■ - i . J. ■ Publumed W, diatriDuted under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th 1917. on the file at \ / die Po« Office d} Cleveland. Ofuo. ttv order of the A. S Burleson, Postmaster General Stand*, Ajwnca uiiiiufmmi AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY , / Attttrinm NO. 112 -i_ CLEVELAND. OHIO, WEDNESD AY SEPTEMBER 28th 1921 Novi volivci. Prihodnji teden dobimo 164 novih državljanov. V sredo, četrtek in petek prihodnjega tedna dobi 164 naših rojakov državljanske papirje na zvezini sodni j i. Sledeči pridejo na vrsto v sredo, 5. oktobra, ob 9. dopoldne: Jos. Dular, Fr. Klobučar, A. Gole, John Srakar, L. Tekav^ič, Fr. Kumelj. Lilja Gjurgjevič, Mat. Urh, Ferd. . Starin, And. Maričič, Jos. Zupančič, Jos. Kraflič, John Skuj, P. Delisimunovič, Lu-"ka Delisimunovič, Pet. For-tuna, Jac. Petrič, Mat, Zdravje, Math Knaus, Lad. Beden-kovič, Fr. Glavič, Fr. Škoda, Al. Pečjak, Mike Cvetič, P. Raddlnčič, Ig. Jert, A. Kopri-vec, John Kenik, Tom Leveč, Fr. Lenarčič, Pet. Šantek, A. Culkar, Pet; Mandel, Fr. Glikar, Jos. Kaušek, Al. Po-ljdnec, Fr. Mikuš. Sledeči pridejo na vrsto v sredo, 5. okt. ob 1. uri popoldne: Al. Verderber, John Ukovič, John Huč, Tony Koren, Fr. Žnidaršič, Fr. Makše, Qeo. Relič, Math Ivane, Fr. Uran-kar, John Zalaznik, Val. Turk, Ant. Germek, Jos; če-čelič, Jos. Steklasa, * John Skrbe, V. iKuzmič, M. Čeliga, Jos. Brenčič, V. Žagar,* Val. Kuhar, Fr. Jarčič, Dan Hra-nilovfch. Sledeči pridejo na vrsto v četrtek, 6. oktobra ob 9r uri dopoldne: Fr. Košak, L. Pirnat, Ig. Zupančič, Fr.. Jenko, Tony Kocich, P. Go-dek, Fr. Mram<5r, John Vidmar, Jos. Fortuna, Mart. Poz- [se je nato umaknil na svoj Damm je bojevit Prizor med Dammom in županom v zbornici. nik, John Miklich, John Jev-nikar, I. Jadoslav, Jos. Novak, A. Koenc, Fr. Sečnik, Jak. Medved, M. Mesec, John Strahinič, John ^arnan, S. Simonovič, A. Eršte, John Cergol, John Turk. Sledeči pridejo na vrsto v četrtek 6. oktobra popoldne: John Klančar, John Semič, St. Grosvanič, • J. Skala, John ^Filipič, Jos. Lenardič, Ant. Novak, A. Seme, Fr. Simon-čič, A. Pavlija, A. Kutnar, Fr. Vihtelič, Val. Cotman, Pet. Melicenič, Jos. Satkovič, ' John Lukanc, Polaček, Fr. Kunstel, Jos. Virant. A. Hu-bat, Kari Marinčič, F. Ha-dish(?) priče za tega so Mr. Popetnik in Kromar, John Rogej, Gab. Rus, D. Sumrak, Jos. škur, Fr. Koci, Jos. Der-mota, Fr. Pičman, John Ru-gelj, 'Geo. Kačič, - Fr. Rode. Sledeči dobijo papirje v petek, 7. oktobra dopoldne: John Per, Fr. Ivančič, Al. Pibernik, John Žnidaršič, L. Molek, Jos. Mkrkovich, L. Lipanje, John Poznik, Pet. Mauser, E. Srdich, !K. Stokel, John Mirtič, Sledeči dobijo papirje v petek 7. okt. popoldne: SuKočič, Fr. Novinc, Jos. Skuk, Jak. Novinc, Fr. Meserko, Jos. .Sorfek, Jos. Legat, A. Pevec, M. Novšek, M. Stojanov, L. Tratar, Jos. Končan, P. Slesinger, Tom Bernardič, John Bradač, Fr. Lah. Skupaj 164 novih državljanov, naSega rodu, ki bodejo pri volitvah decembra meseca vsi 2e lahko volili. Radi nenavadno velikega števila