Pred nami |e 22. december -Dan jugoslovanske Ijudske ar-mad«. V počastitev tega praz-nika bo na Črnučah slove-snost, s katero bo hkrati obe-težena tudi dvajsetletnica Mu-zefske zblrfce NOB za mladino. Oarilo za ta jubilej bo temeljita prenova zblrke, zlattl ttstega njomga dola, ki s« nanaia na zgodovino Railike čete.
Proslava bo v srado, 22. de-ccmbra, ob 17. url. Hkrati bo tudl otvoritev razstave slik, ki so jlh na railikem extemporu ustvarili llkovniki - ljubttei|i.
Peter Lešnjak, predvojni ko-munist in revolucionar ter ne-kaj časa tudi borec Rašiške če-te. sodeluje pn črnuški Muze]-ski zbirki že vse od njenih za-četkov. In prav njega sem za-prosila za pogovor o dvajsetlet-nem delu In razvoju te po-membne kulturne ustanove, ki smiselno pripada mladini.
Zamisel o ureditvi Muzejske zbirke NOB |e bila porojena v času ko so bile Črnuče občma in Peter Lešnjak njen predse-dnik. Hkrati je bil tudi predse-dnik občinske organizacije Zveze borcev. Tedaj - leta 1965 - so zgradili na Črnučah Dom borcev NOV, v katerem naj bi dobila prostora tudi Muzejska zbirka.
Zamisli - podprla jo je tudi bežigrajska občina h kateri je
Večji poudatek smeli Rašiški četi
bila priključena črnuška-ni bi-
10  nrioč takoj uresničiti. ker je prostore v Domu borcev NOV zasedal    eden   od   oddelkov Iskre. šle po njegovi izselitvi -leta 1961 - so priprave stekle in 23. junija 1962 je bila Muzejska zbirka. v počastitev praznika občine Bežigrad. odprta za obi-skovalce.
Muzejsko zbirko je urediipo-seben odbor, ki ga je imenoval takratni občinski svet za pro-sveto in kulturo in za predse-dnika imenoval Petra Leftnjaka, ki je predsednlk odbora *e da-nes.
V prvi fazi so bili postavljeni eksponati o dogodkih, iz časov razvoja delavskega gibanja in NOB. ki so se odvijali na ob-močju Črnuč in delno na Ježici. Ko je Muzejska zbirka preila v okrilje občmske Zveze kultur-nihorganiz so jo leta 1966 pre-novili, jo dopolnjevali in razsiri-
11  še z eksponati o zgodovin-skih dogodkih iz drugih prede-lov občine.
Obiskovalcem so v prvih letih člani odbora razlagali zgodovl-
no, prikazano v slikah, napisa-no besedo in rekvizite. Leta 1968 pa je odbor preudaril: »Zakaj ne bi razlago prepustili šolski mladini!« To se je tudi zgodilo.
S sredstvi. ki jih je prispevala obfiinska organizacija Zveze borcev. ki tudi sicer vselej po-maga Muzejski zbirki, so naba-vili magnetofone. Natrakoveso šolarji posneli svoj glas, s kate-rim so doslej že tisočim in tiso-čim obiskovalcem - vrstnikom in odraslim - posredovali zgo-dovino delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega bola Tako je Muzejska zbirka na Cr-nuiah od leta 1968 naprej smi-selno v rokah solske mladine.
Obiskovalcev Muzejske zblr-ke je iz leta v leto čedalje veC. Tabela, postavljena na vidno mesto ob desetletnici prenove, prikazuje, da je bilo od leta 1968 do 1978 obiskovalcev 10.469 od teh 8.915 mladine in 1554 odraslih.
Muzejska zbirka prirsja tudi razstave otroikih risb na temo iz narodnoosvobodilnega bo|a.
ter razstave likovnih umetni-kov. Doslej so prikazali svoje stvaritve Božidar Jakac, France Godec. Tone Svetina, Jože Slo-venc in drugi
Letos, ko proslavlja svojo dvajsetletnico, bo Muzejska zbirka spet obnovljena: »To bo velik preobrat«. mi je povedal Matija Žgajnar, zgodovinar v Muzeju Ijudske revolucije Slo-venije, ki je zadolžen za preno-vo. -Z njo bo predvsem Rašiška fieta dobila večji poudarek.«
Zbrana je nova dokumentaci-ja - razne fotografije, letaki, proglasi. muzealije in doku-menti. Med njimi tudi fotokopi-ja nemSkega poročila orožni-ške postaje šmartno pod Šmarno goro z dne 23. juhja 1941 o napadu na nekdanjega jugoslovanskega orožnika in izdajalca Franca ŽnidarSiča Poleg (otokopije tega doku-menta m njegovega slovenske-ga prevoda bomo videli tud) sli-co lokaclj* te organlzirane oborožene akcije. ki je bila 22. jullja 1941.
Vso dokumsntacijo, name-njeno prenovi sta zbrala Muzej IJudake revoluclje Slovenije in Inititut zazgodovino delavske-ga gibanja. Njegova sodelavka Rezka Traven je dobila določ«-no gradivo na teranu.
EDA KOMAVLI