45654 Vojska i Mir. Melodram v treh dejanjih. Spisal J. T. TURK [JŠ. Druga izdava. ^ r r y7 GRADEC. Založil pisatelj. 18t»!5. 45654 O y)otfKi^ C. k. vseuč. tiskarna ,Styria\ Dragemu strijcu i milemu dobrotniku Častitemu Gospodu JOŽEFU TURKUŠ U posvečuje v znamenje dolžne hvaležnosti in udanosti pisatelj. l* 3 a igrokaz — če smem tako mu reči Napisal sem brez vsakega pravila; Pustivši prosto brez ovir ga teči, Sem slikal srca mladega čutila; Pisaje o prestolu, boju, ječi, Povsod me edna želja je vodila: Da prisijo nam dnevi iste sreče, Ko začele se vojske rane žgeče. Za praktični naš vek preidejalno Množini bo se moje delce zdelo; Čutečih v njem trenotek slast mikalno Le majhno bo Številice se štelo. A nič ne de! če ni dejanje stalno, če se ne bo igralo i ne pelo: Neznana moč me je na delo gnala, Pred mano kmalo igra je ležala. Uvodni stihi. fij a nebu zvezdic jezera migljajo, Zlatijo tebi, Večni, plašča robe; Po zemlji lahne sapice pihljajo, Hladijo spečim znoj usodne zlobe, Ki srečni v sanjah sladkih se igrajo, Zdaj ne misleč na tuge strupne zobe. 0 lijte blišč čarobni zvezde mile! Budite up zemljanom v boju sile. Ko angel tolažilni si prižiga Z ljubeznijo večernico bliščečo, Iz nje trpinu žarek upa miga, Ki ga mladi, kot rosa zel venečo. Zdaj upajoč spet glavo kviško dviga 1 briše srago čelo mu rosečo. — Sladko zaspi, srce mu mirno bije, I blišč srebrne lune ga obsije. Na nebu več i več se zvezd zažiga; Kako se v krasu čudežnem bleščijo! Pravilno druga druge se ogiba! I tebi, Večni, na migljaj sledijo! Ti biseri brez temnega ti giba Pas plašča modrozlatega srebrijo! Modrost neskončna, tebi v čast gorijo! V ljubezni neizmernoj se žarijo. Mej tem, ko vtrinjajo se iskre zlate, Ko jasno se oko po njih ozira, Tope na nebu črede se bogate, Za lučjo nežna luč blede umira, Le edna še miglja, zibaj e brate Zemeljske v sanjah, na-nje se ozira. V najlepšem krasu čista se leskeče! Kako planite gori, kako trepeče! Še en ozir! — presrčno nas pozdravlja Kako bledi! — sedaj je ugasnila! Po več tolažbe v večnost se odpravlja, Katero v srca bo brezupnim lila. -S- 8 Od zore skrita se očem poslavlja, Ki je na mračnem nebu zasvetila. Pomlajena oživlja se narava, A skrbni gospodar že več ne spava. V neznani svet ga vlekla je ljubljene Družine skrb, le v njega upajoče; V sovražni svet ga gnala zveste žene Ljubezen je i lastno srce vroče. Vsaj straha ne pozna, nevarnosti nobene Mož, ki veselja skrite solze joče. — Oko strmi, v daljini mož se zgublja, Otroke zora zlata mu poljublja. Kako smehlja se sladko srečno dete! Hudi mu zore kras nedolžna lica. Vsaj angeljčke sanjaj e gleda svete, Ki z njimi mnoga se igra devica, I sreče vence nevenljive plete. Kako pa naglo nam zveni cvetica! Mladostno jutro nezavedne sreče Prerano v krilo večnosti odteče! -fr- 9 Še dete se smehlja, i mati srečna Notranjim čutom v bran se več ne stavi, Ker vstvarjena je v srce ljubav večna, Ki zarod lastni ljubiti nam pravi. Kot zdravje ceniti uči zel lečna, Ko britke rane nam bolest odpravi; Tako je mati muke pozabila, Predrago dete strastno poljubila. In iz očesa solza se jej vlije Na snežnost las nedolžnega deteta, A lepi prizor solčni žar obsije, I lasce mu zlateč v nje biser vpleta. Tu žejno srce slast mamljivo pije, Ki jo begljive sreče up obeta- Še v zlatu gričev glave se bliščijo — Pojemajo, bledijo, se temnijo. Na nebu temna megla se prikaže; Boječe žalostno frlijo tiče. Kako nam jutra jasna zora laže! Kolikokrat slepi nas blesk danice! -I- 10 V oblakih se podijo orne straže, čembolj umira solnca zlato lice. Kako bori se! — dneva noč nas krije, — Ker slabega močnejša sila zvije. — Skoz temne megle žar krvav posije, Očesu kaže trum nebrojne roje; Kot kača se sovrag preteči vije; Popotnico mrtvaško boben poje; Trobente glasni klic v daljavo lije, Car kliče v boj sinove zveste svoje! — Tišina smrtigladna svet pokriva, Zdihljeje tužna žena v zrak izliva. Kot če grozeč oblak visi nad nami, Ko v noči negotovem krilu spimo; Kot če nas votli grom iz spanja zdrami, Da sreče up slepljivi popustimo; Kot če nebo se stresa nad gorami, Da gromonosne strele se bojimo; Kot divjih sliši se zverin