prošnikov, ne bodejo mogli dobiti papirjev vsi isti dan v roke, pač jih dobite kakih 14 dni pozneje, toda državljanstvo velja od onega dneva, ko ste bili pred sodnikom. Mi novim državljanom prav iskreno častitamo in želimo, da rabijo to državljanstvo sebi in narodu v prid. Adam J. Dainm," councilman naše 23. varde ter župan William Fitzgerald sta si skočila pri pondeljkovi sejj mestne zbornice v lase radi Ku Kluksov. Do prerekanja je prišlo, ker je naš župan bolj kratkega spoftiina in ni vrjel Dammu, da obstoji v Cleve-landu Ku Klux Klan. Seja mestne zbornice v pondeljek zvečer je bila radi Ku Kluxov precej živahna. Do prepira med županom in Dammom je prišlo, ko je councilman Damm stavil predlog, da se naroči mestnemu pravnemu direktorju nalog, da naredi potrebno zakonodajo proti Ku Kluxom. Damm je tudi zahteval od župana, da porabi vso svojo moč, da uniči Ku Klux Klan. Ko je župan slišal omeniti svoje ime od strani Damma, je skočil kvišku, zapustil svoj sedež ter korakal proti Dammu ter se tik njega ustavil. "Kje imate dokaz, da je Ku Klux Klan v Clevelandu?" vpraša župan Fitzgerald Damma. "Ha, ali nam niste v tej zbornici sami povedali, da so prišli člani Ku Kluxa k vam v urad?" odvrne Damm; Župan nato stopi še en korak bližje Damma in reče: "Kakšne dokaze imate, da je Ku Klux v Clevelandu?" Nevoljno r odvrne Damm: "Pred dvema tednoma ste nam povedali, da nameravate uničiti Ku Klux KJan. Kako, vraga, ga morete uničiti, ako ga ni?' Župan sedež, kjer je pričel govoriti, da je treba Ku Klux Klan uni čiti. Mestnim oblastem je dobro znano, da se nahaja Ku Klux Klan v Clevelandu, in da šteje nad 4500 članov. Mestne oblasti tudi dobro vedo, da bo Ku Klux Klan ta teden zopet sprejel novih 500 članov. Župan je naročil policijskemu načelniku Smithu, da zve za prostor, kjer se sprejemajo člani in razbije vso skupščino. Zbornica je konečno sprejela predlog, ki prepoveduje ustanovitev društev, katerih namen je pov-zročevati plemensko sovraštvo in versko nadutost". Kdor ustanavlja taka društva se kaznuje s $500 kazpi in 6 mesecev zapora. -o — ,Odbor javne knjižnice v Clevelandu je sklenil, da predloži pri letošnjih volitvah volivcem glasovnico, če dovolijo dva milijona dolarjev za novo javno knjižnico. Našim starejšim državljanom je znano, da so dovolili leta 1917 že dva milijona dolarjev za knjižttfco. Ta denar je tudi pripravljen, toda gradi se ne.v Tekom vojne je bilo nemogoče, danes pa mesto ne more več shajati z $2.000.000 knjU žnico, ker bi bila premala. Odbor hoče imeti še dva milijona. Nova knjižnica bi stala na Superior ave. in E. 3rd St. kjer je bila nekdaj mestna hiša. Mi rojakom državljanom priporočamo že sedaj, da lahko volijo za ta dva milijona. Javna knjižnica je oni zavod, ki pride najbolj v korist srednjim in revnim "Stanovom za izobrazbo. Poleg tega bo taka zgradba v sedaj-nem času zaposlila mnogo sto oseb. — Davki, ki se pobirajo decembra in januarija bodejo znašati $2.50 od $106 davčne vrednosti ali $25 od tisoč. Za brezposelne Harding ne dovolj denar iz javne blagajne. Washington, 27. sept. Vsa Amerika mora sodelovati, da se reši problem brezposelnosti, se je izjavil včeraj predsednik Harding, ko se je otvo rila konferenca za študiranje sedanje industrijske krize. 