SMAMMICE
MARIJA V SENCI NAŠIH DNI
31 majniških beril. Spisal Stanko Stanič.
Šmarnice izidejo o Veliki noči v založbi K. T. D. v Gorici.
Gina raanemu izvodu 8 lir.
'LADINI
mmz&am ks. meško :
Zbrani spisi: Ilustriral Milko Bambič. S sliko avtorjevo. Uvod napisal dekan in pisatelj Venceslav Belè.
Navadna izdaja S L
Gosposka izdaja 8 L
IZŠLI V KATOLIŠKI KNJIGARNI - - GORIZIA ' VIA CARDUCCI N.o 2
ZBORNIK
SVEČENIKOV SVETEGA PAVEA	_
Mons. Mihael Arko:
Govor o evharistiji.
L
Častiti tovariši! Naprosili so me poka* zati koliko vpliva evharistija na duhov* na, delujočega v pastirstvu in na njemu izročene ovčice. Povedal bom, kar sem sam doživel, ali so mi pravili moji so* bratje. In ker mi je določenih le 25 minut za govor, torej brez uvoda k stvari!
1.	Pravil mi je tovariš: Quotidiana vi* lescunt. To skušam v dolgih letih svojega Pastirovanja. Praeparatio mehanična, pri' maši raztresen, brevir naglo in površno, največkrat ne vem, kaj berem. Za pri* digo sicer nisem v zadregi. Nisem sicer ostal v sredi govora, da bi ne vedel na* Prej, a največkrat sem v govoru tako Pust, brez ognja, brez zveze, da me vest Peče, ker se tako slabo pripravim. Milu* jem celo poslušalce, da morajo vztrajati tako dolgo. Doma se sicer trudim, da bi kaj boljšega napravil, a meditirati ne
znam.
Tu slišim o apostolski uniji, kjer je treba premišljevati celo uro, ni pardona, ne izgovora, ne prkrajšanja, izkazati se moraš mesečno, ali si izpolnil uro ali ne. Glej, to bo nekaj za te. Tu boš v sponah. Do sedaj si bil pri bratovščini sv. R. Te* ■ Issa. Le ena ura na mesec je bila, a še na to se je rado pozabilo; zamotijo nas opra* vila, seje, komaj dobiš čas, da odmoliš brevir ali rožnivenec, ko greš na daljno °bhajilo k bolniku. To bo moralo biti drugače. In res je bilo drugače. Celo uro Pred tabernakelj em, prost vseh skrbij, zavest, da se pogovarjam z idealom duš* nega pastirja: vse to je vplivalo na vse ^oje delovanje. Ne tajim, da je bila ura Prve 3 mesece precej dolga, kolena so skelela, život je bil zlomljen, a pozneje Se je privadil na vse. Človek se trainira.
Tu se mi je odprlo novo polje, vse v drugačni luči sem videl svoje stanovske
opravila. Naj so se dan na dan vedno ista vršila, sem pri tedenski uri dobil vedno nekaj novega, mikavnega na njih, spremljevala me je zavest, saj vršim ravno to, kar je On s toliko gorečnostjo in vztrajnostjo delal. On v tabernaklju je še sedaj kot čuječ pastir v župni cerkvi, v sredi svoje fare, v sredi svoje čede. In čudo! Prej sem izpuščal mesečno uro, se* daj tedenske nisem še nikoli opustil. Če je že prve dni v tednu ne opravim, me vleče vedno tja pred tabernakelj, da bi ne zgrešil, kar sem obljubil. Pri brevirju se nehote spomnim, da delam in unione ž njim, pri govorih mi gre vse bolj glad* ko, sploh če tudi ne vem koliko več uspeha ima moje sedanje delovanje, vest me ne peče, da opravljam le preveč me* hanično, rek »quotidiana vilescunt« ne velja v toliki meri kakor prej.
2.	K nekemu župniku je prišel mlad kapelan, ki je bil sila nagle jeze. Kaka malenkost ga je razburila, če ni šlo* kaj po njegovi volji, je zavrelo v njem. Pri* šel je v takem stanu tožit svojemu šefu, se ve, krivda je bila vselej drugod, le pri mladem gospodu ne. Župnik ga je mirno poslušal in ko je mladi tovariš vse iz* tresel, kar je prikipelo do vrha, se je ozrl mirno po sobi in opomnil: »Imam tako nizke sobe! Se vam li ne zdi tu preveč soparno in zagatno? Pojdiva raje malo na prosto!« In šla sta. Takoj pri žup* nišču je bila farna cerkev, mimo nje sta morala iti.
jT- ■
»Slišite, g. Ivan,« pripomni župnik, »kaj ne, ko bi sedaj sem prišel cesar, bi se mu gotovo šla poklonitvah ko bi škof sedaj le k nama dospel, bi ne zamudila, izreči mu svojo vdanost in pokorščino? Glejte, tu notri pa stanuje višji kot škof, mo* gočnejši kot cesar! Spodobi se toraj, da ne greva kar tako mimo.«
Slà sta v cerkev in odmolila par oče* našev. Ko sta zapustila tabernakelj, ježe polovico kapelanove jeze minulo. Oni
— 30
župnik je že umrl, oni kapelan župniku j e na samotnem hribovju, pa mi je večkrat rekel: Veliko šefov sem imel, a nobeden mi ni tako k srcu prirastel, kakor ta, ki me je vodil pred tabernakelj! Vsi so sicer bili dobri predstojniki, a ta me je vzgojil.
3.	Večkrat sem slišal tožiti mlade go-spode: Mojega delovanja višji ne cenijo, mojih zaslug nočejo priznati. Tako mas lenkostno službo mi odkažejo! Oni tos variš, ki ima veliko ugodnejše mesto, kas kor jaz, ni že v šolah kazal posebnega tas lenta, za praktično porabo ni bil in tudi sedaj ni, pa ima vse ugodnosti, materis jelne in družabne.
Ne bom preiskoval, v koliko je opraviš čena taka tožba. In propria causa nemo judex. A ko bi tak sobrat pri tedenski uri premišljeval talente, delovanje, trud in žrtev Onega v tabernaklju, bi spos znal, da se je Njemu, ki ga neskončno nadkriljuje, še veliko večja krivica gos dila. Ne le da niso pripoznali Njegovih talentov in delovanja, celo preganjali in umorili so ga. Kako vse drugače bi potem sodil sebe primerjaj e se z Onim v taber* naklju. Nič več ne bi se pritoževal, da ga prezirajo, prenizko cenijo, pač bi ga še tolažila zavest: glej Njemu sem enak!
4.	Ni dolgo tega, da mi je tožil sobrat: Blagor vam v mestih, kjer vas je več dus hovnov skup in imate omikane ljudi krog sebe, s katerimi se vsaj lahko pomenite kaj bolj vzvišenega od navadnih potreb. Tu pa na samoti visoko v hribih spoznaš vam vedno bolj kaj se pravi: »vae soli«. Po zimi imam sicer več dela, a da bi se malo oddahnil in razvedril in šel na spres hod, mi brani visoki sneg ali hudi veter; poleti šola preneha in razun brevirja, maše, nalo pisarniškega dela, vse delo nekako preneha. Bolnikov ni, saj hris bovec pri napornem delu niti misliti ne utegne na bolezen. Brati in premišljevati vendar ne moreš vedno, dan je pa veliko daljši kot v vašem kotlu. Nas že solnce pozdravi, ko ste še vi v gorkem gnezdu in pri nas na večer še žari, ko ste že vi v temi. Kaj hočemo torej?
Grem na sprehod. Srečam težaka. Ods krije se, pozdravi in včasih on prvi pos praša: Gospod, kaj se Vam zdi, kako bo?
vreme namreč. Rad bi se z njim kaj pos govoril. Začnem kako kaže barometer, kaj sem bral v časopisih, ali bo deževno ali vetrovno, in kaj nas skušnja uči, da imamo pričakovati stalnega ali spretnem Ijivega vremena. A opazim, da mož ne sledi kaj pazno mojim razmotrivanjem. Mudi se mu na delo, zato porabi prvo pavzo, ki jo naredim v svoji gostobesed; nosti: No! bo pa! se odreže in rine naprej.
Primeri se pa, da ga jaz prvi vprašam: No, Gašpar, kak je kak?
Tak je tak, mi običajno odgovori in leze upognjen po svojem opravku s kos šem na rami v hrib. To so moji duhoviti pogovori v samotnem hribovju.«
Za takega reveža je tabernakelj prava dobrota. Tu ima tovariša, ki je veliko bolj osamljen kakor on. Po noči se ga nobeden ne spomni in čez dan ga malo* kteri obišče. Z njim se lahko pogovarja priprosto in učeno, saj v učenosti ga ne bo nikoli prekosil. In nadležen mu ne bo. Ne glede na zunanjost, v vsaki obleki se mu lahko približa. Kako drugačni smo ljudje! Za obiske je določena ura, na obleko se gleda, držati se moraš formul in jih ne smeš prezreti, in paziti moraš, da se neokretno ne vedeš, in da kmalu odideš.
On pa, največji Gospod, nas sprejme vsako uro; čim dalj časa si pri njem, tem ljubše mu je, če bolj odkrito prisrčno kramljaš z njim, se mu boš še bolj prh kupil. V gorski samoti ti je ljub tovariš, ki ti dela družbo, kadar ti hočeš. Zato tudi za duhovna v samoti velja Lessingov izrek, da je katoliški duhoven naj* bolj srečen človek na svetu, ako je le prepričan o svetosti svojega stanu in tako tudi živi.
5.	Dandanes ima duhoven v pastirstvu veliko več dela, kakor naši predniki. Po* manjkanje duhovnov, čedalje več šol, več obhajil in spovedovanja, pota k bol* nikom, zraven tega še različne družbe s svojimi shodi, govori, knjižnicami in na vrh še kancelija! No, o tej bi znal ravno jaz zapeti lepo pesem. Že moj prednik je dobil epiteton ornans (?) ani* mal scriba, ker je vedno tičal v pisarni. Sedaj ni nič bolje, vedno več stvari se
— 31
naklada, kakor bi se bali, da bi človek abc ne pozabil.
