i GEOGRAFSKI OBZORNIK lister, M. Vojvoda pa vrednoti pomen lesne industrije v slovenski alpski regiji. O pomenu naselbinskih središč pri razvoju severne Finske piše H. Jussila, o tamkajšnjem kmetijstvu in zmanjšanju "živega dela" pri njegovi današnji usmeritvi razpravlja T. Muilu. Zaloge lesa v gorati Kaliforniji so sprožile vsestranski razvoj na širšem območju (B. T. Cu- llen). Izgradnja novih prometnic v katalonskih Pirenejih je sprožila vrsto novih ekoloških in socialnih problemov (J. F. Garolera). Prikazane so tudi temeljne geografske sestavine dela španskih Pirenejcv kot primer visokogor- ske regije in označene so njene socialne in gospodarske težave (M. T. Rubio Benito). O nasprotjih in posegih v okolje goratega Tajvana, kjer je bilo porušeno nekdanje ravnotežje v naravi, piše Chang-Yi Chang. Vseh 28 prispevkov, ki jih je napisalo 33 raziskoval- cev, pomeni nov doprinos k pregledu in poznavanju sodo- bnih problemov, pojavov in procesov, ki spremljajo raz- voj podeželja po svetu. Knjiga, ki obsega 277 strani in je bila natisnjena s podporo slovenskega Sekretariata za znanost, raziskovalno dejavnost in tehnologijo, so uredili in za tisk pripravili M. Klemenčič, M. Pak in M. Vojvo- da. (Ponatis iz Delo - Književni listi, Ljubljana, 4. 4. 1991.) GEOGRAFSKI VESTNIK 61 Milan Natck Enainšestdeseti letnik Geografskega vestnika, časo- pisa za geografijo in sorodne vede, je izšel skoraj z enolet- no zamudo. Kljub temu pa je njegova vsebina aktualna in pestra ter kaže na vsebinsko razvejanost in usmerjenost današnjih raziskovalnih dosežkov slovenskih geografov. Poleg tega ugotavljamo, da je program akcije "2000 mla- dih raziskovalcev", ki je bil zasnovan in udejanjen v drugi polovici osemdesetih let, tudi na področju geografije obrodil prve žlahtne sadove. To se nedvomno kaže tudi v prebiranju zadnje številke Geografskega vestnika, ki je osrednje strokovno glasilo slovenskih geografov. V razdelku Razprave je objavljenih 9 študij, ki sega- jo na različna področja. P. Habič je prispeval zgodovin- ski pregled in podrobnejši oris novejših raziskav na pod- ročju sledenja kraških voda na Slovenskem. V sledilni hidrologiji, ki je v svetu močno razvilo raziskovalno pod- ročje na krasu, pri nas ne zaostajamo za spoznanji dru- god po svetu. V zadnjih 25 letih so opravili v Sloveniji 90 sledilnih poskusov, s katerimi so bile ugotovljene zve- ze vseh glavnih ponikalnic na našem krasu kakor tudi zveze vodic v alpskem in osamljenem krasu. F. Bernot razčlenjuje izostanek padavin v Sloveniji v zimi 1988-89 in njegov vpliv na nizek pretok Save. Zimska sušna doba je trajala 67 dni; zimski meseci so dobili od ene osmine do največ polovice padavin, ki so značilne za tridesetlet- no povprečje (1956-1985), kar je povzročilo hudo po- mankanje vode. L. Gosar se zavzema za skladnejši razvoj Slovenije. Posebej poudarja, da je geografija že po svojem bistvu interdisciplinarna veda in zato primerna, da posega na mejna področja, zlasti še pri reševanju družbenih proble- mov, ki se kažejo v pokrajinskih sestavinah. Med drugim je v njegovem prispevku osvetljen odnos med podeže- ljem in mestom in prikazana metoda za usklajeno reševa- nje razvojnih problemov. Geografsko tipizacijo turistič- nih krajev v Sloveniji je na osnovi v svetu uveljavljenih in priznanih kriterijev opravil U. Horvat. Pri nas je turi- zem