi zdi brezmiselno, in ^ j;ui oLlll ioifcCLi UCbDUUj 11A p’..e prosim prvič in zadnjič; moledovati ; , p ate i j, ubogaj me; pobeliva sila in ko- J- oivuuii ‘ J -- ---- --- —---------— ' kl. še leži nred \ fak° reč- Mari ti ni žal karijere, Pljuni na svoje ra”- Na koncu vsega! Daj, Pa zbogom k-, rQe: sediva jutri na tvoj avtomobil, sProtnikov se Svet je velik, vrednejših na- naše u Dani p fnanjl kar razumem. Nočeš?« Pognal šeenkrat in ga obupno zgrabil za roko. zvesta a se je otresel srot: »Dovolj, ti a duša. Ne morem, nočem, ne bom!« Jaccjues je povesil glavo ter goltnil, kakor bi požiral grenko bol. Grofu se je storilo milo in tesno; globoko je zasopel, ko se je vrnil zamorec skozi ulično okno in javil zadovolji ino: U UMID 1U ja*** J--- »Hasan ogledati vse; prekrasno. Človek priti noter, človek iti ven, pa nihče ne vedeti kdaj in kako; Hasan ljubiti nočne izprehode.« Grof je raztreseno pokimal ter krenil s služabnikoma nazaj v kabinet. Ob novi buteljki se je razvil živahen in po vseh znakih važen razgovor; Jacques in Hasan sta napeto sledila gospodarjevi pripovedi o njegovih dosedanjih usodah in znanjih v našem mestu ter zvedela celo vrsto koristnih reči. Kdor bi slišal, kaj je šepetala zagonetna trojica do bele zore, bi bil mislil, da se zemlja udira pod njim; toda nihče ni nastavljal ušes, nihče ni pričeval razen gluhe noči, ki je stala zunaj in razprostirala krila pred ugaslim Marijinim oknom... Drugi dan je grof prestregel Smučiklasa na ulici ter ga osrečil s težko pričakovano vestjo, da je njegov mož prišel in bi potemtakem prevzel obljubljeno vozilo. Žvečer, ko je zavil visoki gest po svojem srečanju s profesorjem na Francosko nabrežje, da bi se preoblekel za večerjo v »Impe-rialuga je Čakal avto pred hišnimi vrati; Jacques je bil pravkar skočil ž njega. S pogrebno ironijo je pokazal šopek rož ter oddal pozdrav gospodične Nine, ki jih je bila povila z lastno nežno roko. Četrt ure potem je zijalo vse mesto, ko sta tresketala po dolgem ovinku v hotel. •>Da, kdor more,« so zdihovali Smučiklasovi zavidmki. »Barabi golaž, škricu korito, grofu avtomobil — pa ne bi delal uspešne politike!« Trume ljudstva so drle drugo jutro za Hasanom, ki ga je poslal gospodar nalašč na izprehod; pri lepem spolu, ki je takoj prenesel del svoje naklonjenosti na črno lakajevo kožo, so izkazali naslednji tedni velik upadek ljubavnega tlakomera v grofovo škodo. Visoki gost je menda računal na to in ni žaloval, ko je imel poslej manj posla z dišečimi pismi; prisrčno se je smejal zamorcu, ki mu je pravil danzadnem, kako ga ustavljajo dame na ulici ter mu polnijo žepe s finimi slaščicami in sladkimi vabili, katerih lehkoživi Hasan ni zametaval tako okrutno kakor gospod. Zmagoslavja temnopoltega donjuana, ki je nakopa) v teku kratkih mesecev očetom m soprogom toliko skrbi in babicam toliko dela, so bila nazadnje vendar samo prirastek grofovi slavi; to se je poznalo že prvi večer po njegovem nastopu, na zabavi pri Smučiklasovih, kamor sta bila odvetnik in grof vabila Pohlina. Sešla se je domalega ista družba kakor prvikrat, le da si videl par novih obrazov, častihlepnikov in radovednežev, ki so tem bolj tiščali h grofu, čim manj jih je on opažal. Z obžalovanjem je vzel na znanje, da Dora ne more priti, ker se ne počuti dobro; tudi gospa Antoinetta je tožila o »migreni«, gotovo zato, ker je ta gospodska bolezen jako razširjena v romanih Natalije von Schimmelvlies,. . . ______________________ (Dalje.) bi no bil kdo že morda prej kdaj razvijal podobnih misli kakor dr. Ogrin, kajti „nihil novi sub luna“. F. K. pa ima dve samostojni misli: »Noboie delitve obči*! več“ in „združevarije občin naj se vrši le iz gospodarskih, ne pa iz strankarsko-političnih razlo-gov‘‘. Tudi zastopa F. K. mnenje, da naj se z združevanjem občin po §§2, 87 in 88 občinskega reda (skupno izvrševanje občinskih poslov) prične takoj. S tem se mora vsak strinjati. Zlasti kar tiče pričetka občinske reforme, je naravno, da bo tem hitrejše izvršena, čim preje jo vzamemo v roko. Preveč pa zahteva F. K., da se ne bi smela nobena občina več deliti, ker imamo poleg pritlikavih občin tudi nekaj — če tudi malo — očitno prevelikih. Taka občina n. pr. je občina Šmihel-Stopiče pri Novem mestu, ki zavzema obširno ozemlje. Isti interesi, ki govore namreč za združitev