Vsa ta mnogovrstna, včasih zelo mehanična če tudi potrebna opravila raztre* sejo človeka, kmalu bi mu zadušila dm 'bovškega duha, mišljenje in poklic. Zato trdijo nekteri, da je dan danes poseben migljaj iz nebes, neki božji klic, ki vabi duhovna vsaj eno uro na teden pred tas bernakelj. Tu človek za nekaj časa odloži vse stanovske skrbi, se pogovarja izključi no le s svojim vzorom. Pri njem se ne* kako duševno' poživi, pokrepča in nav* duši za svoj poklic. Po taki uri gre ne* kako poživljen na delo.
II.
1.	Bil je prileten duhovnik, ki je že dolgo vrsto let deloval na samotni žup* niji. Gospod je bil sine ira et studio. Ko je opešal, je dobil pomočnika. Ko je nasto* oil v šoli, mu zatožijo, da so nekateri šo* larji v cerkvi s podkovanimi čevlji orehe tolkli, jih eden drugemu jemali, se dre* zali, suvali in smejali. Ko jih je izprašal, iih zato ni kaznoval. Zakaj ne? Otroci se niti zavedali niso, da bi to bilo tako napačno ali celo greh. Kaj niso znali kr* ščanskega nauka? — O pač! Saj je stari &ospod bil tako vesten, da še celo mia* demu pomočniku ni zaupal. Ko je on pri* Pravil otroke za prvo sv. obhajilo in imel v cerkvi z njimi dolgo spoved, je še pri* drsal starček pred spovednico in tam spraševal vsacega, če zna »gnade sv. ob* hajila«. Otroci brati niso znali, zato je bil zadovoljen, če so znali mehanično po* trebne molitvice. Nadzorovati jih v cer* kyi ni mogel, ker je bil pred altarjem, učitelj mu ni mogel pomagati, ker je imel tako malo veljave pred šolsko mladino, da so ga parkrat kar zaklenili in jim je Uioral obljubiti par krajcarjev, da so mu °dprli. Starši se niso dosti zmenili za otroke v cerkvi, kak sosed se pa tudi ni upal posvariti, da bi se mu ne sponeslo, kaj to njemu mar, ko ni njegov otrok.
Mladi duhovnik je bil vpisan v apo* stolsko unijo. V samotni uri pri medi* taciji je bolj spoznal kralja človeških src ju ko je v šoli razlagal delovanje tega kralja v onih časih, ko je hodil po zemlji,
je pristavil, da v drugi podobi živi še se* daj med nami v tabernaklju. Zato ni delal samo na pamet temveč tudi na srce. Po šoli jih je peljal v cerkev, tam razložil ob kratkem kdo je tu, kaj pomeni večna luč in pomolil z njimi pred altarjem.
Pozneje mi je pravil g. dekan po kano* nični vizitaciji: »Vi ne veste, kako se je v tej fari spremenilo. Na stara leta vi* dim kaj premore goreč, delaven in po* božen duhoven! Glejte, v cerkvi je sedaj vse tako dostojno, v šoli pazno in mirno vedenje, znajo na pamet, a obenem vse obračati na praktično življenje, po šoli ali tudi pred šolo gredo otroci sami po* molit pred Najsvetejše. In ta zavest, da jih vidi Oni vtabernaklju povsod, vpliva na njihovo obnašanje tudi zunaj šole. Z eno besedo: v kratki dobi tak preobrat na boljše!«
2.	Naprošen sem bil prevzeti slavnost* ni govor na neki župniji. Rekli so mi, da lahko pridigujem med mašo kakor na* vadno, ali pa pred mašo. Bom pa pred mašo, odgovorim. Naj kateri kaj za* mudi, boljše, da pridigo, kakor mašo.
Stopim na lečo in glej čudo! Pred al* tar jem nekaj šolskih otrok, sredi cerkve prazno, v klopeh nekaj starčkov in že* nic, dekleta pod zvonikom, na pokopa* lišču drugi možje, na obzidju pa sede fantje sicer odkriti a pomenkujoči se prav po domače. Da pri taki pozornosti nisem kaj z vnemo govoril Je umevno. Pri koncu pridige vidim možakarja ka* kih 50 let kako mirno pripuši k cerkvi ter se pridruži tovarišem.
Pri kosilu vprašam tovariša, kako je mogoča taka malomarnost pri službi božji? — »Daj no! Svetuj mi, kaj naj storim? Saj je tudi mene preplavilo, ko sem pred nekaj meseci tu nastopil. Sem jih že ošteval in zmerjal prav pošteno, in dokazoval, da če tudi ima sv. maša veliko moč, vendar tolike nima, da bi ne* marneže zunaj cerkve pobirala, ko je notri vse prazno. Meniš li, da sem kaj dosegel? Ravno nasprotno. Drugič so re* kli: pojdimo dalj od cerkve, da nas ne bo zadelo, ko se zopet toča usuje. Na drugi strani zida so polegli, še le pri maši so se bolj približali cerkvi,«
Domenila sva se za drugo metodo. Tovariš je bil goreč častilec Euharistije. Začel je vrste govorov o sv. R. Telesu. Kazal je v raznih oblikah Zveličar j evo delovanje in žrtev za nas, ki je po zemlji hodil v človeški podobi, in obračal na Njega, ki se sedaj v drugi podobi za nas žrtvuje. Lista Pelican in Emanuel sta mu nudila pripravne zglede. — To je bilo ljudem nekaj novega, kajti le redko se je takrat govorilo o sv. R. Telesu.
Že prvo nedeljo so ženske pravile do« ma, o čem je bila danes pridiga in pri« stavile, da bode še več enakih govorov. Drugo nedeljo je prišlo nekaj možakar« jev celo v cerkev in fantje niso šli za zid.
In ko je župnik v več govorih kazal Jezusovo žrtev za nas, slikal njegovo ve« liko ljubezen in trpljenje, pa se obračal na aitar, kjer še vedno v drugi podobi kaže isto žrtev, prebiva sredi med nami, a mi se tega ne zavedamo, se nekrvavo daruje za nas, a nas pa celo zraven ni, ali le malomarno od daleč stojimo — tedaj so ljudje spoznali, kaj je župna cerkev. Sedaj jim je bilo jasno, zakaj je župnik med tednom kak popoldne bival več časa v samotni cerkvi kar sam. Začetke« ma so zvedavo skozi ključavnico opazo« vali, kaj vendar dela duhoven v svetišču, ko vendar ni maše ne krsta ali spovedo« "Čanja, in cerkovnik, ki je nrej trdo stopal po zakristiji in rožljal s ključi, če se je duhoven predolgo zamudil pri gratiarum actio, je sedaj klečal v klopi, dokler ni žunnik zapustil cerkve. Naj se mu je tudi mudilo na travnik, v gozd ali vino« grad, sedaj ni gledal za par minut. Po« časi so začeli verniki pred mašo hoditi v ceiJkev1 niso čakali kot prej, da je ura odbila ali odzvonilo, celo po sv. maši so nekateri ostali pred oltarjem, ali v svojih klopeh. Prišlo je nehote, da so nekateri ob nedeljah molili križev pot kar po cer« kvi, oglasila so se dekleta za Mar. druž« bo in celo mladeniči se niso sramovali ho« diti med letom k sv. zakramentom.
Z veseljem mi je pravil župnik, kako je sedaj zadovoljen na svojem mestu, kako da je res Christus heri et hodie.
Ti dogodki kažejo v kratkem, kako
vpliva Evharistija na nas in na nam iz« ročene.
Govor pri zborovanju Sodalitatis sacerdotum Cordis Jesu v Ljubljani 13. IX. 1900 v škofij« skem dvorcu.
Skrb za naše izseljence.
Janez Ev. Kalan — Bottrop=Boy, Vestfalsko:
Mir in pozdrav v Gospodu vsem dra« gim gg. znancem in sploh vsem častitim sobratom v Primorju!
Pišete mi, da se vaši ljudje trumoma izseljujejo v tuje kraje in da naj bi jaz iz lastne skušnje nekaj napisal o pasto« ralni pripravi izseljencev, predno gredo na pot, in o načinu pastoracije med iz« seljenci v inozemstvu.
Z veseljem in hitro ustrezam vaši želji.
Povem kar naravnost: Versko « moral« ne razmere med izseljenci so žalostne. Vsaj po mestih in industrijskih krajih. Morda je po plantažah in farmah v mo« ralnem oziru boljše, ker ni toliko ljudi skupaj; a glede obiskovanja cerkve ne bo lahko boljše, ker gotovo nimajo cerkva blizu.
V Severni Ameriki in tukaj v Nemčiji jih hodi v cerkev k večjemu ena tretjina, ne, še toliko ne, ena četrtina in še manj. A v Ameriki imajo veliko slovenskih du« hovnikov; tukaj v Nemčiji pa je poseb« no dobra pastoracija — želel bi, gospod« je, da bi bili tudi vi vsi brali, kar sem na« pisal pred dvema letoma v »Vzajemno« sti«: »Germania et Hollandia docent« — in nemški duhovniki, ki znajo slovensko, so se vedno s posebno gorečnostjo za« vzemali za Slovence, pa tudi slovenski frančiškani so hodili skozi dolgo vrsto let sem za veliko noč spovedovat. Kjer pa tega ni, tam izseljenci ne hodijo v cerkev skoro nič. Tukaj v Nemčiji je le malo Goričanov, nekaj Bovčanov in kak po« sameznik s Tolminskega in Cerkljanske« ga. Pred kratkim pa sem obiskal naše ljudi v Lotringiji. Tam je precej Gori« čanov, tudi nekaj dobrih. A v cerkev hodijo malo, ker — ni navada. Ljudje, ki
Pridejo v tuj kraj, se smatrajo menda za eksemptne, kakor da zanje več ne ve? Ijajo cerkvene zapovedi. Sprva ne znajo tujega jezika, ne razumejo pridige, in zato ne gredo tudi k sv. maši. Pa ne samo neznanje jezika je temu krivo, ampak ves miljé, v katerem živijo. Doma ne vodi ljudi v cerkev samo živa vera, am= Pak navada, tradicija in vsa okolica. Tu* kaj pa je tradicija pretrgana in bližnja okolica brezbožna. Človek, ki gre v tuji svet, je kakor cvetica, izruvana iz zerm lie; in če je tudi presajena v novo zemljo, se ne prime kmalu, ker zrak ni zanjo. Zato tudi ljudje, ki so bili doma dobri kristjani, mnogokrat tu vse opustijo. In nič jih ne peče, če v nedeljo niso Pri maši, in če niso 10 ali 20 let pri spo? vedi — tudi ženske, — makari če gledajo vsak dan smrti v obraz! . . .