tulenje, Kot burje piš, morja valov šumenje: +• 11 Tako topov zdaj žrela zagromijo, Bobnijo krogle, sulice žvenkljajo; Goreče veše v zraku frfelijo, Kopita divjih konjev ropotajo, Lome se meči, puške se iskrijo, Na tleh krvavih ranjenci rohljajo. Glej, zdaj se zgrudi mož! — nesrečna žena! Tiči mu v pršili sulica jeklena. Izderi vsaj mu iz srca, moriteIj, Železa strup iztrgan krilu zemlje! Je-li daril ga večni nam stvaritelj, Da bratu brat naj z njim življenje jemlje? Le edna vez — ljubezen — naj objemlje Nas vse, življenja kazal je buditelj. A le roke po šibkem močni steza, Zmaguje sile, ne kreposti peza. — Na nebu solnce bledo spet zasije, Tja deva se ozira, milo joka; Vmorjeno moštvo cvetno polje krije, I vdova zapuščena tužno stoka; -I- 12 Sirota tam obupno roke vije, Objokujoč srečnejših dnij poroka. Ah, sužnost tuje volje brez zavetja! O, zlata doba našega stoletja! — Vojska i Mir. Melodram v treh dejanjih. O s o b e. V ojni kralj. Kraljica miru. Milko, 1 Jean, pastirji, poznej kralji. Ernest, J Milica, \ Jeanette, > pastarice, poznej kraljice. Ernestina, ) Poročeval ec. Častnik. Me niha. V oj aki. Vile, vojne device i več deklet. Prvo dejanje. (Pašnik; pastirji: Milko, Jean in Ernest s piščalkami pozneje Milica, Jeauette in Ernestina. Ovce i goved- Žvegljanje i petje.) 0 jagnjeta mirna, skakljajte, skakljajte! Na mladi se trati radostna igrajte! Pasite se pridno teleta, volovi! Cingljajte veselo pastirski zvonovi! Mi fantje pa pojmo okrogle lepo! Šumija nam potočič, nas štiti nebo. V vročini krepilna nas senca hladi, 1 v gaju nam tiča. prijazna žvrli; A ljubka dekleta nam cvetke bero, Nam v ščopke je vežejo, v vence pleto. Naj toraj radosti nam srce igra! Britkosti pastir naj nikdar ne pozna! — Dekleta prihajajo, vence neso, Nam ščopke ponujajo, sladko pojo! Dekleta so tukaj, zdaj brž na noge! Najlepša je moja i cvetje za me! -S- 16 -3- Je brhka i čedna, — najboljše srce, Koj vstaja po noči, če jnckam „juhe“ Do Okenca zleze, z menoj šepeta, Pokara me malo, poljubek mi da. (Dekleta pridejo; vsak svoji:) Najlepša si moja ti, o deklica! Dekleta. Lepote ne iščem, ne gladke roke! Z menoj ne norčuj se, če nisem za te! Pastirji. Dekleta ohola ste! — S prošnjami le Se da pridobiti dekleta srce. Dekleta. Na prošnjo ne čaka priprosto dekle; Brez prošnje stori, kar veli jej srce. Pastirji. Daj toraj brez prošnje mi ščopek cvetic, Ti dekle ljubljeno, rudečih mi lic! Kaj glavo povešaš? kaj skrivaš oči? Kaj zdaj ne storiš, kar ti srce veli? (Ščopek vzemši) Ta ščopek je krasen! — ah, kako diši! I cvetka pri cvetkici lepša čepi! 17 —S"’ Marjetica, klinček i zvonček, jazmin, Vijolica, vrtnica i rožmarin. Ta g čop ek je krasen, prelepo diši! Poljub ek zasluži — koj naj se zgodi! - (Poljubijo dekleta, ki se jim izmaknejo.) Dekleta. Ah pusti! — kaj delaš ? — se greh ti ne zdi ? Ne vidiš, da solnce na nebu blšeči? Milica (sama). Ah pusti me! — hajd, o dekleta, na stran! Posebej sedi naj dekliški naš stan! — Tu mehka je trata, prostorček zelen, Naj ne nadleguje tu fant nas noben! (Sedejo.) Zdaj pletimo vence! mladosten so cvet, Spominjajo živo otročjih nas let. Milko (na drugi strani). Ne vem kaj mi manjka? — če tudi sem zdrav, Mi nič ni po volji i nič mi ni pra“v! — Ošabna dekleta! — a to nič ne de! — Pastirsko življenje za žalost ne ve. 2 -I- 18 Vsi. Naj toraj radosti nam serce igra! Britkosti pastir naj nikdar ne pozna. (Jamejo žvegljati.) Milica. Kaj smo deklice storile, Da smo cvetje trgat šle? Matere so nas svarile, Ko smo bile majhne še: „Cvetkic preveč ne berite, Glavic jim ne trgajte! Le brez njih se veselite, I brez njih popevajte!“ „Tudi cvet ima čutila! Tudi cvetkico boli! Oe je glavico zgubila, Zveme se in omedli.