malih občin, (gospodarski)govore tudi za delitev prevelikih občin. Popolnoma druge nazore, kakor se nam tu podajajo, ima glede občinske uprave bivši deželni glavar Fran Šuklje. V članku „V zaželjeni deželi", objavljenem v „Slovencu“ dne 8. okt. 1918, zastopa mnenje, da bi se delokrog občin omejil, dotiči.i posli pa prepuste teritorijalno zmanjšani okrajni oblasti. O krajevnem obsegu občin in o spopolnitvi, in reformi obč. uprave kot take pa Šuklje ne govori, pac pa omenja nekdanji Winklerjev načrt o reformi občinskega reda. Jugoslavija. Prvi poslanik kraljevine SHS v \Vaslimgtonu. Poslanik dr. Gruič pri Wilsonu. — VVilson za naše zahteve. j LDU. Bel grad, 2«, marca. (JDU.) Iz Washingtona poročajo z dne 8. marca: Pomočnik državnega tajnika za zunanje posle Zedinjenih držav severoameriških je predsedniku Wilsonu v Washingtonu predstavil novoimenovanega poslanika kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Wa-shingtonu, dr. Slavka Gruiča. Poslanik je izjavil, da je srečen, ker stopa v redne zveze z ameriško vlado v času, ko slavijo zavezniki zmago in jo Izvrženo ujedi ujcu j o naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dr. Gruič je sporočil globoko zahvalo svo e vlade za gmotno in moralno pomoč ameriške vlade in za priznanje naše kraljevine. — Predsednik Wilson je pozdravil dr. Gruiča kot prvega presta-vitelja nove dobe, ki je nastopila v kraljevini SHS. Povdarjal je, da ni v tej vojni noben narod pretrpel toliko nadlog in se odlikoval s tako hrabrostjo, kakor Srbi. Predsednik je pripomnil, da so po zmagi nastalo nove tež koce in nove naloge, ki jih je treba premagati in rešiti v duhu svobode in lmmanitote. K. D. Slikar Veno Pilon. (Dalje.) V posebno živem spominu mi je ostala serija dvanajstih perorisb, ki predstavljajo življenje vojakov visoko v snegu skalnih gora. Par neznatnih motivov je tako originalno zasnovanih in tako spretno izvedenih, da me te nežne risbe (na sivem papirju) spominjajo japonskih tiskov, tako prozorne in subtilne so linije, tako poetično in skladno je razpoloženje, ki ga vzbujajo. Že koncepcija sama priča o samostojnosti umetnikovega okusa. Vse risbe, — namenjene so bile za ilustracijo vojne spominske knjige — predstavljajo ne morda krvave boje, o katerih naj bi govoril tekst, ampak one pripovedujejo o vse silnejših bojih človeka proti premoči narave, govore o snjrti, ki preti za vsakim kamnom, ki preži v zametih in plazovih. Zanimiva je zbirka-skic o Hlapcu Jerneju, ki je morda izmed r.ajm,arkant-nejših njegovih postav: naturalizem in idealiziran" tip obenem. Prav tako zanimanja vredni so njegovi dekorativni poskusi. Ustvaril Wilscn je končuo naprosi! poslanika, naj izrazi njegovemu veličanstvu kralju Peiru in njegovemu visočanstvu regentu Aleksandru občudovanje ameriškega naroda, kakor tudi njegovo ne-omahljivo zvestobo. Dr. Korošec o reformi našega šolstva. j LDU. Belgrad, 26. marca. (JDU.) „Epoha“ priobčuje razgovor z ministrskim podpredsednikom dr. Korošcem o ureditvi našega šolstva. Dr. Korošec je zagovarjal demokratične zahteve po temeljiti reformi našega šolstva. Nova generacija ne sme več poznali analfabetov. fJa deželi se v ljudskih šolah namerava uvesti za dečke obvezni pouk v poljedelstvu, za deklice pa v gospodinjstvu. Vsak otrok se mora seznaniti z osnovnimi pojmi higijene. Pouk v šolah se mora spopolniti. Uvesti se morata francoščina in angleščina, da se bomo mogli naslanjati na zapad kulturno in gospodarsko, kakor se sedaj že politično. Tudi z Rusijo bomo morali iskati novih zvez. Dr. Korošec je tudi poudarjal, da je tudi na polju učiteljstva treba temeljitih reform. Osnovati je treba čim večje število učiteljišč in pa strokovnih šol, zlasti za poljedelstvo, obrt in trgovino. Nujno potrebno je, da se podržavijo vse šole. Kabinetna kriza. j Belgrad, 26. marca. (Izv. por.) Pred nekaj dnevi je bilo javljeno v uradnem komunikeju, da bode vlada z ozirom na parlamentarno načelo, ker je pet članov kabineta podalo o-stavke iz raznih špecijalnih razlogov, demisijonirala, čim se zaključi adresna debata. Sedaj je ministrski predsednik Stojan Protič odstopil od te namere in želi samo rekonstrukcijo kabineta. Temu nasproti predlaga ministrski podpredsednik dr. Anton Korošec sestavo novega kabineta. Uradni komunike o krizi. LDU Belgrad, 26. marca. JDU »Službene Novine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev" poročajo: Glede razširjanja vesti, da namerava kraljeva vlada vsled zunanjih neprilik podati svojo ostavko, smo na pristojnem mestu izvedeli, da je ta vest neresniča. Na mirovni konferenci še ni padla ni-kaka odločitev, ki bi omajala stališče vlade. Pač pa je verjetno, da bo vlada po parlamentarnem običaju stavila svoje listnice na razpolago, ko se končajo parlamentarne debate in dala tako ustavnim činiteljem — kroni in parlamentu — možnost, da ponovno presodijo položaj in potem sklepajo o sestavi 'vlade. Srbski socijalisti v opoziciji. j Belgrad, 25. marca. (Izv. p.) Poslanec Kneževič je v današnji seji Narodnega predstavništva, izjavil, da preidejo socijalisti v opozicijo proti sedanji vladi. Pod italijanskim jarmom. Železničarski shod. — Nova stavka železničarjev? Trst, 26. marca. (P. P.) Včeraj zvečer se je vršil v Trstu buren shoa železničarjev, katerih je lbOO brez službe. Na shodu je bil navzoč tudi delegat italijanskega železničarskega sindikata iz kraljestva. Sprejeta je bila soglasno resolucija, v kateri zahtevajo železničarji takojšnji sprejem vseh onih, ki so bili odpuščeni, zopet v službo. V nasprotnem slučaju izbruhne v celi Italiji znova štrajk vseh železničarjev. Italijanski guverner proti tržaškim delavcem. Trst, 26. marca. (P. P.) Tržaški guverner je vsled nezadostne vladne pomoči odpravil vse olajšave, ki so jih doslej prejemale delavske družine. Delavci so namreč prejemali za vsako osebo v družini pri mestni aproviza-cijski komisiji K 7-— mesečno popusta. Vsled tega vlada med tržaškim delavstvom vehko razburjenje in bati se je izgredov. Položaj v mestu je skrajno napet. Straže so pomnožili z vojaškimi patruljami. Proti slovenskim županom. Trst, 26. marca. (P. P.) V slovenskih občinah Podgrad in Materija v Istri so Italijani razpustili občinski zastop, ker ni hotelo županstvo uradovati v italijanskem jeziku. V Podgradu so vspostavili prejšnji občinski zastop županom analfabetom na čelu. Tajnik je neki Omahen, italijanaš, ki je uvedel popolnoma italijansko uradovanje. V Materiji posluje na županstvu „Commissariato civile". Reka, 26. marca. (P. P.) V okraju Volosko-Opatija so razpustile italijanske oblasti vse slovenske in hrvaške občinske zastope, izvzemši doslej le Podgrad, Jelšane in Lovran. Koroški Nemci oropali grad vladnega predsednika dr. Brejca. LDU. Deželni predsed. za Slovenijo, dr. Janko Brejc, ki ima svoj uradni sedež v Ljubljani, je posestnik graščine Griesserhofa v koroškem okraju Št. Vidu ob Glini blizu Brež. Dejstvo, da je hotel dati v gradu ostalo obleko in perilo kakor tudi pohištvo odpeljati v Ljubljano, je porabil breški Bauernbund, da bi si ohladil nad sovraženim voditeljem Slovencev svojo nikdar zatajeno sovraštvo. Na sv. Jožefa dan je občinski tajnik michel-dorfski pred cerkvijo uradno oznanil, naj pridejo k občini vsi, ki hočejo kaj imeti od Griesserhofa. Dne 21. marca zjutraj je prišla na micheldorf-ski kolodvor uradna občinska komisija in je dala, uverjena, da bo med predsednika dr. Brejca blagom, pripravljenim za selitev, našla bogsiga-vedi ka;o zalogo živil, odpreti vse zaboje in svežnje, ne da bi bila k temu pozvala kakega graščinskega zastopnika. Vplenili so štiri kokoši, pol kilograma mandelov, 3 40 kg pšeničnega zdroba, osem zavojev kavnega nadomestila, nekaj steklenic malinovca itd. Ko je občina na ta način s pretvezo .,zaplembe", do katere ni imela najmanjše zakonite pravice, zagrešila plenitev, je vdrlo za opoldanskega odmora približno 50 delavcev iz Michel-dorfa z ženskami in otroki v graščino, da bi izvršili to, zakar jih je občina na dan sv. Jožefa z uradnim pozivom in potem še po lastnem zlem zgledu izpodbujala: oplenili so grad in odnesli iz njega vse, kar so mogli dobiti.,. Upirati se jim ni mogel nihče, ker je bila grajska služinčad vsled divjega nastopa kričečih in pretečih vlomiteljev oplašena in se je bala za življenje, ker se jevgovorilo, da so plenilci oboroženi. Škoda, ki jo je graščaku povzročila ta posledica nečuvenega hujskanja, katero nemška vlada trpi in ki se mesec za mesecem, dan na dati z govorjeno in pisano besedo uganja zoper koroške Slovence, se ne da lahko oceniti, ker so roparji odnesli med drugim tudi dragocene starine, starinsko orodje, lovske