Kar se tiče morale, so konkubinati v navadi, žene zapuščajo može, možje pa žene in živijo z drugimi, redkokatero dekle stopi pošteno v zakon. No, da ne rečem preveč: tudi poštenih zakonov je ninogo. Duhovniki se tukaj veliko trm dijo, da konkubinate odpravljajo in ljudi Poročajo, če je sploh mogoče. Vendar je te nesnage še vedno veliko. Vse to se* veda samo med izseljenci, oziroma de* iavstvom po kolonijah, domačini so ve* clnoma prav dobri katoličani. Na Fran* c°skem, v provinciji Calais, nekateri Slo* yenci še otrok niso dali več krstiti. Ka* Plan Gornik, ki je bil eno leto med njimi, Jo poročil 40 parov, ki so bili v konku* ninatu, in krstil 15 otrok do 4 leta starih.
Zdaj imate že malo slike o versko*mo* ralnem stanju med izseljenci. In približ* tako je povsod po mestih in po in* dustriji. Boljše je samo tam, kjer rojaki stanujejo kompaktno skupaj in imajo v syoji sredi duhovnika^rojaka. Če so pa j-Judje samo sebi prepuščeni, živijo ka* ^0r živina brez pastirja. Kakor rečeno, na arrnah in plantažah je v moralnem oziru ^orda boljše, v verskem pa tudi težko.
Kaj torej sledi iz tega za vas praktič' ^fga? To, da ne puščate ljudi po svetu
bo
lrJati, kjer bi sami hoteli, sicer se vam
vse razgubilo: versko, moralno in na*
l°dno. Kolikor se seveda to dà prepre*
čiti! Treba je, da izseljevanje, če se že zabraniti ne dà, kolikor mogoče regulU rate, kakor se regulira razbrzdano vo* dcvje in se spravi v strugo, da teče mirno in brez škode dalje. V ta namen bi bilo potrebno, da nemudoma ustanovite Družbo sv. Rafaela in otvorite v Gorici ali v Trstu, ali v obeh mestih, izseljeniško pisarno, kakor jih ima Rafaelova družba po nekaterih nemških mestih. Če pa že nimate za to samostojne družbe, naj bi prevzela to delo kaka druga organizacija. Ako pa nimate posebne pisarne, da daje izseljencem informacije, — potem mora pa vsak duhovnik biti o izseljeniških raz* merah informiran in mora imeti tako* rekoč v svojem župnem uradu izselje* niško pisarno.
Kaj boste pa ljudem, ki se nameravajo izseliti, povedali? Kake informacije jim dajali? — V ta namen je treba najprej, da ste sami informirani. O versko*mo* ralnih razmerah med izseljenci sem vas na splošno informiral jaz. A o krajev* nih razmerah vam jaz ne morem dati pojasnil. Te morate videti sami, oziro* ma vsaj eden izmed vas. Če hočete izse* Ijevanje regulirati, je neogibno potreb* no, da gre en gospod v imenu cele de* žele osebno ogledat si kraje, kamor se vaši ljudje izseljujejo, ali kamor naj se izseljujejo. Ta pot bo dolga in draga, a nič ne pomaga! Na licu mesta je treba preštudirati gospodarske in cerkvene * razmere krajev, v katere se, ali naj se vaši ljudje izseljujejo. Ljudje sami ne morejo razmer naprej poznati, za ver* ske se pa celo ne brigajo, marveč vpra* šajo samo po zaslužku, kakor živina gre instinktivno samo za boljšo pašo. Tako so na primer raztreseni tukaj v Nemčiji po celem industrijskem ozemlju, ki je tako veliko kakor cela Primorska. Zdaj pa pomislite, gospodje, kako težko je tukaj delati! To pa vse zaradi tega, ker ni bilo nobene regulacije, marveč je vsak šel, kamor se mu je zdelo. Izplača se to* rej, da cela dežela, oziroma škofija, spravi toliko svoto skupaj, da si more iti kdo osebno ogledat dotične dežele in kraje. Pa makari, če je treba iti v Av* stralijo! Razen če imate po teh krajih
take zaupnike, da se morete nanje po* polnoma zanesti. Pa še ne bo tako do* bro, kakor če si kdo iz domovine to sam ogleda. Za Argentini]o poznam enega duhovnika v ljubljanski škofiji, da na* mer ava iti tja proučevat razmere slo ven* skih in hrvatskih izseljencev, a danes še ne smem njegovega imena izdati; (če boste želeli, ga bom povedal zaupno). Ako razmer sami ne poznate, ne morete dajati zadostnih informacij, tem manj izseljevanje regulirati. Jaz sem mnogo slišal o Slovencih v Holandiji in Lotrin* giji; a šele potem, ko sem sam tja šel, videl kraje, govoril z ljudmi in duhov* niki, sem vedel, pri čem sem, česa ljudje želijo in kaj se da zanje storiti. — Tisti gospod, ki si bo kraje ogledal, bo potem dajal informacije ali sam, ali pa bo in* formiral vse duhovnike, da lahko vsak v svojem kraju ljudi pouči. Seveda, ko* liko se bodo ljudje dali poučiti in regu* lirati, tega ne vem. Tudi ne vem, če bo* do mogli dobiti vsi na enem kraju delo, da bi mogli skupaj stanovati. Če ne na enem, pa vsaj na nekaterih, a ne na vseh mogočih, da so raztreseni kakor pleve v vetru!
Če se pa to posreči, da jih spravite na en kraj, ali vsaj le na nekatere kraje, potem bi bilo pa še to potrebno, da gre za njimi en duhovnik, med njimi živi in jih vodi. Ako to storite, potem ste sto* rili vse, kar ste mogli. Če pa tega ne sto* rite, bo večinoma vse zgubljeno. — Se* veda, kajne, ko bi imeli duhovnikov na preostajanje! A če jih nimate, jih mora* te iz tal izkopati! Vprašanje duhovniš* kega naraščaja je vprašanje, s katerim se tudi jaz intenzivno bavim, sem pisal o tem V »Bogoljubu« in bom še delal za to. Saj je od tega vprašanja odvisna ta* korekoč eksistenca cerkve v posamez* nih krajih. V Nemčiji imajo zavode »fiir Spatberufene«; v par letih izdelajo gimnazijo. A tu ni mesto, da bi o tem dalje govoril. — Ni potrebno, da bi bil en duhovnik pri rojakih v tujini celo življenje. Dosti, da je tam nekaj let, po* tem pa pride drugi. Par let v tuji deželi živeti, to je zajemljivo. Poljaki imajo na
Francoskem 35 duhovnikov. Vsaka ško* fi ja mora dati po velikosti enega, dva, ali tri, za nekaj let.
Duhovnik bo imel v svojem kraju se* veda božjo službo, če je tam cerkev. Če pa cerkve ni, si bo moral za silo poma* gati, kakor bo mogel, potem pa cerkev zidati. Ako pa so ljudje na več sosednih krajih, bo moral biti danes tukaj, jutri tam. Ako bo mnogo ljudi skupaj, bo morda mogoče napraviti tudi slovensko šolo. Če ne, bo treba otroke vsaj zaseb* no poučevati. Razen tega naj ustanovi na vsakem kraju katoliško društvo in hranilnico. Kajti naši ljudje ne znajo varčevati, ampak vse sproti poženejo. Ali tudi kako drugo blagajno, oziroma zavarovalnico za slučaj bolezni in smrti.
—	Za cerkev in društvo bo take, ki so šele ravnokar prišli iz domovine, veliko lažje dobiti kakor ljudi, ki se že mnogo let klatijo po svetu, zlasti po rudnikih med socialisti in komunisti. Tisti, kar je vernih, bodo domačega duhovnika z obe* ma rokama sprejeli.
Ako bi pri vašem velikem pomanjka* nju duhovščine nikakor ne bilo mogoče odposlati par duhovnikov za trajno za vašimi ljudmi v tujino, potem skušajte storiti vsaj to, kar so delali slovenski frančiškani skozi mnogo let, da so nam* reč hodili vsako leto o velikonočnem času v Nemčijo za spovedovanje. Če drugače ne gre, bi mogli iti vsaj poleti o velikih počitnicah; saj se lahko izprosi iz Rima dovoljenje, da tista spoved ve* Ija za velikonočno, kakor sem tudi jaz nekaj podobnega za tukajšnje kraje iz* prosil. Stroške bi morali prevzeti ljudje sami, oziroma škofije in župnije, v ka* terih bivajo, kakor sem jaz to uredil, oziroma ravnokar urejujem v Holandiji.
—	Povedati moram, da na Francoskem v provinciji Calais biva tudi slovenski duhovnik (zdaj g. Valentin Zupančič). Zdaj iščem še enega za Lotringijo in enega za Holandijo in Belgijo skupaj. Potem bi bil ta severo*zapadni kot Ev* rope za silo preskrbljen in bi ne bilo treba vam zanje skrbeti, — seveda, če ju dobim.
Da boste popolnoma na jasnem, kako je tukaj, in da sem gori ne bo treba nb komur izmed vas hoditi ogledovat si kraje, povem natančno: V tem kotu so Slovenci v peterih večjih skupinah:	V
Nemčiji, kjer bivam jaz, kamor pa zdaj tujcev več ne sprejemajo. Na Franco* skem pa v dveh med seboj zelo odda* Ijenih krajih: v provinciji Calais, kjer je slovenski duhovnik in par katoliških društev (Lievin in Bruay) in v Lotringiji, za kamor duhovnika šele iščem, katol. društva pa so tri (Freiming*Merlebach, Spittel in Kreutzwald). Ljudje ne bivajo vsi na enem kraju, a vendar ne tako raz* treseno kakor v Nemčiji, in vsi so ob eni progi, tako da bi duhovnik lahko obiskal vse pogostokrat. A tudi Fran* cija se je začela braniti tujcev. Dalje v Holandiji (prav v južnem kotičku blizu mesta Sittard), kjer imajo dvoje kat. društev (Heerlen in Brunssum), ter v Belgiji, kjer še ni nobene naše organiza* cije in so slovenski izseljenci skoro po* Polnoma brezverni, (izmed 120 obiska* nih družin je prišlo le 10 ljudi). Za Bel* Sij o in Holandijo skupaj iščem enega duhovnika. Ako se za to odloči kdo iz* med vas, je dobrodošel; če ne, ga bom iskal v Jugoslaviji. Ako ne za trajno, vsaj za veliko noč mora priti! Enkrat na leto ljudi obiskati in jim nuditi prilož* nost za spoved, je gotovo dokaj bolje kot nič. Vendar pa je mnogo premalo. Kako more duhovnik z enkratnim obis* kom stare grešnike spreobrniti! Le do* kri pridejo k njemu. Zadostno more de* lati le, če je trajno med njimi.