“ Pustimo cvetice cvesti, I brez njih popevajmo! Nehajmo, si vence plesti! Cvetke v miru naj cveto! Vse vstanejo in otresejo cvetje na tla. -f— 19 —§*■ Cvetke brez skrbi cvetite Trgala vas več ne bom! Z nočno roso se krepite! Naj vas štiti prosti dom! (Zadi je šel mej tem vojak mimo in je spustil tri meče na tla; nihče ga ni videl; dekleta odidejo.) Jean Kaj delajo deklice? Kaj trosijo cvetice? Kam zdaj odhajajo? Nas tukaj puščajo! Zdaj vence poberimo Ter je domu nesimo! — Zivad domu odhaja, I solnce že zahaja. (Grejo okolu i pridejo do mečev, katere poberd.) (Temni se; pozneje grom i blisk.) Ernest. Kaj pomenja ta prikazen? Mene loti se bojazen. To je groza, to je strah! čujte, grom i blisk na mah! 2 * 20 Milko (meč na tla spustivši). Kaj orožje nam pomenja, Ki pastirji mirni smo? Slave nočemo, življenja Hrupnega ne iščemo! Meči kralje naj slavijo, Nas pa mirna jagnjeta! Vojske nič nas ne skrbijo; Tiki mir pastir pozna. (Svetil se.) Dekleta (pribežijo prestrašena nazaj). 0 Bog! Pastirji. Moj Bog! — kaj je? Dekleta. Prikazen viša bliža se! Ernest. Koj meče mi poberite 1 naglo je opašite! - 1 - ‘21 -■sr Vsi. O srečno, srečno sladki mir! V orožju se bori pastir. (Jaka svitloba; vojni kralj nastopi.) Pastirji. Kaj je to? Dekleta. Moj Bog! — Bežimo tja v log! Kralj. Tukaj, tukaj ostanite, Mene se ne bojte! Zdaj si prša ohrabrite, Vojne pesmi pojte ! Naj piščal pastirska zgine, Vojna tromba naj doni! Naj dišeče cvetje mine, čreda naj se razkropi! Vence pustite minljive, Vsak le meni naj sledi! Dam vam krone nevenljive, Ki je.vojni žar zlati. i -S- 22 Na prestole bom postavil Vas, pastirje, kralje tri! Žezla zlata vam pripravil; To pa le, če teče — kri. Milko. Mi priprosti fantje smo, Kaj nam mar je kraljestvo? Jagnjeta so naša sreča; Ona nam radost največa. Kralj. Vojska čredo pomori; Kaj pa naj pastir stori, Ko nikjer več črede ni? Jean. Bog! — resnico govori. Kralj. Vas, dekleta, pa kraljice Slavne storil bom vse tri! Trata naj ima cvetice, Ki je zima pomori! Cvetje lepše, nikdar velo, Na prestolih bo vam cvelo. 23 “V Milica. Me nevedna smo dekleta, Mir nam ljub je, trata sveta. Kralj. Kaj pa, kadar trate ni, I pred vojsko mir zbeži? Ernestina. Bog! — resnico govori. Pastirji. Cuj! — resnico govori. Kralj. Vojne deve i vojaki! Hajd, junakinje, junaki! (Vojaki i vojne device, rudeče oblečene, prinesejo krone. Zdaj pastiiji sem stopite! Sem cvetoče deklice! Zlate krone vsi dobite, Žezla zlata vsi v roke. Boj na svetu vsem naj sluje! Vse ga ljubi, vse spoštuje! Kdor pa sam rad se ne vda, Naj preganja sila ga, -S- 24 Da v obupu ves potrt Išče z lastnim nožem smrt! Tukaj vojne so device, Krone vaše, tri deklice! Tukaj so junaki vojni, Vaši, fantje, venci bojni! Slovan, Nemec i Roman V kratkem času vam bo vdan. Vi pa strogo jim kraljujte! Ostro jim zapovedujte! Meč vam vedno naj visi Nad prestolom i sloni Na-njem puška ter preži Poleg lev, ki liže kri! Kajti tam je moč doma, Kjer se strah, trepet pozna; Tam postava se spoštuje, Kjer nad njo železo čuje. Milko. Kako bomo kraljevali, Če ne bomo prava znali! Mi pastirji smo priprosti, Vsi pogrešamo vednosti. 25 ~g- Kralj. Za vednost vam skrb ne bodi! Ta se lahko pridobi. Kdor po vojnih potih hodi, On po temi pač ne blodi. Meč si na kosteh topi, Um bistri, oči ostri. Ernest in Ernestino. Pogum neznan se v prsih zbuja, V daljavo strastno hrepeni. Ne straši več me zemlja tuja; Naprej, naprej me moč drvi. Že vidim, kako konj se spenja! Že slišim trombo, ki doni! Pogum me tirati ne jenja, Tu več mi moč ostati ni! Kako že v zraku meč se bliska! Kako mi v žilah kri kipi! Nemir mi srce tukaj stiska; Tu meni več ostati ni! (Odideta z mečema.) -I- 26 —s~ Milko in Milica. Srečno, srečno, trate mlade! Srečno, nežne ovčice! Srečno, srečno tihe nade! Srečno, krasne cvetkice! Tukaj vas zapuščam same; Srce drugam hrepeni. Naj vas divji boj ne vjame! I sovrag ne dohiti! Srečni tu smo vkupaj bili; Zdaj me srce drugam sili. Vsi. Srečni tu smo vkupaj bili; Zdaj nas srce drugam sili. (Golobček prileti z zeleno vejico.) Vsi. Lepa stvar! Kralj. Nam na kvar! (Ga vstreli.j Vsi. Kaj pomenja to V -S- 27 -Š~ Kralj. Dober znak nam bo. Majhno, majhno potrpite! Kmalu se razveselite. — Vsi. Slišite ta pok i strel? Tisoč gromovitih žrel Nam naznanja grob odprt, V svet pošilja krogle — smrt. Glejte! prah i dim se dviga, Ognja plam žareči šviga, Bojna pesem se prepeva, Strelov pok i grom odmeva. — Kralj. Cujte! z daljine že tromba doni! Kvišku! pripravite urno se vsi! Kar sem obljubil, naj zdaj se zgodi! Pazite! — sreča prerada zbeži. — Vsi. Vsi smo na nogah, oroženi