trofeje itd. Politični pregled. p Poslednja nada. Pod tem-naslovom priobčuje belgrajska »Epoha< posebno poročilo Presbiroja iz Pariza, kjer pravi med drugim, da francoska javnost nikakor ni proti Jugoslovanom in njihovim političnim težnjam. Tendenciozna poročila treh ali štirih francoskih listov ne izražajo še mnenja francoske javnosti in so brez upliva na mirovno konferenco. Veto ameriških Združenih držav proti londonskemu dogovoru bo večina francoske javnosti zelo dobro sprejela. Francoska javnost je prepričana, da je v interesu bod°' čega evropskega miru nemogoče *Pre~ jeti odredbe tajnega londonskega dogovora. p Samo v kraljevini SHS mogoče! Minister Korač je hotel imeti v Iloku (Slavonija) shod, a ga je vlada prepovedala! To je pač mogoče samo v naši državi in še tu menda le na Hrvaškem, da vlada prepoveduje shode aktivnih ministrov. Ljubljanska porota. K tatvini zapeljan mladenič. Pred ljubljansko poroto se je včeraj zagovarjal simpatičen, čedno opravljen mladenič Jožef Globočnik, železničarski delavec, katerega je vla-čugar in nevaren tat Janez Slevec zapeljal in pregovoril, da sta vlomila v Skrljevo trgovino ter odnesla 5000 K. Slevec je doslej še nekaznovanemu si je svoj piakatni slog, učinkovit in enostaven; njegove mape hranijo par načrtov za lepake, tako onega za otroško vrtno veselico, ki se je vršila v malem ruskem mestu, kjer je bil on sam ujet. Pod odrom, ki na njem sede godci, med njimi eden z veliko trobento, stojita deček in deklica, poslušata, gledata in se čudita. Drugega nič. Stena drevesnega listja tvori ozadje, ničesar ne preveč, ne premalo: ekonomija sredstev. Ali pa drugi, propagandni lepak: rjavopolti delavec s težkim kladivom na rami podaja roko belooblečenemu, dolgobrademu mužiku. Tudi par političnih sujetov je vmes. Javni govornik, veleznačilna oseba iz ruske prve revolucije govori raz ogromen samovar, stoječ sredi prostranega trga, polnega gomazečih ljudi. Fino opazovanje ga izvrstnosoblja za karikaturo, ki tudi samemu sebi ne prizanese. Videl sem serijo izrazitih karikatur naših ruskih prvakov, ki vse razodevajo njegov čut za značilne posebnosti. Sicer so pa Pilonove risbe pretežno miselne vsebine, tak je na pr. njegov ekslibris. V ovalnem okvirju temni obrisi ruske vojašnice, razsežne zgradbe z mrkim stolpovjem, med vrati v snegu silho-ueta vojaka z nasajenim bodalom. Koliko vsebine, koliko poezije, vsa ta žalostna povest o izgubljeni in tako željno pričakovani svobodi! Par prizorov je celo iz vojne, strelski jarek, baterijo v ognju najdemo med njimi, toda vidi se, da to risarja ni posebno zanimalo. Posegel je globlje, do dna razglablja ta problem, riše blazno grozo, ki v svojih valovih utaplja ves svet, prikazuje nam Smrt, pišočo svojo bogato ^ bilanco, ko namaka pero v gorko človeško kri, ki tako vpije na mrtvaško črnih tleh. Spet vidimo jetnika ob zamreženem oknu in Svobodo, svetlo in prozorno bitje, ki razžarja temo ječe in ga uspava v čarobne sanje. Tem slični motivi se venomer ponavljajo in pripovedujejo o globokih problemih, ki vznemirjajo umetnikovo notranjost. Ko sem videl na zadnji razstavi zbirko Pilonovih slik, prvo sploh, ki jo je bil razstavil, sem si mislil takrat natihoma, da so to morda le slučajno uspela dela, izvršena v hipni inspiraciji. Veliki Rodili je dejal, da inspiracije sploh ni; tudi v tem slučaju me je poučila izkušnja, da je to res: vi- - I del sem pozneje nebroj (gotovo nad sto) ravno tako krepkih, nekaj celo boljših slik. In to ne samo pokrajin, ki so bile skoraj izključno razstavljene pri Jakopiču, ampak ravno tako obilo interieurjev, portretov in žaurskih scen. Pokrajine, globoke in daljne so tako resnične, da se ti dozdeva, da jih poznaš, da si že bil daleč tam sredi ruskih step. Slikar posebno ljubf nežne barve jutranjega polmraka, S posebnim zanimanjem slika vlažno ozračje po dežju, ledeni zrak globoko v zimi. Sam mi je pripovedoval, kako je prežal na te bežne hipe somraka» negotovih barv in medlih obrisov; zato so ti tako motivirani, da lahko razumeš njih vzroke in pogoje. ValO' viti holmci so tako naravno podani* zlahka bi hodil po bregu, se ti zdi. vidiš svežo preprogo trave, pod pa slutiš globoko črno prsteno plast. Pokaže zaspano reko po zimi, ki lcn° nosi ledene plošče s seboj, stari, P1' sani čoln, ki leži ves trohnel