Kar pa se tiče narodnosti, moram po* vedati zopet naravnost, da je vse, kar Sre v tuji svet, za narod zgubljeno, — ako se ne vrnejo v domovino. Prvi rod le slovenski, drugi še malo, tretji nič več. Če bodo ljudje skupaj in bodo imeli slovensko šolo, se bodo seveda dalj ča* sa držali. Če ne, že otroci izseljencev ne kodo več znali dobro slovensko. Zato ki bilo potrebno, da bi ljudje varčevali, k) ko so si nekaj prihranili, se s prihran* ki vrnili domu. Seveda, če toliko zaslu* Hjo, da si morejo kaj prihraniti! Tudi tukajšnji naši rojaki so imeli večinoma
vsi namen, vrniti se v domovino; a nik* dar niso imeli tistega denarja, ki je po* treben za potovanje, zato so obviseli tu* kaj in bodo sčasoma utonili v nemškem morju.
Pravite, da bi vam dal tudi nekaj na* vodil o pastoralni pripravi izseljencev, preden gredo na pot. Ta priprava naj bi bila dvojna: a) daljna, b) bližnja. Naj* prej naj bi se ljudstvo v splošnem pou* čilo o izseljevanju. Ako hočete, gospod* je, lahko tole porabite na prižnici, ko* likor se vam zdi potrebno in primerno. Marsikdo si morda potem premisli, da bi šel v tuji svet. Ohenem naj se takoj dostavi, da kdor pa hoče na vsak način iti, naj se gotovo zglasi pri domačem župniku. In kdor se pride zglasit za od* hod, naj mu da duhovnik kako listino: krstni list, ali družinsko polo, s katero naj se takoj priglasi župniku v novem kraju. Vsak naj gotovo pred odhodom opravi dobro spoved. Duhovnik naj ga pouči še posebej, kake nevarnosti ga ča* kajo po svetu (posebno ženske!) in v tu* iem svetu; da naj se pridruži drugim do* brim rojakom; da ga povsod vežejo božje in cerkvene zapovedi tako kakor doma, v koliko more cerkvene izpolnje* vati; kdaj je dolžan v cerkev iti, kdaj ne (zaradi daljave); da mora povsod vsaj enkrat na leto spoved opraviti; kako lahko opravi spoved, čeprav ne zna je* zika; kaj je za odpuščanje grehov bist* veno potrebno (volja, grehov se spove* dati in kes s trdnim sklepom); da se bo moral tudi zadnjo uro pred tujim du* hovnikom z Bogom spraviti, če domače* ga ne bo; da naj se navadi pogostokrat obuditi popolni kes itd. S seboj naj vza* me vsak rožni venec, molitvenik in še kako drugo knjigo ter naj si da dopoši* Ijati za seboj vsaj en slovenski list ali še več in knjige Mohorjeve družbe. — Ako je izseljencev iz enega kraja več, se da ta pouk lahko skupno. — Seveda bo* do mnogi vse te lepe nauke pozabili, če pridejo v slabo družbo. Vse je od tega odvisno, v kako družbo človek zaide. Slaba družba — gotova poguba. Zato pred slabo družbo ne morete dosti po* svariti! — Seveda bo tudi med vašimi
izseljenci samimi nekaj takih, ki bodo drugim v pohujšanje, liberalci in podob* na roba, kakor so bili tisti na Kosovem polju — sami Primorci, oprostite! — ki so me potem v »Narodu« sramotili, ko sem jih tam doli obiskal. Kaj s takimi narediti, res ne vem, kaj bi svetoval: ali bi bilo bolje, da bi bili z drugimi skupaj, ali naj gredo po svojih potih, kamor ho* čejo, da ne bodo drugih zapeljevali...
Kjer se iz kraja močno izseljujejo, na prižnici ne bo dosti govoriti in pred ne* varnostmi opozarjati le enkrat, marveč večkrat, najmanj vsako leto enkrat.
Pripomnim še to, da sem pred par leti spisal knjižico »Pozdrav iz domovine«, pismo vsem rojakom, raztresenim izven domovine širom sveta. Tu sem povedal ljudem vse bistveno potrebno v ver* skem oziru. Te knjižice — ki je je bilo tiskane menda 8000 izvodov, da bi jo dobil lahko vsak slovenski izseljenec (razen v Severni Ameriki) — je še pre* cej v zalogi, nekaj tukaj pri meni, nekaj v »Dobrodelni pisarni« v Ljubljani. Da bo svoj namen dosegla, jo rad dam za vaše izseljence za malo odškodnino; ti* stim pa, ki ne morejo plačati, tudi — zastonj. Treba je, da mi samo sporočite, če jo želite in kam naj se pošlje. Delili bi jo lahko gospodje že tistim, ki se v tujino odpravljajo; pa tudi za onimi, ki so že odšli, jo lahko pošljete.
S tem bi bilo menda vprašanje, ki ste mi ga stavili, precej izčrpano. Naraslo mi je bolj, kakor sem mislil. Zadovoljen sem, ako vam morem s tem malo po* streči, in srečen bi bil, ako bi mogel kaj pripomoči, da bi se vprašanje izseljeva* nja razpletlo v blagor vašega ljudstva in zveličanje duš.
Srčno pozdravljeni in božja pomoč z vami, bratje!
V obrambo naših velikanov.
Prebravši v zadnjem »Zborniku« čla* nek, v katerem pisec odločno zavrača napad, ki so ga liberalci v koledarju »Goriške Matice« zagrešili proti nad* škofu Missiji, ne morem si kaj, da
bi ne obnovil osmrtnice, ki jo je pre* svetli škof Mahnič napisal v spomin na pokojnega Missio v 5. številki mesečnika »Ss. Eucharistia« v letu 1902. Tako tople besede je naš Mahnič napisal, da še da* nes človeka ogrejejo. Evo, njegove last* ne besede:
V SPOMIN MOŽU, KATEREMU JE BIL JEZUS VSE.
Danes je pet tednov. Zjutraj ob osmi se mi je vročila brzojavka. Še preden sem jo odpečatil, me je obšla slutnja, kaj mi je donesla brzojavka — iz Go* rice. »Kardinal Missia je nocoj mirno v Gospodu zaspal«. Solza mi je zalila oko. Vržem se na kolena in izmolim prvi »De profundis« za pokojnega kardinala Mis* sio. —
Ti umrl? Ne, meni ni dolgo hotelo v glavo. Zdelo se mi je, da sanjam. Tudi ko sem deset dni pozneje korakal po gor iškem Travniku in so kardinala nesli v odprti krsti k zadnjemu počitku, jaz še nisem mogel razumeti, da kardinala Missie ni več med nami.
Ne, on ni umrl. Saj stoji pisano: Regi, cui omnia vivunt; in te besede sv. Cer* kev izgovarja ravno v dan smrti svojih otrok. Kardinal Missia še živi.
Da, Išele zdaj mi stopa, živahnejše in jasnejše kakor kdaj prej, pred oči Tvoja slika. Zdaj šele se mi bolj in bolj razodeva Tvoja velikost, silovitost Tvo« jega duha. Poskušam, da si rešim žago* netko, da prodrem v tajne te velikosti — te silovitosti duha.
Misel mi zahaja v prošlost. Deset let je od tega. Vršile so se priprave za I. katoliški shod; pod Tvojim vodstvom so se postavljali temelji bodoče krščan* ske organizacije na Slovenskem, temelji nove dobe. Bil sem v Ljubljani; užival sem Tvojo gostoljubnost. Saj sem stal tako blizu Tvojemu srcu, in moje, ne* vrednega, ime se je prav v onem času ljutega boja za najsvetejše ideale, v zve* zi s Tvojim tolikokrat imenovalo in — vlačilo po blatu liberalnih listov. Tedaj se je najin razgovor zanesel na neko javno zadevo. Stari predsodki, obziri na desno in na levo, posebno strah, da bi
37 —
se ne razžalilo nekaterih korifejev libes ralne ideje, kateri so s sjajem svojega imena še vedno strašili in javnemu mnenju mogočno imponirali — to in drugo je še mnoge zadrževalo, da si niso upali z očitim katoliškim čelom pred svet, da so se še vedno vnemali za koma promise ter tu in tam popuščali. Tedaj je blagi pokojnik v sveti nevolji zaklis cal: »Kdaj pridemo do tega, da nam bo povsod in vselej Jezus Kristus — vse!«
Da, čim večkrat te besede premišljaš jem ter jih odnašam na njegovo življes nje in delovanje, tem bolj se razganja tajinstvena megla, ki obdaje njegovo sliko, tem bolj se ožarja pred mojim duhom njegova oseba. Da, vsi njegovi napori, vsaka njegova beseda, pisana ali govorjena, vsi njegovi sveti, in njegovi migljaji in opomini, vse je merilo na to, da bi Jezusu Kristusu priboril priznanje, neomejeno gospostvo ne le v privatnem, ampak tudi v javnem življenju.
Jezus Kristus, začetek in konec, Alfa in Omega —
Jezus Kristus, včeraj in danes isti in na veke —
Jezus Kristus, kateremu je Oče dal narode v dediščino — evo, to so zvezde, ki so vodile delovanje pokojnega kardis naia Missie.
Njemu je bil Kristus početek, od kas terega je vse izvajal, konec, na katerega je vse zvajal. Iz Njegovega evangelija je dosledno do skrajne meje izvajal nas čela za javno delovanje. Kar je tem nas čelom prekoslovilo, ni dobilo nikdar in nikakor njegovega odobrenja. V Jezus sovem božanskem Srcu mu je počivala jnisel, v Njem je spočenjal visoke ideje, iz Njega zajemal luč in krepost za njis hovo uresničenje.