vsi, Vsak rad opravi, kar kralj mu veli. +• ‘28 Kralj. Jo vidite? — tamkaj miru je kraljica! — Zdaj zemlja je naša, i naša pi - avica! Zaprite jo v ječo, jo vam prepustim! Že bliža se — tukaj je — jaz odhitim. (Naglo odide. (Ernest in Ernestina pripeljeta kraljico miru z ze¬ lenim vencem na glavi, s klasjem v jerbasu na roki i. t. d.; sledi jej mnogo vil i vojakov.) Pastirji. Kdo je ta podoba mila, Lepa, kot da višja stvar bi bila? Kraljica (ki zagleda golobčka, naglo:) Moj golobček snežnobeli! (Ga pobere, a spet spusti.) Tukaj so te toraj vjeli! Ernest. Ona je miru kraljica, Zdaj pa vredna nam jetnica. Kje je kralj naš? on naj gleda, Da junak sem, možbeseda! 29 Vojak (zadi.) Sem se neko petje čuje, Ki mi srce pomiruje. Kralj ca. Petje to, ki tukaj sem se čuje, Srečnik petje je, — njim mir kraljuje. Njim je boj neznan i brata kri, Po kateri žejno srce vam hlepi. Nazaj, nazaj nesrečne ve deklice, Ce ne, ste danas z mano vred jetnice! — Zdaj vladala povsod bo divja sila. — Usoda je človeštvu res nemila! — Ah, pustite, nesrečne, sladko petje! Zdaj ječe noč nam grenko bo zavetje. Mnogo ovenčanih deklet pripoje i pripleše se srpi z grabljami, vilami i. t. d.) Skakljajte, skakljajte ve, nožiče mlade! Vesela dekleta pač plešejo rade. Prepevaj, prepevaj si, zalo dekle! Mladost bo minula, z njo radosti vse. Vojaki (ki so je obstopili). Le pevaj, le pevaj ti, zalo dekle! Mladost ni minula, a radosti vse. 60 -i~ Dekleta (najprej jedna, potem vse). Moj Bog! — kje sem? — orožje, kam pogledam! Na vojnem polji! — če se prav zavedam. — Kraljica. Da, da! nesrečne! — tu je vojno polje! I me smo sužne divje, tuje volje! Njim, kojim srečo vso sem darovala, Sem nehvaležnim v kruto pest zdaj pala! Ernest (potem vsi). Zdaj brž naprej! to bil je srečen dan! Srečnejši ni mi v vsem življenju znan! Vojaki. Zdaj hajdimo! skačimo! pojmo veseli! Kraljico miru nam sovražno smo vjeli. Potegnimo meče! — in on nam naj vlada, Po kterega roki stotero jih pada. Na vojsko, na vojsko, na vojno polje! To nam je veselje, a mnogim gorje. (Vsi odidejo.) (Zagrinjalo pade.) Drugo dejanje. Prvi prizor. Dvor pred kraljevo palačo. (Dva stražnika. Dva vojaka hočeta vstopiti.) Stražnika Postojta! kam bežita? I skratka: Kaj želita? Vojaka. 0 stražnika nespametna, Da tukaj stražita! Stražnika. Kdor opominu se ne vda, Koj sulica presuni ga! Vojaka. Ne branita vstopiti, 1 dajta se pregovoriti, Če hočeta vesela biti! (Petje se sliši.) Vojakov društvo sem prihaja, Ki srca jim radost navdaja. (Stražnika odložita orožje; več vojakov i natakaric kupicami i bokali v rokah nastopi.) (Vojaki pojejo:! Nu, fantje, to primite! Vinca nalijmo! Naj drugi se bijejo, Mi pa ga pijmo! Do vrha nalivajte Urna dekleta! Nam skrb je i struženje Briga deveta. 0 petju naj trese se Krepka palača ! Nam puška je ljubica, Dekle igrača. Kam koli mi pridemo, Vse nam je vdano; 1 kodar odidemo, Petje pregnano. Dekleta se jočejo, Mi veselimo; 33 Ker kamor le pridemo, Druge dobimo. Ljubezni i srca pa Mi ne poznamo. Več deklic poljubimo, Več jih imamo. Ti slišiš, ti priča si, Stara palača! Nam puška je ljubica, Dekle igrača. (Častnik nastopi.) Častnik. Kaj vidim? — tukaj straže ni, Daši sovrag povsod preti. Zdaj sreči vaši ura je odbila, Koj kazen bo zaslužena sledila. (Poročevalec nastopi.) Od kod prihajaš, kam hitiš? I kaj naznanjaš, kaj želiš! Poročevalec, Sam Milko me je sem poslal, Prej naš poveljnik, zdaj naš — kralj. 3 -i- 34 Častnik. Kaj praviš? — 1 kralj ? Kdo mu je krono dal? Poročevalec. On vam naznanja srečni dan, Ko ni več od sovražnikov obdan. Pobil ga bil je Nemec i Roman, Bil kralj je Ernest že i Jean. Tu vojsko vso i Milkota Nepremagljiv pogum navda. Obupa moč v nov boj spet žene ga, In od obeh pobit premagal je oba. Sovražna moč je kmalu raznesena, Armada v divjem begu razpršena. — I vojska vzdigne Milkota na ščit, Ki ga obseva solnca zlati svit. A tu iz sto i tisoč grl gromi: „Zdaj Milko naš je kralj! on naj živi! u In odmevaj e daleč jek doni: ^Kraljica Milica nam naj živi!“ - A Milko gleda ganjen na mrliče I pravi: ^Mrtveci! o, vi ste priče, 35 -f~ Vsi priče mutaste, ki kri ste lili, Da bodo lepši dnevi nam svetili!