na produ-Stepni mlin na veter ga zanima, ko' čice ob reki, pomladna povodenj, splav z ljudmi in ribiče ob vodi, vs viame na svojo paleto. ... (Konec pnh ) 1 Globočniku izročil 2264 K, z ostalim zneskom pa je pobegni! na Hrvatsko. Globočnik je bii obsojen na 14 mes. težke ječe. Zaradi vojaškega konja — pet let ječe. Po prvi končani obravnavi je pred porotnike Radovljičan. *872. rojeni Janez Pretnar, mal mož zvitega pogleda, ki se ie moral zagovarjati zaradi hudodelstva ropa. Obtožnica kratko navaja, da je Janez ^retriar dne 23. novembra lanskega eta v gozdu med Kranjem in Radovih R Ktavil ^va k°nia vodečega hrvaf : mu nastavi! revolver in v j. . Kem narečju rekviriral enega »Vi ste Janez Pretnar?" — ~~ »Ste oženjeni?" — „Sem.“ otr t«*2 otr°ke?“ — „Deset živih 73» ' ~~ Obtoženec navaja v svoj ie hii°l’.^a ie vze* Rantu konja, ker dovijj^l’ in sa Je hotel v„Ra~ a so »a ti vojaškemu poveljnistvu, soip? .0r°žniki preje aretirali. Ob-j e 5 e ie bil na pet let težke Gospodarstvo, v 6ar. P°d državno zaporo. fina n Zn 1(1 štajerski je izdalo deželno nakar-?0 ‘"a^nateljstvo v Gradcu po Nem m*, davnega finančnega urada na) ske Avstrije kreditnim zavodom , ‘°g. dane smejo denarnih vlog, y re presegajo 1000kron, izplačati ';ez polovico. V obmejnih krajih, »akor recimo v Radgoni, ki so samo vojaško. ne pa od finančnih oziroma političnih oblasti od nas zasedeni, se je bati, da bo Nemška Avstrija :zna!a varovati svoj prestiž po tam nastavljenih nemških političnih, finančnih in drugih uradnikih ter bo gotovo poslala ta svoj nalog nemški radgonski šparkasi. Veliko slovenskih kmetov, jd tega ukrepa ne morejo slutiti in imajo naložen tam svoj denar, bi ga potem ne mogli dvigniti, kolikor že-”Jo; radi tega opozarjamo naše ljudi, pazijo na svoj denar, dokler še rnn ter ga rajši naložijo v slovenske zavode. Opozarjamo tudi naše oblasti na to, da ne bodo imeli naši ljudje škode, g K ureditvi naše valute Tr? Glasnik« javlja, da bo valutno vprašanje v kratkem rešeno na ta način: Vlada bo v najkrajšem času potegnila iz prometa sovražen denar in ga za-nienjala z državnim dinarom kraljevine SHS. Na mesto bankovcev a. o. banke ne stopijo bankovci kakega našega denarnega zavoda, ampak državni papirnati denar, za katerega bo jamčila država z vsem svojim premoženjem vsemi svojimi dohodki. Novega de- ba ir ne bo izc*a*a srbska narodna nka, ampak država sama, dokler se sta' K?r'i nas ne osnuie velika emisii-banke 3 P° vzgIedu avstro-ogrske Dnevne lemi VnS0va"®kim časnikar- *e vrši v restavrar ” ^ uri dopoldne l ^llanl 22S&,;h0‘ela »Union« Soslovanske Časnik«rL° ni zbor iu~ zaciia 10 str°go stanen0rganizaciie-so vabljeni J5 ?Vslca organi- '-asnikarji brez ozira ni iug°slovanski !,'sce listov. Posehn^ ^ Politično sta- 'azpošiijaia. vabila se ne bodo tiskarni obsega d!|hn^nih zaprek v 4 strani. tu^:x d.anai>'‘ija številk? samo obs*gale ipet no i" "asl?dnie bodo cin ° strani. Beiprad t1:)fipo,ožai suplentov. n}eS0lski Sij r marca> (PU)- Sredstvu so Predložili mini- Ureditvi svoje zahteve po ?'m PreJf°-nega P°l°žaja. Med dru-J^nuiem °’ se suplenti takoj ^ Priniri 2a P,ro^esorje s plačo, ki 23 Prosta P° slu!ben'h letih. Minister vse Dotrlh 1® obliubi'» da bo storil ftova uS?"«* se CimPrei reši nji-Vd upravičena zahteva. Mani s1! Stanovanjska beda v Ljub-ne D £ ni “dPrav!Jena. Res je, da se moefSf ,xlč po časopisih o tem, a kdor misli, da je sedaj bolje. Pod pepelom tli, močno tli, in naše odgovorne gospode svarimo, če mislijo, da je z obijubami že vse odpravljeno in potolaženo. V naše uredništvo prihajajo še vedno pritožbe, in sicer čedalje huje pritožbe o stanovanjski bedi v Ljubljani. Svoj čas se je mnogo obljubilo, po časopisih so se stavili razni umestni predlogi, kako bi se naj ublažila stanovanjska beda, a izvršilo — kaj se je izvršilo?! Potrebno je, nujno potrebno, davladapove javnosti, ks»j seje storilo in kaj se bo storilo v najbližji bodočnosti, da se odpravi pomanjkanje stanovanj v Ljubljani. Ne odlašajte! dn Zadruga mesarjev v Ljubljani naznanja sl. občinstvu, da je sklenila na svojem sestanku dne 25. t. m., da se bo goveje meso prodajalo le ob sredah in sobotah. Vse mesnice brez izjeme ostanejo druge dneve zaprte. Zadruga je prepričana, da se da s tem živina prihraniti. dn Državna posredovalnica za delo v Ljubljani. Delo