In koliko se je na Njegovo pobudo dolilo k najsvetejšemu Srcu, posebno o času Katoliškega shoda!
In ne brez uspeha! Katoliški shod je Jezusu odprl pot v javno življenje na Slovenskem: v politiko, v slovstvo, v umetnost, v filozofijo; on je postavil tes melj zdravi krščansko socialni organis zaciji. Katoliška ideja prodira — liberas
ližem se umika; Jezus, kralj resnice in pravice, početnik večne in časne sreče, stopa med narod; kraljestvo Njegovo se širi, se utrjuje.
In prav radi tega, ker je kardinal Missia povsod nad vse drugo stavil Je* zusovo načelo, se je marsikomu zdelo, kakor da dostojno ne ceni narodnostne ideje, kakor da nima srca za opravičene zahteve slovenskega naroda. Radi tega so ga liberalci toliko napadali, toliko obrekovali.
O,	kardinal Missia je za narod pri* vidno (navidezno) malo delal, v RESNIs CI je bilo njegovo življenje v pravem pomenu besede PRAVA ŽRTEV ZA SREČO IN BLAGOR SLOVENSKEGA NARODA. Kardinal Missia je vedel, kaj pomenijo besede: Blagor narodu, kateremu je Gospod Bog njegov; in spet: Iščite najprej Kraljestvo božje in njegovo pravico, vse drugo vam bo pris vrženo. Da, kardinal Missia je največji dobrotnik slovenskega naroda, ker ga je nazaj pripeljal h Kristusu, ker mu je s krepko roko utrdil temelje prave sreče in slave, katere se ne da doseči nego na temelju, ki ga je narodom postavil Jezus Kristus.
Le hodi, narod, po poti, katero ti je pokazal toliko sovraženi, toliko obreko® vani največji sin tvoj, kardinal Missia — hodi, in nebo bo blagoslovilo tvojo usodo, nobena sovražna sila te ne bo strla; osvetlil si boš obraz, proslavil si boš ime pred narodi celega sveta.
Tako je delal, tako se je bojeval, in tako je zmagal mož, kateremu je bil Je* zus — vse.
Nepozabljivi Voditelj naš, zdaj uživaš Božje obličje. Jezus, kateri Ti je bil vse v trdem boju na tej zemlji, Ti je zdaj vse v uživanju neumrljive slave v nebes sih. Da bi Tvoj zgled nas povlekel za seboj! Da bi tudi nam Jezus v resnici postal vse! Da bi pred Njim nam v prah popadali novodobni maliki! Da bi i mi ne občudovali, da bi se ne klanjali nos beni človeški velikosti, katera se ošabno vzdiguje proti Maziljencu Gospodoves mu, ki ga je Oče postavil za Sodnika
38 —
vsem vekom! Da bi tudi mi vse razso* jali s stališča: Kaj pa pravi k temu Krb stus? Kako se to zlaga z večnimi načeli Njegovega evangelija?
Brezbožnemu radikalizmu, ki Cerkvi in družbi spodnaša tla, ki z jekleno' dos slednostjo ruši vse, kar je Jezus sezidal v teku devetnajstih vekov, ne bomo nikdar kos, ako mu nasproti ne postavi* mo enako jeklen, skrajni radikalizem, kateri temelji v Jezusu. Kristus in Be= lial — dva večno nespravljiva nasprot* nika — katera zastopata dvojni radika* ližem, mi pa smo postavljeni pred neiz* ogibni aut — aut. Le kadar vojaki Jezu* sovi, katoliški duhovniki, pretržejo vsa* ko skupnost z Njegovim nasprotnikom, le kadar se z VSÓ mislijo, s POPOLNO voljo in CELIM SRCEM oklenejo nje* gove zastave, vračajo se slavnodobitni iz boja.
Ta uspeh smo doživeli mi, boreči se pod Tvojim vodstvom. Da bi se skoro bojni klic onih dni: Vse za Jezusa! — daleč raznesel po našem Jugu! (t A.)
Pastoralni pomenki.
Unio apostolica saecularium sacerdotum. II.
Danes o pravilih naše Zveze!
Razdeljena so v tri poglavja. Prvo po* glavje ukazuje duhovniku pobožnost do Presvetega Srca Jezusovega. Drugo po* glavje mu predpisuje red življenja. Tretje urejuje vodstvo Zveze.
1.	Duh apostolske zveze je torej po* božnost do Presvetega Srca Jezusovega. S tem se sama priporoča. Da bo pa ta pobožnost pristna, je treba a) Jezusa spoznati, b) Jezusa ljubiti, c) Jezusa po* snemati.
a)	Spoznali bomo Jezusa, ako preuču* jemo 1. sveto pismo; 2. svete očete in asketične pisatelje; 3. bogoslovje, dog* matično in moralno; 4. liturgijo; 5. zgo* devino; 6. svetne znanosti.
b)	Iz spoznanja mora priti ljubezen, ki je trojna: 1. amor complacentiae, 2. amor gratitudinis, 3. amor unionis. Lju*
bežni do Jezusa se mora pridružiti lju* bežen do Jezusove neveste, sv. Cerkve.
c)	Ud apostolske zveze si bo prizade* val Jezusa posnemati. Posnemal ga bo zlasti v pokorščini — v preziranju svet* nega — v ljubezni do uboštva — v zata* jevanju in mrtvenju — v ljubezni do bližnjega — v zunanji spodobnosti.
2.	Red življenja se ozira na duhovni* kovo a) zasebno življenje, b) na njego* vo službo.
a)	Duhovnikovo življenje bodi delav* no, sveto, spokorno. Da to doseže, mu apostolska zveza predpisuje red 1. za vsak dan, 2. za vsak teden, 3. za vsak mesec, 4. za vsako leto. V dnevnem redu bo duhovnik določil: Kedaj vstati — čas za premišljevanje, vsaj pol ure — pri* pravo na sv. mašo in zahvalo po sv. ma* ši — čas za brevir — branje sv. pisma, vsaj eno poglavje — bogoslovni študij, vsaj pol ure — duhovno berilo, vsaj % ure — obisk Najsvetejšega — rožni ve* nec — spraševanje vesti. Vsak večer bo na posebnem listku zaznamoval, kako je vse te sklepe držal.
Tedenska ah vsaj 14*dnevna dolžnost: sv. spoved.
Mesečni dolžnosti, obe silno koristni, sta dve: 1. recollectio menstrua, 2. men* strua schedula. Od druge dolžnosti je v najvišji meri odvisen uspeh naše Zveze. Čeprav bi rad že sedajle zapel hvalo me* sečnemu listku, moram nadaljevati po vrsti.
Vsakoletna dolžnost: duhovne vaje in v novembru ena sv. maša za rajnke ude.
Priporoča se, naj bi se udje večkrat sešli, kakor že okoliščine dopuščajo. — Zelo treba biti previden 1. v branju časnikov, 2. v obiskih, 3. v igri, 4. v po* tovanju, 5. v dopisovanju, 6. v gospo* darstvu.
b)	Pravila zastran duhovnikove službe govore 1. o pridiganju, 2. o katehezi, 3. o spovedovanju, 4. o obiskovanju bolni* kov, ubožcev, nesrečnih, 5. o pobožnih družbah in bratovščinah med verniki, 6. o duhovnih vajah in misijonih, 7. o ve* likih katoliških delih, n. pr. o gojitvi sv. poklicev, o apostolstvu molitve, o de*
lu za misijone. Slede opomini za duhov* nike v pastirstvu.
3.	Vodstvo Zveze. Škofijske zveze, se morajo držati splošnih pravil, lahko pa dostavijo lastna določila. Imajo svojega voditelja in par pomočnikov. Udje po* šiljajo škofijskemu voditelju mesečne listke.
Posamezne škofijske zveze so združe* ne v skupni Unio generalis. Generalni predsednik se voli na 6 let. Pridruži si dva generalna asistenta in imenuje pro* vincijalne asistente.
Duhovne dobrote so velike. Najdeš jih v knjižici Regula generalis, po katero piši, ako še nisi, župniku Dom. Janežu v Studenem pri Postojni.
Na svidenje pri 3. pogovoru!
Ljudski misijoni.
V neki vasi je bil ljudski misijon. Ce* lih 20 let ga ni bilo. Dušnemu pastirju, ki je prvič imel sv. misijon, je prihajalo slabo ob tej misli. — Kaj bo? Kaj bo? Vas je do polovice rdeče pobarvana, drugo je bilo po liberalizmu in po vojni psihozi versko indiferentno. Redek je bil mož, še redkejši mladenič, ki bi se oklepal katoliških načel. — Kaj bo?
Sv. misijon se je bližal z naglimi ko* raki. Služabnica v farovžu je gotovo sto* krat na dan ponovila besede: »Gospod, misijon je tu! Dajte šolde!« V hišo so prihajali račun za računom, proti koncu leta je hotelo biti vse plačano. — Soldov od nikoder! Za silo sem stolkel nekaj sto lir skupaj, nakupil najpotrebnejše — za drugo naj Bog poskrbi — sem si mi* slil in prepustil vse božji Previdnosti.
Misijonarji so prišli. Kaj bo v cerkvi? Res, da sem že nekaj časa sem priprav* Ijal ljudi na svete dneve, toda Spiritus fiat, ubi vult. — Bal sem se tako, da so se mi noge šibile. Pa glej, čudo! Vsak dan več poslušavcev, vsak dan več spo* vedovanja, tako da so morali gg. misi* jonarji celò čas spovedovanja podaljšati čez določeno uro. To mi je dvigalo po* gum. Proti koncu misijona sem postal sam navdušen, ves obup je izginil. Ma* terijelno vprašanje se je med misijonom
izboljšalo, kuhinja je dobro funkcijoni* rala, mraza nismo trpeli. Tako je Bog po svojem neskončnem usmiljenju obr* nil vse na dobro.