“ — A ko se Milko Večnemu odkrije, Roseča megla solnca žar zakrije, In iz nebes sam Bog ga blagoslavlja, Ko zmagonosen se z bojišča.spravlja. (Glasba se zasliši.) Li slišite otožne harmonije? Tako igra zmagalec, ki ne klije Mu v srcu le ljubezen do vojaštva, Ko ni več boja, ko več ni sovraštva: Veselja zmaga v srcu mu ne vzbuja, Ki zemlji mrtvili tisoče ponuja. - Zdaj spravite se v red, že kralj je tu! Povsodi slava, čast skazuj se mu! Vojaki hočejo oditi.) Častnik. Ostanite! sam kralj vas naj kaznuj e, Videč, kako se on pri vas spoštuje! Kako zapoved dana se spolnuje! Milko, Milica, vojaki i dekleta pridejo.) (Godba, potem petje.) 3 * -*- 36 Dekleta. Mogočnost tvoja, kralj veliki, I slava daleč naj doni! Sovrag enako trepetliki Boječ pred tabo naj strmi! Ne stare naj te moč nobena, I sila naj te ne zdrobi! Naj strast ne žene te ognjena Nikamor, kjer pogub preti! Milko. čemu vas žalost tu tišči? Zakaj povešate oči? Častnik. Zaslužene si kazni vsak je svest, Zatoraj peče ga nemirna vest. Dolžnosti vsi so pozabili, Vsi straže svoje popustili; Tu vkupaj so se veselili, Popevali i pili, Ko vroče boje vi ste bili. Kaznuj je zdaj, mogočni kralj! Pravico ti je Večni dal. -t— 37 —s*- Milko. Zapoved vi ste prelomili! Zoper postavo vsi grešili, Daši je bil nevaren čas! Ze gladna smrt preži na vas! — A moja moč bo njeno strla. — Dovolj je že darov požrla. Vse, vse vam danas odpustim! Življenje novo vam delim! (Pokleknejo; mavrica.) Zgubljene, a spet najdene otroke Zdaj blagoslavljajo vas moje roke. (Zagrinjalo pade. 38 -fb- Drugi prizor. (J eča.) Miru kraljica (sama). Ah trata zelena, ah cvetno polje, Kako te pogreša zdaj moje srce! Le cvetje radnje me, i veseli Me ptica, ko v gaju samotnem žvrli. Na trati zeleni se mehko sedi, I mirno ob čistem potoku se spi, Ko dalje i dalje mrmraje hiti, Ter sanje radostne i sladke budi. Sumljaje se peni, šumljaje kipi, Iz pen pa se gradič srebern mi svetli. Tam stanje je moje, tam jaz sem doma, Tam prava i tiha se sreča pozna. Tam bele mi vile prijazno strego, Tam dečki mi pojejo milo, lepo, I vile je varjejo noč mi i dan Se z njimi igraje, jim boj je neznan. A tukaj je kletev i klanje doma, I sreča, ko pride, slovo nam že da. -«- 39 O zlato domovje! le enkrat še tj e Želi si prispeti nesrečno srce! Kam koli pogledam — železen zapah Kam koli ozrem se — samota i strah Tišina, ki ljubim jo, tu me boli. — Le v dole prijazne srce- hrepeni. Več rana mi vsekana ne krvavi, So vile jo vtihnile, spet se celi. — A tamo naj, kjer sem prelivala kri, Iz zemlje se oljka miru porodi! (Sede i počasi zaspi.) Vile (ki pridejo). 0 tamo vsaj, kjer si prelivala kri, Iz zemlje naj oljka miru se rodi! Zatisnila je že oči; Jo spanje premaguje. Nesite sem zdaj vence ji! Naj z njimi se raduje, Ko nam se zopet prebudi! — Trenotek brez skrbij naj spi, -fr- 40 Da spet okrepi ude si I prerojena se zbudi. (Jo ovenčajo.) Spančkaj, spančkaj nam kraljica! Spančkaj sladko v tihi noči! Naj ne drami te sapica Nobena, ko si krepiš moči! Ti si, kar ljudstva osrečuje, Kar zadovoljnost jim deli! Ti, kar jim rane zavezuje! Ti, kar je lika, bogati! Ti veješ bratovsko ljubezen! Ti radodarne je storiš! Odvračaš tugo i bolezen! I stalno vednost ti učiš! Spančkaj toraj nam kraljica! Spavaj sladko v tihi noči! Naj ne drami te sapica Nobena, ko si krepiš moči! (Odidejo.) (Vojni kralj pride, odloži oi-ožje i čelado ter posluša. Kraljici se prikaže v oblakih bel deček z vencem v roki.) -S- 41 —i— Kraljica (sanjaje:) Pojdi, pojdi, deček dragi! Ljubček mojega srca! Naj na prša te pritisnem! — Pravo ljubav mir pozna. — Ah pojdi, pojdi ljubček k meni, Da ti poljubek dam iskreni! Kralj (se jej bližaj e:) Smem poljubiti, lepo dete, Nudeče tvoje usti svete? Kraljica. Ah pojdi, pojdi deček k meni, Da ti poljubek dam iskreni! (Sčasoma zgine prikazen.) Kralj (k njej sedši:) 0 ljubezniva, mirna deva, Bližina tvoja me ogreva! Tvoj dih obupni svet tolaži, Divjosti čute v meni blaži. (Kraljica se na pol predrami; kralj jo rahlo objame.) Oba. 0, kako sladka je ljubezen, Ko v mladem srcu prvič tli! -I- 42 Nerazumljiva je bolezen, Greni življenje i sladi. Naj manjši dvom