osredotočen na 81 naselij, ki imajo nad devet dese- tin vseh turističnih nočitev na Slovenskem. Vse turistične kraje je na podlagi 6 kriterijev razdelil v 7 skupin. M. Dolgan Petrič je podrobno preučila gozdne požare na kraškem gozdnogospodarskem območju Slovenije v ob- dobju 1966-85. Ugotovila je, da je bilo na tem območju blizu 1200 požarov, ki so zajeli 16 500 ha zemljišč, od tega 66 % pašnikov. V enem požaru je zgorelo povpreč- no po 14 ha površin. S. Pele razčlenjuje problematiko prometne dostop- nosti do delovnih mest, in sicer z vidika potreb prostor- skega planiranja. Sprejeta metoda, ki je bila preizkušena na primerih občine Domžale in Šentjur pri Celju, je poka- zala, da je prometna dostopnost med pomembnimi dejav- niki gospodarskega in socialnega razvoja pokrajine. A. Gosar prikazuje na primeru Goreljka na Pokljuki in Bleda spremembe v lastniško-posestni strukturi v sloven- skem alpskem svetu, ki so nastale zaradi pospešene grad- nje počitniških bivališč. Socialnogcografsko preobrazbo Suhe krajine po zadnji svetovni vojni in njeno današnjo podobo podaja J. Zupančič. Zanjo je še vedno značilno močno izseljevanje, ostarelost prebivalstva, visok delež kmečkega prebivalstva, prevlada agrarnega gospodarstva in visok odstotek aktivnega prebivalstva, ki je zaposleno v Ljubljani. V zadnjem času postaja Suha krajina čedalje bolj privlačna tudi za gradnjo počitniških domov. O raz- novrstnih problemih deponiranja odpadkov v ribniški občini, kjer so našteli tudi 60 divjih odlagališč, piše L. Mihelič. Pri iskanju primerne lokacije osrednjega odla- gališča še najbolj ustreza zgornja dolina Tržiščice. Rubrika Razgledi prinaša pet sestavkov. D. Ogrin piše o dendroklimatologiji, ki preučuje odnose med rastjo dreves in podnebjem v sedanjosti in preteklosti, ter o možnostih uporabe njene metode pri nas. Z. Pavšek poda- ja bioklimatsko oceno dveh vremenskih situacij na Raki- 37 i GEOGRAFSKI OBZORNIK tni v primerjavi z Ljubljano in ugotavlja, da je za ljudi julijska klima na Rakitni ugodnejša kot v Ljubljani, v januarju pa je zaradi močnejšega vetra in nižjih tempera- tur podnebje Rakitne precej bolj dražilno za človeški organizem kot v Ljubljani. A. Čeme predstavlja nekaj izhodišč za zasnovo promctnogeografskega modela, ki temelji na prvinah kot so: dostopnost, konvergenca, kon- centracija in centralizacija, specializacija, interakcija in decentralizacija. J. Velikonja iz Seattla v Z D A podaja nekatere poglede na tridesetletni razvoj in stanje ameriš- ke socialne geografije, ki temelji na študiju prebivalstva, družbe in družbenih procesov v prostorski stvarnos- ti - pokrajini. M. Cencen predstavlja projekt avstralske nevladne organizacije A R E A za ohranitev naravnega okolja v pokrajini Gorepanija v osredjem Nepalu. V razdelku Izrazoslovje in imenoslovje I. Gams predstavlja in utemeljuje termine za premikanje zemelj- skih gmot: plazovi, tokovi, zdrsnine, soliflukcije pa usad, posip, posed, ugrez, podor itd. Sledita še redni rubriki Književnost in Kronika. V prvi je predstavljena bera novih del iz slovenske, jugoslo- vanske in svetovne geografske literature. Kronika prina- ša jubilejna zapisa ob osemdeseti letnici prof. dr. F. Ha- beta in sedemdeseti letnici prof. dr. V. Bračiča ter se- znam odlikovancev in prejemnikov drugih strokovnih priznanj. Sledijo še zapisi o treh mednarodnih strokovnih srečanjih, ki so bila v Jugoslaviji, in o geografiji na Karlo- vi univerzi v Pragi. (Ponatis iz: Delo - Književni listi, Ljubljana, 14. 