In ko sem priložil gg. misijonarjem za njihov izredni trud v ovitek par podo* bic, dobim od g. superiora drja Zde* šarja pisemce te=le vsebine:
»Kakor so ostrmeli in se ustrašili Jo* žefovi bratje, ko so odprli vreče in našli notri denar, ki ga je dal Jožef vanje za* vezati, — tako jaz, ko sem odprl kuver* to, da bi oddal Vaš dar g. hišnemu pro* kuratorju ... Tudi v tem oziru naj via* da med nami duhovniki odkrita bratov* ska iskrenost. Brez kritike sprejmemo vsak dar, nikdar ne stavimo nobenih zahtev in smo popolnoma zadovoljni tudi z majhnim zneskom. Tekom leta se vse »pogliha«: eden pri najboljši vo* Iji ne more veliko dati, drugi pa ima kaj več in da večji dar. Prosim, povejte tu* di gg. sobratom, da — čisto odkrito —-prav nič ne reflektiramo na kake velike nagrade za svoje delo, ampak da smo popolnoma zadovoljni z vsakim darom, ki ga nam da in simplicitate cordis sui. Mi je na tem, da bi tudi drugi gg. so* bratje za to naše mišljenje zvedeli«.
Sobratje! Ne bojte se ljudskih misi* jonov! To je najbolj učinkovito sred* stvo za obnovo vsake duhovnije. — Bal sem se zaradi gmotnih razmer, kako jih premagati, bal za uspeh sv. misijona. Vse je tako izteklo, da se ne bojim še kak misijon imeti, ker vidim, da Bog očitno blagoslovi taka podjetja. Duhov* nija po sv. misijonu se mi zdi kot bi mlado pomladno solnce posijalo na zim* sko zamrzlo polje, ki se taja in prebuja.
Gospodarske zadeve.
Orglarska šola.
Bog daj zdravje g. D. D., ki je sprožil to važno vprašanje. Važno tako, kot malokatero med nami. Sami izkušamo, kaj so organisti; če jih imamo, so slabi, so podvrženi raznim razva* dam, če jih nimamo, je pa jok še večji. Izšolanih organistov imamo pri nas bore malo; pa tudi, če kje je, ne bo večno živci. Veliko delamo in skr*
bimo za duhovski naraščaj, na organistovski na» raščaj malo ali nič ne mislimo. Predloga, ki ga je »Zbornik« sprožil, se moramo vsi duhovniki Julijske Krajine oprijeti in ga realizirati. Pred* lagal bi še jaz tole:
1.	Šola naj bo v Gorici. To iz teh razlogov: v Gorici je več duhovnikov, ki bi poučevali v šoli od začetka brezplačno; Gorica je tudi cenejše mesto; Gorica ima več prostorov, pripravnih za to.
2.	Sprejemajo naj se dečki od 14. leta dalje do 16. Imam izkušnje, da se v poznejših letih jako malo nauči.
3.	Financira naj se šola kot je g. D. D. pred» lagal z deleži. Upam, da bo vsak gospod vsaj en delež kupil zase in enega za cerkev. — Naj se financira podjetje z darovi; večkrat bi se dobil kak dobrotnik, le poiskati ga bo treba. Ako bo mogoče napraviti konvikt, bodo ljudje radi da» rovali in natura za bodoče organiste.
4.	Šola naj bi trajala od oktobra do velike noči. Poleti je težava radi dela. V treh letih bi se lahko izučili.
5.	Poleg petja in orglanja hi se izobrazili fantje v knjigovodstvu itd.
6.	V jeseni naj se šola odpre gotovo.
Zadnji predlog: Vsi duhovniki se s celim srcem
oprimimo te misli in jo tudi izpeljimo. Kaj nam pomaga lepa cerkev, lepa liturgija, lepe, nove orgle, če pa molče... Zavedajmo se, da je velik kras cerkve dobro petje. Ne tisto starinsko, am» pak tako, ki stremi naprej in zajame celo ljud» stvo. Tako petje bo cerkve napolnilo. Delo za organista bo —• delo za cerkev.
Jaka S—ič, Istra.
O najemninskih pogodbah.
(Poročilo č. sobrata Josipa Fona na konferenci v Črničah dne 27. I. 1927.)
I.
Navajam prvič cerkv. predpise C. I. C.
Can. 1479. In locatione bonorum beneficialium anticipatae solutiones ultra semestre prohibentur sine licentia Ordinarli loci. Isto velja tudi za cerkvena zemljišča (glej can. 1541 § 1).
Can. 1540. Bona Ecclesiae immobilia propriis administratoribus eorumque coniunctis in primo aut secundo consanguinitatis vel affinitatis gradu non sunt vendenda aut locanda sine speciali Or» dinarii loci licentia.
Can. 1541 § 1. Contractus locationis alieuius
fundi eccl. ne fiant, nisi ad normam can. 1531 § 2 (= alienatio fiat per puhlicam licitationem aut saltem nota reddatur, nisi aliud circumstantiae suadeant; et res ei concedatur qui, omnibus per» pensis, plus obtulerit) et in iis addantur semper conditiones de limitibus custodicndis, de bona cultione, de rite solvendo canone, de opportuna cautela prò conditionibus implendis (= poroka).
Posebna dovoljenja — za naše razmere:
a)	če je najemščina 1.000—30.000 L in najem, doba črez 9 let — je potrebno dovoljenje Ordin. cum consensu Capituli cathedr. tum Administra» tionis Consilio, tum eorum quorum interest (can. 1541 §2, 2°) ;
b)	najemščina 100C1—30.000 in ne črez 9 let — dovolj. Ordinarij audito Administrationis Consi» lio et cum consensu eorum quorum interest (can. idem);
c)	pod 1000 L in črez 9 let — kot pod b);
c) pod 1000 L in ne črez 9 let — fieri potest a legitimis administratoribus monito Ordinario (tedaj od cerkv. oskrbništva in ne od samega du» hovnika!).
II.
Državni predpisi:
1.	Če najemna doba traja črez 9 let — mora biti oblastveno dovoljenje, pogodba sestavljena pri javnem uradu (notarju) ali spisana privatno (per scrittura privata) in vknjižena.
2.	Pogodba za dobo črez 30 let sploh ni ve» 1 javna.
3.	Hišo pa smeš dati v najem tudi za celo življenje najemnikovo.
4.	Najemnik sme dati tudi v podnajem, če ni nasprotnega pogoja v pogodbi.
5.	Najem ne preneha ne s smrtjo najemnikovo ne najemodajalčevo, tudi ne, če se v najem dana reč proda — če ni nasprotnega pogoja v pogodbi.
Na te dve točki tedaj treba pri sestavi pogodb paziti!
Pogodba se lahko napravi:
a)	ustno;
b)	s zasebnim pismom;
c)	pri javnem uradu (notarju).
Registracija.
Da more najemodajalec — če je treba — po» stopati proti najemniku tudi sodnijskim potom, je treba, da je pogodba registrirana pri registr» skem uradu. To se mora izvršiti 20 dni po skle» pu pogodbe. Izvrši se lahko tudi pozneje, toda treba plačati kazen (globo), ki znaša 6»kratno
— 41
takso in jo mora plačati najemodajalec sam (po moji misli duhovnik iz svojega žepa). — Nas vadna taksa znaša 0.50°/o računjena od najemščis ne cele dobe skupaj.
Od te takse so oproščena naznanila ustnih pos godb. Ni treba pa registrirati pogodb — ustnih in s privatnim pismom — če najemnina ne presega letnih 120 L, pri hišah 160 L. Pač pa moraš pozneje tudi te registrirati (ne da bi plačal globo), če jih rabiš pri tožbi na sodniji.
Kako se izvrši registracija?
a)	Ustne pogodbe se naznanijo na registrskem uradu na posebnih tiskovinah, ki se tam dobijo, in sicer »in duplo«. En izvod ostane na uradu, drugega dobi najemodajalec. Če to listino podpis šeta najemodajalec in najemnik — velja kot dos kaz na sodniji; če pogodbo naznani in podpiše le najemodajalec — bo najemnik lahko tajil. — Ta registracija nima tedaj velike vrednosti, posebno ker v tiskovino pride le: ime in priimek obeh strank, kratek opis reči, ki se je dala v najem, in najemščina, toda nič pogojev;
b)	pismena pogodba: mora biti spisana na kos lekovanem papirju za 3 L, kopija pa na koleko» vanem papirju za 2 L. Tu naj se natančno nas vedejo vsi podatki: n. pr. št. parcel, domače ime zemljišča itd. — kakor smo morali naznaniti za »manomorta«, dalje pogoji plačevanja itd. Tako registrirana pogodba — z jasnimi in neoporekljis vimi pogoji — bo (če treba) dokaz na sodišču. Kopija ostane na reg. uradu, potrjen original dos bi najemodajalec;
c)	pogodbe sklenjene pri notarju se že eo ipso registrirajo
Pro praxi:
1.	Ustnih pogodb — mislim — ne delaj, razven onih z enoletno dobo.
2.	Če bi bilo treba delati pogodbo za več kot Metno dobo in pri tem prositi za zamudno dos voljenje drž. oblasti, je bolje napraviti jo za 9 let s pogojem, da se lahko podaljša za določeno dobo.
NB! To podaljšanje je treba tudi registrirati v 20. dnevih potem ko to podaljšanje začne.
3.	Vsak ve, s kakimi ljudmi ima opraviti. Če se popolnoma zanese, naj napravi vsaj zapisnik, podpisan od cerkv. oskrbništva, najemnika in k temu še dveh prič (= priči podpisa najemnikos Vega). Če pa ima kak dvom, naj pogodbo sestavi na kolekovanem papirju za 3 L, z vsemi pogoji (ut supra ad b). Če se mu zdi potrebno, jo koj
registrira v določenem roku, ali pa jo bo lahko tudi pozneje (se ve, da bo moral plačati globo), če pride do tožbe. V tem slučaju pa že ima pod» pis najemnikov (in 2 priči njegovega podpisa).
Naj pa pride do tožbe in duhovnik nima tako sestavljene pogodbe, mu ne bo več mogoče dos biti najemnikovega podpisa. Eni pravijo: Dobro, če ni tako urejene in registrirane pogodbe, ne morem tožiti, ustavim najem — tudi najemnik ne more tožiti!
Odg.: Pa ti najemščine morebiti ravno zadnje leto ne plača — tožiti ne moreš, pa si na škodi!
Odgovor na vprašanja. Zvonovi.