ljubeče rani, Da nežno srce krvavi; En nem poljub pa koj odstrani Zavišča sklece žalosti. Ge ljubi ljubček kaj daruje, Mu zdi se tujca lastni dar. Vse zlo le sebi pripisuje, Le ljube sreča mu je mar. Zatoraj naj ljubezen vlada! Sovraštvu se nikdar ne vda! Ljubezen je bogastvo, nada, A črt je lastni rop blaga. — Kralj. Zdaj prvič čutim sladki mir, Zdaj čutim prave sreče vir. — Kako jej ustica gore! Poljubim ja, — poljub jim gre! (Je poljubi.) -S- 43 Kraljica (ki naglo vstane:) Kaj je? —• kje sem? — ah, kdo si ti, Ki upaš mene ljubiti? — Ah, kam se je prikazen skrila, Podoba lepa, rajskomila? Vile (ki pridejo). Kaj je? — kdo je? — ah, kdo si ti ? Da se jo drzneš dramiti? Kaj te h kraljici sem pripelje? Od kod dobil si to povelje? Povej, povej nam! kdo si ti, Ki se jo upaš dramiti? (Kralj nazaj stopivši pokaže čelado.) Vile. Ta je nasprotnik naš, nemir, Razpor on seje i prepir. — Kaj te pripelje v našo sredo, Ki paseš krvoločno čredo? Med nami tu je mir doma, Tu biti sme, kdor mir pozna! -S- 44 Kralj, Jaz bil sem grozen vojni kralj Do zdaj, do tega dne; Sem vsemu svetu kraljeval, Podjarmil sem si vse. Kjer šla je moja divja noga, Nastala pušča je, nadloga; A kjer puščica je zadela, Tam rana je dokrvavela — I kjer se slišal moj je glas, Je zginil mira srečni čas. Pred mano trume so bežale, So mesta i vasi se žgale, Da! — črede so se mene bale, So plodne njive se teptale, Vinogradi i travniki V puščave se spreminjali. A spremljal me je medli glad, Nevarniši kot strupni gad; Sledil pa mi je jok i stok Deklet i starčkov, žen, otrok. 45 A vendar boj prenehal ni, Ker vojska vojsko spet rodi. Vojak pa po-njej hrepeni, Po slavi vojni le hlepi, Saj se dobi — i vdova naj preklinja — Za storjeni umor zlata svetinja. Iz nje pa žar krvav se mu blešči, Ki čute mu mori, pogled slepi. Zatoraj ne spozna miru kraljice, Ne ljubi, ne časti miru device. A zavoj mojim je očem odpal, Ko prvič danas sem pred tabo stal, Ko prvič tvojo sem prijel roko, Na nedrije kipeče djal glavo, Koke okolu vrata ti ovil, Ko sem sladkoto ust gorečih pil. Ko zrl sem v mimo, čisto ti oko, Srce je pi’vič ljubav čutilo. Trenotek več brez tebe ne živim, I s tabo združen večen mir storim! Podaj, kraljica, drago mi roko! I zveza najina naj večna bo! (Jo prime rahlo za roko.) -s- 46 Kraljica. Navdaja me bojazen, strah i dvom, Ce ti družica trajno draga bom? Te res ne slepi le trenotka sreča, Da strah i žalost meni se poveča? Kralj. 0 srečna ura, kje si bila? Kje si do zdaj se mi mudila? Zakaj že nisi prej prispela 1 z venci me miru oplela? Ne bila bi me ljudstva klela, Ki bi jim tiha sreča cvela. — Naj zruši se nebo, naj zemlja se razpoči, Nikdar od tebe kralj se tvoj ne loči! Kraljica. Ce res zaupati tem slovom smem, Moj dragi kralj ! na večno tvoja sem! — Jaz bom ti zvesta tovaršica, V nadlogah vdana pomočnica I v hrupu mirna tolažnica. Pogum ti vojni bom krotila, iz cvetk miril ti vence vila. ■ -I- 47 Kaj zreš na tla, junak ognjeni? Neveste svoje se okleni! (Objameta se; jutranja zora.) r Oba. Lepše solnce bo sijalo Zdaj vam, ljudstva ljubljena! Ko si je roke podalo, Kar se ljubiti ni znalo: Boj i mir — ljubimec, ljubica. Vile. O daj kraljica, daj mu, daj roko! Zaveza vajina naj večna bo! Za vselej zgine naj razpor, prepir, ] vlada naj na svetu večen mir! Kraljica. Ne branim se roke podati, Tam, kjer osrečim celi svet. Pripravljena sem vse prestati Za zlati mir — mir večnih let. - (Objameta se.) Prava sreča v miru cvete, V miru starček se mladi, HH 48 -g- Ko mu hčerka vence plete, Sin pa žitnice polni. Brez pastirja hodi čreda, Brez varuha v dol zelen; Spet rade se lica bleda, — Bodi toraj mir sklenjen! (Več vil pride, ki prineso šoopkov, vencev, cvetic i. t. d.) 0, zdaj se dekleta vesela radujte! Le plešite, skačite, pojte lepo! Zdaj ljudstva se srečna enkrat pomirujte ! Naj priča miru vam bo zemlja, nebo! Na svetu ni lepšega dneva bilo, Kot dan je današnji, ko mirno roko Kraljica bo vojnemu kralju podala V zavezo miru, ki bo večno ostala. Zdaj plešite, skačite, pojte, igrajte, I v cerkev k oltarju par srečni spremljajte. (Odidejo.) (Zagrinjalo pade.) Tretje dejanje. (Velika dvorana, slovesno