3. 1991.) MARKO KREVS: IZBRANE VAJE IZ STATISTIKE ZA GEOGRAFE Darko Ogrin Prenekateri študent geografije na ljubljanski Filo- zofski fakulteti je izgubil študijsko leto, ker ni pravočas- no opravil obveznosti pri predmetu "Statistika za geo- grafe". Marsikdaj niso pomagali niti na silo normalizirani podatki, še manj izvirno prirejene formule, da ne ome- njamo, da se velikokrat ni dalo dovolj nategniti tistih in- tervalov zanesljivosti. Od sedaj bo šlo s statistiko lažje! Marko Krevs, mladi raziskovalec na Oddelku za geografijo, je v samo- založbi izdal zbirko vaj, v kateri je zbrana snov, ki jo mora nadebudni geograf obvladati na pisnem delu izpita iz statistike. V knjižici so zbrane predvsem osnovne meto- de za obravnavo posameznih spremenljivk in obravnavo povezanosti med pari spremenljivk. Po mnenju avtorja vaj je to osnova za kasnejše razumevanje in obvladova- nje kompleksnejših in bolj zapletenih metod, npr. tistih, ki so združene v t.i. "geografskih informacijskih sistemih" in s katerimi se bo mladi geograf, morda že med študi- jem, spopadel. Priročnik obsega 44 strani A5 formata. Na nekaj začetnih straneh skuša avtor prepričati študentsko popula- cijo o smiselnosti in potrebnosti predmeta, z željo, da bi se njegova dosedanja zgodovina na Oddelku (izginjanje iz spomina) spremenila v vsakodne- vno uporabo statistič- nih metod pri študiju in kasneje pri reševanju geograf- skih problemov v praksi. Sledijo kratka navodila za upo- rabo in zbirka 14. vaj z rešitvami. Ob nalogah so pone- kod navedene celotne poti reševanja, drugod pa so le nakazane. Pri vseh pa so prikazani končni rezultati. Po- sebno vrednost dajejo priročniku komentarji izračunanih rezultatov. Knjižico zaokrožuje zbirka izbranih statistič- nih tabel. DARKO OGRIN: OD MLINOV DO SOCERBA Marko Krcvs Čeprav velja Primorska za turistično deželo, od nje večina pozna le nekaj naselij ob morju. Notranjost Istr- ske Slovenije je za pretežni del obiskovalcev le pokraji- na, skozi katero se peljejo proti tem obmorskim krajem. Domačini in primorski geografi seveda vedo, da je izred- no pestra in zanimiva. Zastavili so si nalogo, da jo pribli- žajo javnosti. V nekaj letih so člani Planinskega društva Tomos iz Kopra pripravili in označili tukaj opisano pot, knjižico pa je ob predavanju o njej napisal mag. Darko Ogrin z oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Besedilo je napisano v preprostem jeziku. S svojo izčrpnostjo, ki izvira iz avtorjevega očitno dobrega pozna- vanja te pokrajine, preglednostjo in drobnimi zanimi- vostmi očara tako geografa, geomorfologa, etnologa, (umetnostnega) zgodovinarja, kot radovednega popotnika ali sprehajalca. Orisani so tipični kraški pojavi ter značilen prehod med flišno in kraško pokrajino. Vino, bori, arheološka najdišča, obrambni stolp, muše, izvor imen, . . . - vse to popotniku pričara sliko, tudi strokovno, in vzdušje, ki ga čakata na poti. Zal knjižica ni opremljena z barvnimi slikami, saj nizka naklada tega ne dopušča. Ob tem se lahko ponovno zamislimo nad dejstvom, da tovrstnih vodičev po Slove- niji praktično ni, kljub povpraševanju po njih. Zato bi bilo smiselno razmisliti o bolj načrtnem pisanju takšnih 38