1.	Katera tvrdka bo ulivala moje zvonove?
Opera di soccorso v Benetkah je izdala pred
leti izkaz zvonov, ki jih je treba uliti zaradi voj» ne škode in tvrdk, katerim je bilo ulivanje po» verjeno. -— Med tem je bilo ulivanje zvonov ustavljeno in zopet dovoljeno z 1. jan. 1926. — Podpisanemu ni znano, da bi komisarijat v Tre» visu, ki je prevzel vse delo »Opera di soccorso«, in se nahaja sedaj v razpustu, izdal kak sličen izkaz. Najbolje bi bilo, da bi se ordinarijati obr» nili na komisarijat v Trevisu, ki naj bi jim po» slal izkaz za posamezne duhovnije in tvrdke, ka» terim je bilo delo izročeno. To naj bi objavili v svojih uradnih listih. Kdor hoče pa nujno ve» deti, komu je bilo ulivanje njegovih zvonov po» verjeno, naj se pismeno obrne na komisarijat.
2.	Ali bi vlada povrnila troske ulivanja zvo» nov, ako jih sami naročimo?
Ako vam je bil vročen odlok, da vam bodo zvonove ulili na državne troške ter navedena morda tudi tvrdka, ne morete iti preko dekreta. Komisarijat se je z tvrdkami že pogodil za svoto. Ker pa morajo tvrdke surovine kupovati v ino» zemstvu, kjer lira nima visoke veljave, zato od» lasajo z ulivanjem, v nadi, da se vrednost lire dvigne. Sicer pa je dobro, da se obrnete pismeno na komisarijat za pojasnilo.
3.	Doma imam en predvojni zvon, druge mi je odvzela bivša A. O. monarhija. Kako pridem do dobrega zvonila?
Na prijavi zvonov si naznanil točen glas preo» stalega zvona. Od manjkajočih si naznanil pa le» žo. Ker je po vojni materijal slabejši od pred» vojnega, bo treba stopiti v dogovor z livarjem zvonov, kateremu navedeš ton preostalega zvo: na in prosiš, da ti ulije zvonilo po tvoji želji. —
Če se tvoja želja ujema z določitvijo državnega prispevka, dobro; če se pa ne ujema, potem ti bo livar že naznanil svoje želje in pogoje, da ugodi tvojim predlogom. Zvonarji imajo namreč že iz« delan načrt, po aktercm točno določijo po teži tudi ton zvona. Ton je odvisen seveda tudi od oblike starega zvona. Nemški liv je drugačen od italijanskega. Zato je treba navesti premer in visokost zvona.
4.	Kupili smo tri male zvonove iz svojega. Ali imamo pravico do novih zvonov s prejšnjo težo in številom?
Seveda. — Samo pohiteti morate, ker vam ko» misarijat v Trevisu lahko zapre pot za prijavo. Prijavi morate priložiti zapisnik odvzetih zvo« nov, iz katerega je razvidna teža in število zvo« nov. Denar za odvzete zvonove morate po kaki banki poslati vladi, a pobotnico pri banki polo» ženega denarja pošljite s prijavo vred komisa» rijatu v Trevisu. Izpolniti vam je treba tudi obrazce, ki jih je dal komisarijat v Trevisu na razpolago, a jih dobite pri našem ordinarijatu ali na Uradu za obnovo (Ufficio Ricostruzioni) v Gorici.
Orgle.
1.	Bivša A. O. monarhija je rekvirirala piščalke mojih orgel. Dobil sem odškodnine K 360.— a) Ali smem upati na kako odškodnino? b) Ali smem prositi za kak predujem?
Ad a) Vi imate pravico do vojne odškodnine, ker se je Italija zavezala izplačati vsled senžer» menske pogodbe ne samo škode, nastale vsled vojnih dogodkov, ampak tudi škodo, ki izvira iz rekvizicij. Prošnjo ste pravočasno vložili. Ako Treviso ni še rešil vaše prošnje, tiči vzrok v tem, da Italija in Nemška Avstrija nista še na čistem glede izplačila rekvizicij. Od rešitve tega vpra» šanja je odvisen tudi uspeh vaše prošnje.
Ad b) Brez upanja. Treviso ne daje preduj» mov niti za nakazano vojno odškodnino.
2.	Cerkvi v X in Y sta bili tako nesrečni, da so jima med vojno pobrali vse piščalke od orgel. Ali Smemo napraviti prošnjo za odškodnino?
Tempus utile je že potekel. Težek je vaš po« ložaj, ker niste izrabili priložnosti za prijavo rekvizicij na finančno intendanco o pravem času. Sicer lahko poskusite napraviti prošnjo na ko« misarijat v Trevisu, toda malo ali celo nič upa: n ja ni, da bi vam ugodili. Morda bo ugodna po» godba z Nemško Avstrijo kaj pomagala!
Sobratje, kdor ima še kak dvom ali kak po« mislek, naj javi »Zborniku« ali podpisanemu!
Fr. Švara, kurat,
(Vertoiba dei Campisanti — Gorizia.)
Memento mori.
Dne 20. februarja smo doznali vest, da je sobrat Anton Čok, kaplan pri No* vem sv. Antonu v Trstu, umrl. Pokoj« nik je bil rojen v Lonjerju pri Trstu 1878. Šolal se je na Kranjskem, bogo« slovje je študiral v Gorici, nakar je služ« boval v Truškah v Istri, pri Sv. Ivanu na Vrdeli in slednjič kot kaplan v mestu. Anton Čok je pri Sv. Ivanu začel delo« vati po navodilih vseslovenskih kato« liških shodov: z župnikom, preč. g. Fr. Silo, je ustanovil dekliško Mar. družbo, katoliško prosvetno društvo ter rajfaj« znovko; odlično je sodeloval pri tr» žaškem K. T. D. ter pri katoliškem tisku. Od konca vojne pa je na žalost zapustil tradicijo, opustil sleherno delo v kato« liških organizacijah ter začel sodelovati z liberalci. Šel je mimo kontrasta, ki nujno nastane med duhovniškim poklic« nim delom ter idejami liberalne organi« zacije. Škoda, velika škoda. Ko bi ta odlični delavec nadaljeval delo po Mah« ničevih in Krekovih vzorih, bi danes imeli na Tržaškem krepko organizacijo, ki bi bila velikega pomena za krščansko življenje našega naroda. Sicer pa je po« kojni Anton Čok strogo stanovske dolžnosti vestno in vzorno opravljal in vršil .veliko dela v vinogradu Gospodo« vem. Osebno je bil srčno dober človek, usmiljen do revežev. Gospod mu daj večni mir in pokoj!
Književnost.
Ljudsko petje. Sobrat Alojzij Filipič je sestavil lično knjižico, ki vsebuje 80 cerkvenih pesmi. Avtor je zelo skromen, zakaj namenil je knjižico le za cerkev sv. Martina v Grgarju. Škoda bi bilo, ko bi se ne razširila tudi po drugih krajih. Kdor je' res vnet za ljudsko petje, bo z veseljem segel
po tej knjižici. Založil jo jc sobrat A. Filipič sam, prodaja jo pa tudi knjigarna K. T. D. Ce* na L 1.50.
Knjige Družbe sv. Mohorja na Prevaljah. Izšle so štiri knjige. 1. Koledar prinaša cel imenik. Ali ni škoda za papir? Vse, kar je koledar hotel po* vedati, stoji na 50. straneh. Snov je dobro preš delana in izbrana. Čudovito lepa je mladinska zgodba »Lučka«. 2. »Čuda in tajne življenja«. Spisal dr. A. Brecelj. (160 strani). To je ljudska biologija, zrelo in klasično delo, sad lOdetnega truda. Toda slog — ki je čvrst in lep — je te* žak, za priproste ljudi preveč strokovnjaški. Vsaj po našem primorskem merilu je tako. Kako dobroto bi nam izvršil pisatelj, ko bi hotel isto snov prav po domače povedati na 80. straneh za naše ljudi. — 3. Fr. Jaklič je spisal povest »Pa» klena svoboda« iz časa uporov v 1. 1848. Ljudem bo zelo ugajala vslcd svoje živahnosti, burnih dogodkov in radi pisateljeve domačnosti. — Če» trto knjigo je spisal vseuč. profesor dr. Ehrlich in sicer »Kraljestvo božje na zemlji, 3. zvezek«. Z veliko znanstveno erudicijo pa vendar jasno in zajemljivo pisana knjiga ima trajno vrednost. — Knjige stanejo 36 dinarjev (krog 16 lir); naročiš jih v knjigarni K. T. D.
Razno.
Sobrat, kako pri tebi?
V ameriškem slov. listu »Ave Maria« (št. 5, 1926) je objavil Mr. Andro To* mee daljše razmotrivanje o tisku in o takozvanih šeskatoličanih, ki naročajo in prebirajo protiverske časopise. Med dr us gim pravi doslovno:
»Večletno opazovanje me je poučilo, kako strašno škodo napravljajo protis verski listi in kakšna ironija je v tem, da naročniki in bravci teh listov veljajo med nami še vedno za neoporečne kas toličane... Izkušnja uči in dokazuje: Kdor enkrat začne prebirati protiverske liste, je navadno za Cerkev izgubljen, je že na potu gotove pogube, pa naj čita tudi še kaj dobrega, zakaj strup ima večjo moč nego zdravilo ... Strup protis verskega tiska jih kmalu tako prevzame in prešine, da polagoma prenehajo os pravljati verske dolžnosti; kljub temu Pa pravijo, da so še katoličani. Po eni
strani hočejo veljati za ude sv. Cerkve, po drugi se pa bojujejo proti lastnemu prepričanju...«
»Cerkveni glasbenik«.
Ker se mi zdi, da je ta in oni nanj pozabil, se drznem kratko nanj opozoriti. Letošnji letnik je že XLIX. Izhaja na dva meseca, vselej precej de» bel. Vsakikrat ima glasbeno prilogo. Stane v K. T. D. Lit. 18. Urejuje ga Stanko Premrl.
Letošnja številka za januar in februar ima na prvem mestu Fr. Ferjančičev spis »O važnosti dinamike pri petju«. Naši organisti naj bi se ga »iz glave« naučili.
»Nujno razmišljanje o naši cerkveni glasbi« prav srečno polemizira z nekim člankom, ki je bil poln poveličevanja Nemcev in njihovih cer» kvenih pesmi. Piše Stanko Premrl, avtoriteta, ka= teri lahko verjamemo, če smo sami premalo poučeni.
Franc Kramar nadaljuje svoje dolgo poročilo »Kako in kje sem nabiral slovenske narodne pesmi«.
Organistovske zadeve. — Koncertna poročila.