nakičena s prestoli za kralja i kraljico miru i za druge tri kralje i kraljice. Zadi stopnice v kapelo. — Procesija prihaja : Naprej pevajoče (levice z venci i cveticami; za njimi dečki z lučmi; za temi dva menilia, nato kralj slovanski, Milko se svojo kraljico; tako Jean, romanski kralj s kraljico; nemški kralj Ernest s kraljico; zadnja sta vojni kralj i kraljica miril. Pred vsakim prvih treh parov se nese lastna mu narodna, pred zadnjim velika bela zastava.) O, zdaj se dekleta vesela radujte! Le plešite, skačite, pojte lepo! Zdaj ljudstva se srečna enkrat pomirujte! Naj priča miru vam bo zemlja, nebo! (Vsi posedejo.) Menih. Pomenljiv se dan praznuje Danas, ko bo vojni kralj, Ki zdaj črti boj, spoštuje Večni mir, roko podal 4 -I--. 50 -§- Mileni miru kraljici — Jaz pa zvezal bom desnici, Da za vselej vtiluie boj, Zgine divji vojni roj. Vstanite kralji i kraljice! Ter pojdite tja v sveti dom! A ve popevajte, device! Izvršil kmalo zvezo bom. Le nekaj, prosim, prej storite Edino prošnjo mi spolnite: „ Orožje vojno odložite!“ Kjer veže dva ljubezen božja, Ni treba vojnega orožja! Kraljica. Ker kralje vas sem pomirila, I z vojnim kraljem se združila, Odložite orožje vsi! Prenežne zanj ljubezni so vezi. Kralji (vsi). Vsaj res nam treba ni orožja Tam, kjer je mir i veža božja! (Pomečejo orožje.) Device. Na svetu ni lepšega dneva bilo, Kot dan je današnji, ko mirno roko Kraljica bo vojnemu kralju podala V zavezo miru, ki bo večno ostala. Zdaj skačite, plešite, pojte, igrajte I v cerkev k oltarju par srečni spremljajte! (Vsi v kapelo.) (Orgle se slišijo; po dovršenem obredu pridejo med petjem nazaj i posedejo.) Menili. Zdaj je zveza dovršena, Zdaj je divji boj končan; Moč ne tare nas nobena, Zdaj nam vstaja lepši dan. Gospod naj blagoslovi to početje, Ki bodi njemu v čast, a nam v zavetje! Dal Bog, da na vse veke bi trpelo To mojih slabih rok preslavno delo! (Odide v kapelo.) Kraljica. Kralji, v miru zdaj živite! Ljubav naj jedini vas! D -S- 52 -§- Slednjo silo pozabite, Da nam dojde milši čas! Naj ljubezen moč vam vzbujal Vzbujeno pa mir krepi! Naj ne miče last vas tuja! Vsak se svojini naj živi! Uzorni kralj, ki narod zvesto ljubi, Tolažnik mu v nesreči je! Nikdar se čast i slava mu ne gubi, Spomin mu večen stavi se! 0 srečna, srečna si država, Kjer državljanom kralj živi! Doma je tam ljubezen prava, Tam ni zvijač, tam hlimbe ni. Tam vsak se z jasnim čelom bliža, Zvestost mu sije iz oči. Nikjer se zvito ne poniža, Ker tam hinavstva treba ni, Kjer kinča prestole pravica, Vladarjev čela pa resnica. 0 trikrat srečna je država, Kjer kralj kot oče je otrok! 53 Tam sreče ladja varno plava, Ne sliši tam se jok i stok. če kralj svoj rod i pravo narodov spoštuje Med narodi ime njegovo večno sluje. Plamteč za njega srca vsa gore. Kot očko ga časti i ljubi vse. Vojni kralj. Bratje kralji, zdaj stopite, Sred dvorane v ozki krog! Mir i spravo vsi sklenite, — Sliši naj vas večni Bog! — Da v ljubezni vsi živite I da vojske ne želite! (Stopijo se vsemi zastavami v krog.) Slovan Romana, Nemca ljubi! Roman i Nemec Slovana! Slovanko zdaj naj Nemec snubi! Slovan Ronianki roko da! Zjedinite se vsi v svobodi novi! - Saj enega očeta ste sinovi! — Kraljica mini. Vi srečni ste trije vladarji! — Vladarji krepkih narodov! 54 Ljubezen v srcu vsak obvarji! — Ljubezen do državljanov! Čemu bi kralja kmet ne ljubil? čemu ne ljubil kmeta kralj ? Zakaj bi se v sovraštvu gubil? Zakaj po divje svet se klal? Obdrži svojo vsak zastavo, Ki daleč slavna naj vihra! f Nad njo naj vendar mir i spravo, Zastavo belo vsak čisla! Da zgine razpor i prepir, Da vselej vlada zlati mir. Kralji. V dokaz prisege dvigam roko, Ki v prsih sklepam jo globoko: Naj zgine razpor i prepir! Naj večno vlada stalen mir! Kraljica mini. Zdaj slavni kralji i kraljice! Spomnite se presrečnih dni! Ko ste pastirji i deklice, Pri čredi še prepevali. -(e- 55 -š* Kar slaba palica pastirja, Vam zlato žezlo naj velja, Ki, kadar volk deroč pridirja, Od črede ne preplaši ga. Na žezla moč se ne vpirajte, Da vas ošabnih ne stori! Prevzetnosti se mi ne vdajte: „Pretrdo jeklo se zdrobi. 