iščejo pisarniške moči (119), trgovski uslužbenci, sluge, mizarji, kolarji, ključavničarji, kovači, slikarji, pleskarji, čevljarji, krojači, tov. delavci, rudarji, natakarice, služkinje, peki, mlinarji, mesarji. — V delo pa sprejme posredovalnica zidarje (111), tesarje, navadne delavce, delavce za tov. za čevlje, krojače, čevljarje, kleparje,i služkinje, šivilje in razne druge obrtnike. dn Brezposelni se po tozadevnem naročilu in informacijah ministrstva za socijalno politiko svare pred potovanjem v Srbijo. Dela tam za enkrat ni dobiti nobenega in vlada med srbskimi delavci samimi zelo velika brezposelnost. — „Državna posredovalnica za delo“ v Ljubljani. dn Poziv invalidom južne železnice in njih vdovam. Poživljajo se vsi imenovani, da gredo takoj po odlok (Bescheid tier Unfallkassa) in ga prinesejo s seboj, da se sestanemo za par minut v soboto 29. t. m. ob 9. uri dopoldne v »Zvezdi1-. Z odlokom gremo potem skupno na pristojno mesta, da dobi/no vendar že enkrat naš denar. Nočemo več beračiti za svojo lastnino, katero smo sami plačevali ! dn Prehrana. Mestni občini ljubljanski je dovolila deželna vlada najetje posojila 2,000.000 K v aprovi-začne namene. Jugoslovanskim železničarjem se dovoli prej manje živil za cene, ki so jih plačevali meseca januarja^ 1.1. Diferenco med temi in dnevnimi cenami pokrije deželna vlada. dn Za tovarniško delavstvo na Jesenicah in Dobravi. Deželna vlada je dovolila v aprovizačne namene tovarniškega delavstva na Jesenicah in Dobravi do preklica od 1. aprila t. i. dalje iz državnih sredstev mesečno podporo 150.000 K, ki se nakazuje okrajnemu glavarstvu v Radovljici, da jo porabi v smislu dogovorov med delavstvom in podjetjem. Ukrene se potrebno glege dobave premoga za obe tovarni. dn „Nemcem ne bomo delali!" Tako je odgovoril neki zavedni slovenski delavec, ki je dobil na svoje pismo od delodajalca nemški odgovor. V nekem mariborskem č-osopisu je namreč oglas, da išče neko podjetje drvarje za Bosno. Nemci bi seveda najraje še nadalje bogateli od slovenskih žuljev, pa se motijo. dn Oderuštvo v knjigarni. V knjigarni Lavoslav Schvventnerja sem kupil italijansko revijo, ki stane v Italiji eno liro, za nič manj kakor (reci in beri) K iO'40! Na ta način se seveda zasluži lep denar. dn Na pegastem legarju je obolelo v Ljubljani 11 oseb, med njimi 8 vojakov. dn Vsem občinskim predstojnikom in okrajnim zastopoml — Okrajno glavarstvo v Ptuju bode po naročilu komisije za stvarno demobilizacijo razprodalo več lesenih barak, ki so precenjene s 500 do 5000 kron. Razun barak se bodo oddali tudi stroji za leseno in čevljarsko tovarno po ceni, katero določi državni izvedenec. Okr. zastopom, občinam, domačim podjetjem, kmetom in drugim obča- nom ptujskega političnega okraja če niso prektipci, naj vložijo najdalje do 8. aprila pismene prošnje na okrajno glavarstvo v Ptuju. Prošnje zasebnikov morajo biti opremljene z občinsko-uradnim potrdilom, da je nakup nameravan za lastno potrebo in ne za nadaljno prodajo. Vsa natačnejša pojasnila se dobe pri okrajnem glavarstvu v Ptuju II. nadstr., soba št. 1. ob sredah in petkih od 11. do 12. ure predpoldne. Društvene vesti. dr Ljubljanski šahovski klub ima svoj redni občni zbor v petek, 28, marca, ob pol 8. uri zvečer v gostilni „Pri Roži“ v Židovski ulici, dr Klesarsko gibanje. Za mesto Ljubljano je klesarjem vsako dopotovanje prepovedano, ker je izbruhnilo mezdno gibanje. dr Slov. trg. društvo Merkur sklicuje sestauek članov, v petek 28. marca ob 8. zvečer v društveue prostore. Na sestanku se bo poročalo o ukrepih društva z ozirom na zadnji sestanek ter razpravljalo o važnih stanovskih vprašanjih. Narodno gledišče. Dramsko gledališče. V četrtek, 27. marca, ostane gledališče zaprto. V petek, 28. marca, ob pol S. zvečer, „Španska muha“, burka v treh dejanjih, izven abonementa. V soboto, 29. marca, ob pol 3. popoidue dijaška predstava ,.Tugomer", izven abonementa. ob pol S. uri zvečer „Svet“, komedija v štirih dejanjih, ob znižanih cenah, izven abonementa: V nedeljo, 30. marca, ob pol 3. popoldne »Španska muha", veseloigra, izven abonementa. Ob pol 8. uri zvečer „Strahovi“, drama izven abonementa. Operno gledališče. V četrtek, 27. marca, ob pol 8. zvečer, „Manon“, za abonement B. V petek, 28. marca, ostane gledališče zaprto. V soboto, 29. marca, ob pot 8. zvečer, „Boheme“, za abonement C. V nedeljo, 30. marca, ob pol 8. zvečer, „Prodana nevesta", izven abonementa. Najnovejše vesti. J ugoslovaniue vračajoiz Italije. 