— Dopisi. — Razne vesti. — Oglasnik za cer» kveno in svetno glasbo. — Zares dosti zajemlji» vega gradiva.
Med dopisi je za nas duhovnike zelo važen oni iz Tržiča. Na sporedu konference Sodalitatis za kranjsko dekanijo je bil tudi referat »o pomenu in stališču, ki ga zavzema glasba v cerkveni li» turgiji, in o dolžnostih, ki jih ima duhovnik, kot vršilec liturgičnih opravil, do nje«. Konferenca je med drugim sklenila, naj bo vsako leto ob pri» liki rednih sestankov vsaj eno predavanje o cer» kveni glasbi, kateremu naj sledi majhna praktična vaja v najbolj važnih mašnih spevih. Taka prak» tična vaja, razširjena na vse, kar mora duhovnik peti, bi bila potrebna tpdi na naših konferencah. Recimo določneje, je potrebna. In sklep: jo vpe» Ijemo!
Na tisti konferenci je bila tudi izrečena želja, naj bi se včasih vršile okrožne prireditve vseh zborov. Pevska domišljavost je ob takih časih najlažje ozdravljena in marsikateri nauk odnese vsak posameznik s seboj.
Zakaj to pišem? Prvič zato, da bi vzdramil ko» ga, ki ve, kako je z našim (goriškim) Cecilijinim društvom, da bi nam o njegovem sedanjem delo» vanju v »Zborniku« sporočil. Kak Tržačan bi lahko popisal tržaške razmere na cerkvenih ko»
rih. — Drugič zato, da bi ti, ki to bereš, pa ni» maš »Cerkvenega Glasbenika«, in če si Goričan, poiskal Fol. Eccl. 1906, ga odprl na str. 113. in tam na sredi- strani prebral tisti odstavek, ki za» čenja z besedami: »A die 1. Januarii 1907 omnes rectores Ecclesiarum ...
O glasbeni prilogi, v kateri sta objavljeni dve velikonočni od Josipa Klemenčiča, je urednik pri» pomnil: »Naj bodo te njegove velikonočne pesmi priča, v kakšno smer streme naši mlajši. To niso plitve in sentimentalne stvari, tudi ne samo goli poskusi, temveč krepka, zdrava, odločna in bo» gato zasnovana glasba; to je zamah navzgor in naprej! Pisane so seveda za boljše zbore in za spretne orglavce.«
Ali bi ne bilo prav, če bi v »Zborniku« sporo» čili, kjer jih bodo izvajali, kako bodo uspele? Glasbeni referent na konferencah naj bi tudi ta» ke točke tovarišem povedal in pokazal. K.
Par navodil glede društvenega dela.
Kakor smo doznali, je izšla knjižica z naslovom »Prosvetne tekme«. V tej knjižici zavzema naj» važnejši del načelno»vzgojno vprašanje. Ker bo» do sobratje večinoma predsedniki komisij, bo njih naloga, da na fantovskih večerih obdelavajo vsebino te knjižice ter omogočijo umevanje važ» nih življenjskih vprašanj našim društvenikom.
V	nas je skupna zavest, da je treba pri dru» štvenem delu duhovniške poomči. Kdor bi to pomoč društvom odklonil, nima pravice pritože» vati se nad nivojem organizacije. Prepričani smo, da bo vsebina te knjižice, ki popolnoma nado» mešča nekdanjo »Zlato knjigo«, zelo dobro vpli» vala na mladino in tudi sobratom nudila znatne koristi.
Nekateri sobratje so izrazili željo, naj bi se o velikih počitnicah vršil poseben tečaj za duhov: nike, ki delujejo ali žele delovati po naših dru» štvih. Misel je uvaževanja vredna. Povsod dru» god, kakor v‘Nemčiji, v Italiji, v Sloveniji se že več let redno vrše podobni tečaji. Tudi nam bi ne škodilo, da bi se idejno in praktično uživeli v pokret kat. prosvetnih mladinskih organizacij, ter s tem koristili poglobitvcnemu in načelnemu delu v naših društvih. Sobratje so naprošeni, da sporoče »Zborniku« svoje mnenje glede časa in vsebine tečaja.
Moč Marijine družbe.
V	sredini 19. stoletja je bilo dušno pastirstvo v Mainzu na Nemškem zelo zanemarjeno; vrhu tega so bili pomešani katoličani s protestanti in
judi. Veliki škof Ketteler je poklical 1859. v me» sto jezuite, ki so v nekaj letih ustanovili štiri Marijine družbe: za dijake, za trgovce, za roko» delce in za druge može. 17 let kasneje, ko je Mainz štel 30.000 katoličanov, je bilo nad 700 mladeničev v Marijinih družbah. To je bila pra» va armada apostolov krščanskega življenja. En» krat na mesec obvezno prejemanje zakramentov. Marijina družba je tako preuredila duha na gimnaziji, da se sploh nikdo ni upal žaliti trez» nosti in sramežljivosti.
Prišla pa so leta kulturnega boja. Jezuite so izgnali, obstoj Marijinih družb so strogo prepo» vedali. Marijini sinovi so v par letih odšli z gimnazije, prišel je novi rod in ž njim nov duh: duh brezverstva in razuzdanosti. Osem let po razpustu Marijinih družb je moral minister di= jakom prepovedati družbe, ki so se bile medtem osnovale: družbe pijančevanja in nečistovanja. Ta prepoved je sicer formelno zatrla družbe, a morale v dijakih ni spremenila.
Zadosti te zgodovine. Poglejmo med nas! Kje najdemo duhovnijo, v kateri bi duhovnik mogel brez Marijine družbe vzgojiti Cerkvi popolnoma vdano ženstvo? Marijina družba je najkrepkejši steber našega pastirskega delovanja. Sobratje, ali se tega dovolj zavedamo?	(R.)
Praktično pastirstvo.
Šolske knjige za verstvo, potrjene od oblastva, nimamo. Kaj sem storil? V cer» kvi sem staršem toplo priporočil nakup Jaselc. Od številke do številke naložim otrokom, kaj se morajo iz Jaselc nai pa» met naučiti. Tako na pr. so se morali na» učiti pesem »Hvaljen bodi Jezus Kri» stus«. Nato se je vršilo javno spraševa» nje v cerkvi po večernicah. Tako sem do» segel, da je sleherni otrok Jaselce kupil. Uspeh imam, hvala Bogu, kar najboljši.
Memento.
10. decembra 1926. je na Češkem umrl sobrat Josip Vrbka, ki je nad 30 let vzgledno deloval v Lanišču v Istri. — Dne 9. januarja 1927. je na Vrhniki umrl Josip Stržinar, bivši župnik na Katinari pri Trstu. Prej je bil kaplan v Brezovici, Dragi, Klani in Lokvi.
Izdajatelj: Zbor svečenikov sv. Pavla. Oblastvom odgovarja: Stanko Stanič. Tiska: Katoliška tiskarna v Gorici.
JOSIPIM PODGORNIK
RESTAVRACIJA CENTRAL v GORICI, CORSO VERDI 32 Se priporoča p. t. rojakom.-
OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Andrej Mavric
Gorica, Gosposka ulica št. 3
Bogata izbira domačega in inozemskega sukna. — Velika izbira kožuhovin. Lastna kroiačnica moških in ženskih ---------oblek. .
• 0°OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoooooooo
L’ U n i o
Noša
zavarovalnico
se nahaja v Gorici ulica Barzellini 2.
A. RAVNIK.
^ ^	Moderna tvrdka	^ ^
in skladišče cerkvenih predmetov
FRANC LEBAN
GORICA - VIA DUOMO št. 7
Priporoča preč. duhovščini že izdelane cerkvene predmete, kakor: svečnike, svetiljke, kelihe, moštrance, srebrne in kovinaste itd. ♦♦♦♦♦♦♦♦ Popravljajo se že rabljeni predmeti s pozlačevanjem in posrebrovanjem v ognju.
Delo solidno. Cene brez konkurence.
JAKOB ŠULIGOJ
urar in zlatar
G0RIC9 - Via Carducci 19 (Gosposka ulico)
Zaloga najboljših švicarskih ur „UNION“ in „ALPINA“.
r
Ljudsko potjo v corkvi.
80 nabožnih pesmi.
Zbral in sestavil Alojzij Filipič.
Cena t. 1.50,
j
K. T. D.
v Gorici je izdalo sledeče knjige:
Ura češčenja	v	čast	Najsvetejšega Zakramenta	L.	0 50
Ura češčenja	v	čast	Matere božje — — _	L.	O SO
Ura češčenja	v	čast	Srca Jezusovega — —	L.	0 50
k- ^
JOSIP» KERSEVANI'
Gorica - Piazza Cavour 9-- Stolni trg 9 desno -
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk ter vseh potrebščin k navedenim
predmetom
.GLAVNO ZASTOPSTVO DVOKOLES «BIANCHI",
Dr. L. MERMOLJA
zobozdravnik-specijalist za ustne in zobne bolezni
Gorica, Travnik 5-11 — Od 9-12 in 3-5
j	Brata Abuja - Gorica
^	ulica sv. Antona 4
4	Zaloga vipavskih, briških
4	----in istrskih vin.----
JOSIP LIPICER
izdelovatelj cerkvenih posod, o-rodja in lestencev
v Gorici
ulica Morelli štev- 17
Posrebruje in pozlačuje v ognju in prenavlja stare
Predmete P° k3r 86 d£1
S1 nizki ceni. Splošno lastni izdelek.

S
Andrej Fiegel
Restavracija in
s prenočiščem
gostilna g;
►
►
>
►
_ ___________ )&■
*	V|(;-
i TRAVNIK	TRAVNIK |
•••••••••••••••—•••••••—•••g

©
Andrej Golja, Gorica
Travnik 22
trgovina hišnih kuhinjskih potrebščin.

S
•••••••••••••••
JOSIP CULOT
GORICA - RAŠTEL 2
Trgovina na drobno in na debelo igrač
in devocionalij.-Specialitete športnih
oprem in sandalov.
Katoliška tiskarna
Gorica - Vrh Placute 18
Ali vršite zanjo propagando?
GIUSEPPE MASSIG - Gorica - Corso Verdi štev. IS
ZHLOSH TKMlin
Bogata izbera volnenega in svilenega blaga, sukna za gospotls, perila, volne, žime, ter Cene zmerne !	kurjega in gosjega perja.	Cene zmerne !