14 — Prej črede ste pastirji bili, Zdaj narodov pastirji ste. Prej ste se črede veselili, Zdaj narodov radujte se! Nikdar, nikdar ne pozabite, Da srečo, blagoslov budite! Olia. Zdaj cvetje vnovič naj poganja Naj polje plodno spet rodi! Naj poln se klas rumeni vklanja, I sadno drevje se šibi! Naj trata lepše se razrašča, I log naj lepše zeleni! Gorica množji sad prinašča, A tiča noč i dan žvrli! Zdaj mati solz ne bo več lila Za sinom, ki je, Bog ve kje? Ki ga v trpljenju je rodila, Da cvet mladosti v boj jej gre, Da prša bratu v bran postavi, I smrt nedolžnega zadavi. — Naj zdaj se solze posušijo! Nesreče zdaj se pozabijo! Milica. Ah, rosnih cvetkic se spominjam, Ki rada sem je trgala; I v duhu se za čredo spinjam Prek bistrega potočiča. 0 srečen, komur v dvoru teče Kraljevem zibel mladih dni! Ni treba mu iskati sreče, Ki že z detetom se rodi. A blagor njemu, ki ga ziblje Ljubeča mati v bajtici! 57 — %■ Daši se sreča ga ogiblje, On mirno i brez nje živi. 0 cveti, cveti nežno cvetje Po brdih i po travnikih! Razlegaj se veselo petje 1 žvegljanje po pašnikih! Le on radost pastirsko čuti, Ki bil je nekdaj sam pastir, Kdor to ni bil, on še ne sluti, Kje tihe je radosti vir. Vse. 0 cveti, cveti nežno cvetje Po brdih i po travnikih! Razlegaj se veselo petje 1 žvegljanje po pašnikih! vunaj se poje; mej tem se nagne kraljica kralju na prša.) Zlato solnce že zahaja Za visoke tam gore, I srebrna luna vstaja, — V prsih širi se srce. — 58 •“Sr - Bodi mirno srce drago! Da, kaj čutiš, svet ne zve; Ker priprosto dekle mlado Ljubiti pred njim ne sme. Luna vsmiljena, ti gledaj Mi v čuteče dno srca! Ljubemu molče povedaj, Da trpim — da ljubim ga! (Mnogo deklet prihaja s sadjem, klasjem, cvetjem i.t.d.) Kralj (ki drži kraljico za roko). Ze zdaj se tvoj upliv spoznava I tvoja dela, tihi mir! Zdaj še le vidim, da odplava S teboj vred slednje sreče vir. Zatoraj vtihni vsak prepir! I svetu vladaj sveti mir! Vojaki (ki so se že prej prikazali i dozdaj poslušali). Naš kralj! Vojne device. Naš kralj! . 59 -§- Vojni kralj. O Bog! — njih glas! — kam bi se djal? (Hoče bežati.) Vojna (levica. O stoj, ti kralj naš, poln kreposti! Si-li pozabil vse dolžnosti? Ko zapuščena se pogublja čreda, Prisege svete kralj se ne zaveda! Kraljica mini. Kaj je? — kdo je? — kaj to pomenja? O Bog! — kaj sreče! — kaj trpljenja! (Ga prime za roko.) Kralj. Ah, draga mi, mini kraljica ! Zdaj kliče druga me devica. Kraljica. Ostani dragi tu! Si zabil že miru? — Oko mu bliska i gori! Več moč mi ga držati ni! Kralj. Užival blaženstvo sem tvoje, Pozabil vse obljube svoje, 60 S teboj živeti kotel večno — Zdravstvuj kraljica, živi srečno ! Vsaj rod človeški sam zahteva, Da moč zmaguje, joče deva. (Odhaja.) Kralji. Kaj je? — kdo je? O Bog! — kam gre? (Vsi za njim; vojne device i vojaki prihajajo.) Kralj. Njih glas me kliče! Njih čar me miče! Naprej, naprej rne moč drvi! Tu meni več ostati ni! (Hoče oditi; kraljica se ga oklene.) Vojak. Kaj briga vas naš kralj, Ki vjeti se je dal? On gre! če ne — ! (Potegne meč; drugi za njim; tudi kralji poberejo svoje.) ~ 1 - 61 Kraljica. Tu ostani ljubi moj! Pusti, pusti divji boj! (Boj se vname; vsi se gnjetejo k svojemu kralju, kraljica miru se zgrudi na tla.) Kralj (zgrabivši belo zastavo i meč:) Naprej me žene divja moč, Kjer trombe glas doni; Kjer smrti se razpenja noč, Kjer strašni boj gromi! Orožje vojno žvenketa, Da jek v nebo zveni; Ognjeni konj moj rezgeta, I v žilah kri kipi! Naprej junaki brez ovir! Vaš kralj za vas gori. Kaj nam ljubezen je i mir? Nas le pogum časti. Naprej, naprej! kdor svet zmaguje, Le ta naj narodom kraljuje ! (Vsi razun Milkota i Milice oddivjajo vriskaje. Milko stoji zamišljen i na meč naslonjen.) -g- 62 —s- Milica. . O spančkaj, spančkaj nam, kraljica! O spančkaj, drugih tolažnica, Dokler te vile ne zbude! O spančkaj sladko spanjiče! (Vile pridejo v črne pajčolane ovite ter poklekajo okolu kraljice miru.) Milko. Tako pravica nam kraljuje! Tako končan je ves prepir! Tako se svete zveze sklep spolnuje! — Ah srečno, srečno zlati večni mir! (Golobček prileti 'z vencem i ga spusti kraljici na glavo; vsi ga molče gledajo.) iZagrinjalo pade.) C. k. vseuč. tiskarna ,Styria-.