1500 mož ljubljanskega pešpolka še v ujetništvu! LDU Maribor, 26. marca. Danes se je pripeljalo skozi Maribor 45 jugoslovanskih ujetnikov na povratku v domovino iz italijanskega ujetniškega taborišča Ottaiano pod Vezuvom. Bili so to večinoma medicinci in vojaški duhovniki. Med njimi je tudi vojni župnik Škrjanc slovenskega 17. pešpolka, kateremu je tudi nekaj časa poveljeval. Izmed 45 jugoslovanskih ujetnikov je 12 Slovencev, drugi so Hrvati in Srbi. Na potu so že tri tedne. Vozili so se skozi Švico in Tirolsko. Na potu skozi Sclnvarzach pri Ponjavi so srečali vlak bivšega cesarja Karolu, ki potuje v spremstvu angleških častnikov v Švico. Včeraj so dospeli v Beljak, kjer so bili izredno prijazno sprejeti. Beljačani so oči-vidno skušali zbuditi ugodne vtis pri potovalcih. Preko Trbiža niso smeli potovati, temveč so se morali voziti preko Brucka in Gradca. V ujetništvu so ravnali Italijani ž njimi skrajno brezobzirno. Na sveti dan so dali častnikom jesti konjsko meso. Na protest so se Italijani izgovarjali s tein, da ravnajo Avstrijanci (I) z italijanskimi ujetniki ravnotako. Vsled slabega postopanja in trpljenja je v ujetništvu pomrlo več tisoč mož. Nadporočnik dr. Pivko je obiskal svoječasno v svrho propagande po nalogu italijanskega vrhovnega armadnega poveljništvanaše ujetnike, da bi jih pridobil za jugoslovansko legijo. Javilo se jih je veliko število, toda italijansko armadno poveljništvo je naenkrat prepovedalo vsako propagando in vstop v jugoslovansko legijo. Sedaj je še v italijanskem ujetništvu nad 500 000 mož bivše ^stro-ogrske armade, med njimi nad 100.000 Jugoslovanov in med temi 1.500 mo ž sedanjega ljubljanskega polka. Po zatrdilu g. župnika Škrjanca, je ravnanje z našimi ujetniki tako, da bo imelo le malo število izmed njih srečo, zopet videti svojo domovino, ako se ne vrnejo do poletja domov. Francoska misija v Mariboru. LDU. Maribor, 26. marca. Danes je prišel v Maribor francoski častnik generalnega štaba dr. med. G. Reverdy s tremi vojaki in ostane tukaj kot stalna francoska misija. Aretacije nemških hujskačev. LDU. M a r i b o r, 26. marca. Danes je bil tukaj aretiran Anton Delschak, pešec Volksvvehikommande v Lipnici, ki jfc pobiral pisma pri raznih osebah, ki imajo svojce ali znance pri Volks-wehrkommandi v Lipnici. Pri telesni preiskavi so našli pri njem p smo, datirano od 21. t. m. in naslovljeno na nevesto v Pobrežju, v katerem piše med drugim: „Kot posebnost ti javim, da smo imeli v dnevnem povelju (T3gesbefehl), da odkorakamo v Maribor." Aretiranec se izgovarja s tem, da so boljševiki razgnali 5. Volksvvehr-bataillon bivšega 47. pešpolka in izdali ukaz, da se morajo vsi Maribor- čani vrniti takoj domov. — Včeraj ponoči je bil aretiran sprevodnik južne železnice Adolf Terbis, ki je vozil iz Špilja v Maribor. V vlaku se je napram potnikom izrazil: Sedaj prihajajo s severa v Jugoslavijo boljševiki in mi bomo šli z njimi po vsi Jugoslaviji. Jaz ne maram več služiti Jugoslaviji, Pri aretaciji se je obnašal skrajno re nitentno. Kričal je: „Ich bin ein Deutschosterreicher.“ Zahteval je takojšnjo oprostitev, češ, da Jugoslavija nima ž njim ničesar opraviti. Ko je uvidel brezuspešnost svojega žuganja, je zagrozil: »Prej kot jutri boste Slovenci morali izpustiti vse iz zaporov.« Taka je nemška predrznost napram preobzirni Jugoslaviji. Burševski klub. LDU M a r i b o r, 26. marca. Državna policija je zasačila v prostorih gostilne Puntigam na Koroški cesti (gostilničar Wossiak), burševski klub »Germania« ravno, ko se je nekaj buršakov sabljalo. Klubove sobe so bile seveda opremljene v pristno germanskem slogu. Člani so bili večinoma nemški realci. Smrtna nesreča. LDU Maribor, 26. marca. Posestnik Jakob Kovač iz Sela pri Račah je šel snoči obiskat svojega sina, štabnega ognjičarja, pri tukajšnjem topniškem poveljništvu. Šel je ob železnici preko tira pri vijaduktu nad Franc Jožefovo cesto in pade! iz višine približno pet metrov globoko tako nesrečno na glavo, da je obležal mrtev na mestu. Položaj v Mariboru. LDU. Maribor, 26. marca. Položaj je neizpremenjen. Dan je minul brez posebnih dogodkov. Mesto je zastraženo s strojnicami. Nemci so se prestrašili nadpisov na strojnicah, ki se glase: „lch spreche nur deutsch.“ Jadranski problem. LDU London, 26. marca. ČTU Dillon poroča iz Pariza, da j p rešitev jadranskega problema pred durmi. Med nasprotujočimi si interesi bo prišlo do kompromisa v tem smislu, da odstopi ena stranka od gotovih zahtev po ozemlju in da dobi zato tluancfjeluo odškodnino. Odstop Clemenceauja? LDU Berlin, 26. marca. DKU „Berliner Tageblatt“ poroča iz Ženeve : »Bureau Europa Press« javlja iz Pariza: Trdovratno se vzdržuje govorica, da namerava Clemenceau odstopiti, baje vsled ran in visoke starosti. V resnici je iskati vzroka v posledicah prevrata na Ogrskem in v napetosti med njim in Wilsonom. V zborniških kuloarjih se govori, kakor poroča »Cor-riere della sera*, da bo njegov naslednik Briand. Enomesečni kredit sprejet. Belgrad, 26. (Izv. por.) Nar. pred. je danes pozno zvečer sprejelo z vsemi proti glasovom soc. dem. vladno predlogo o 130 miljonskem kreditu. Zbornica je odgodenado 1. aprila. — Minister Korač je odstopil. Donavska flotila odplula proti Budimpešti. Belgrad, 26. marca. (Izv. por.) Donavska bojna flotila je odplula proti Budimpešti. Danes je dospel v Novi Sad motorni oklopni čoln, na katerem se nahaja francoski kurir. Zatvoritev čeških mej proti Madžarski. LDU. Pariz, 26. marra. (Brezžično.) Iz Prage poročajo: General Piccione, poveljnik čehoslovaških čet, je odredil hermetično zaporo mej proti Ogrski, da onemogoči infiltracijo Češke z boljševizmom. Vsi mostovi preko Donave so rigorozno zastraženi. Opozicšjonalni blok. Zagreb; 26. marca. (Izv. por.) Današnje „Novo Vrijeme“, glasilo dr. Lorkovičeve stranke, piše, da je pričakovati sodelovanja hi vatske opozicije s srbsko opozicijo. Glavna točka, ki bo združila obe skupini bo zahteva po proporcionalni volilni pravici, katero srbski radikalci odločno odklanjajo. Listu se zdi, da so dosegli hrvatski avtonomisti v vprašanju adrese lepe uspehe. Zagorac stopa s politične arene. Zagreb, 26. marca. (Izv, por.) Bivši poslanec Stjepan Zagorac, ki je zadnja leta koleba! med frankovci in radičeve« ter se ravno v zadnjem času močno kompromitiral s svojim potovanjem po zasedenem ozemlju, je sedaj vendar sprevidel, da je postal v Jugoslaviji politično nemogoč in naznanja v svojem glasilu »Demokrat" v Koprivnic!, da se ne pusti več voliti v nikako javno korporacijo. Neumestnost vojaške cenzure. Zagreb, 2 - . " , ' "* j Drnfta ca 300 h! dobrega belega vina. j el UlsSi als Pojasnila pri podružnici ..Jugo- j slavije^ Novo mesto. 3—1 ! Vsem ženinom in nevesiams^rl,” . nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištva, ! Vido Bratovž v Ljubljani, Marije Terezije ! cesta 13 (Koiizej) in Stari trg /t. 19 Razno: 7ft«nja Tflfi m!ad gospod z mlado gospico, ttijf ki bi jtneia veselje do korespondence. Dopisi, če mogoče s sliko, naj se pošljejo pod „Planinka“ na upravništvo j lista. RHCniPS dopisovati z ywo|JiuS blagim, veselim,ne od 27 let starim gospodom. Dopisi na upravništvo »Jugoslavije" pod šifro »Življenja sen“. po dolgi mučni bolezni, danes preminul. Pogreb dragega pokojnika se S vrši dne 27. t. m. ob 2. uri pop. lil iz deželne bolnice k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen trajen spo* min. .jubljana, 26. sušca 1919. Velikonočni prazniki niso več. daleč, pa bi prosil gg. trgovce, da takoj pošljejo naročila za „AA POSTREŽB A! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PR0BK0VINE JiJsPANIJE iN PORTUGALSKE. zahtevajte vzorcei kakor: vazne sklede, latvice. kolaeo, modle? pomivalne sklede, lončke za cvetlice t*r lonce priporoča tvrdka 807 5—1 Osvald Dobeic Ljubljana, Martinova cesta št 15. odvetnik v ZAG REBU Petrinjska ulica štev. 73 telefon 15-85 otvorif je svojo lastno pisarno. 818 Mlekarna, J Vranešič, Sunia, priporoča: čajno maslo . . 40*— K kuhano maslo . 38*— ,, liptavski sir . , 12-— skuta. . . . , 9’— ,, ab Siitija. Pri naročilu se prosi vposJati afj£ Cene so neobvezne. 82^ ima na razpolago kletarstvo MARIBOR, Vila „Alois“ Kupi se električni S* dober, s 4 do 5 konj stilni siilaOM* za Istoiucrnl tok (tiltichsfcroiuiiU’ Ponudbe se prosi na upravo lis*3. V petek, dne 28. t. m. 9. uri dopoldne ob prodajalo se bo pc toni javne dražbe v skladišču Balkan na Dunajski cesti 33 lepo in trpežno pohištvo. ■ *> 819