51 vodilnih-' mož in žen je poslušalo predsednika, ko j« dajal nasvete za odpravo brezposelnosti. Zastopani na konferenci sc delavci, kapitalisti in srednji stan. Trgovinski tajnik, Herbert Hoover, predseduje. Ko je Hardin g.govori^ se iz njegovega govora ni moglo ničesar posneti, kako naj se industrijska kriza v Ameriki ustavi. Harding je le priporočal, da sodelujejo vse industrije, delavske organizacije in javnost pri rešitvi krize. "Amerika je imela vselej uspeh," je dejal predsednik, "kadar se je skupno zavzela za kako stvar. Odločno je Harding bil proti temu, da bi vladna blagajna kaj prispevala za brezposelne. Amerika je le potrta kor posledica vojne, je pov-darjal Harding, in vsi oni, ki pravijo, da je sedajna kriza posledica tega, ker mirovna pogodba ni bila potrjena, se motijo. Kriza je dedščina, ki smo jo dobili od vojne. Brez lirat? NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI LETO XXIV - VOL. XXIV. poselnost je bila vselej, je ma. dejal Harding. V najboljgfff £asih je v Ameriki poldrugi milijon ljudi brez dela, in to prihaja odtod, ker šteje rod nad sto milijonov ter imamo neprestano ta para-zitni procent brezposelnosti med seboj. Toda danes je ta procent brezposelnosti naraste!, in naša naloga je ga zmanjšati na minimum, mi lahko skrajšamo dobo brezposelnosti, olajšamo njenp trplenje. . r — Mrs. Marv Wade zna baje duhove klicati. Zato so jo prijeli in sodnik Howells bi jo moral soditi. Prej pa je hotel sam na lastne reči slišati in videti, kako se duhove kliče. Podal se je torej v stanovanje Mrs. Wade, in začela se je "sednica". Baje se je oglasil ranjki Roosevelt, bivši clevelandski župaji Tom L. Johnson in nekaj drugih. Sodnik bo te dni odločil kaj bo ukrenil z vražarico, ki pravi, da spada k "špiritua-listični cerkvi". Omenjena Mrs. Wade je bila tudi svetovalka znane morilke Mrs. Kaber. — V četrtek, 29°. sept. se vrši seja zastopnikov društev SNPJ in SDPZ v Clevelandu in okolici. Vsi delegatje in zastopniki so prošeni, da se gotovo udeleže seje, ker se bo razpravljalo o računih glede prireditev povodom konvencije in o prikritju primanjkljaja. Pred sejo se vrši pregledovanje računov. Seja se prične ob 7.30 zvečer. Bodite navzoči vsi. L. MedveŠek taj, — Iz Washingtona se poroča, da postava glede pive je konečno vržena v kot, kjer bo počivala, dokler se je kak senator zopet ne usmili. Senat bo sedaj obravnaval naj-prvo o davkih, potem pa o mirovnih pogodbah, nakar ^ride postava glede pive zopet na vrsto. — Dr. J. Shillig, ki je tudi dober vremenski prerok, pravi, da bodejo prihodnji trije meseci jako milega vremena in mokri. Baje bo regrat cve-tel decembra meseca. . Al %. Nazaj v Ameriko. Anarhistom ni ugaja v boljševiški feusiji. ■ , , .. i 1! • !l Moskva, 26. sept. "Jaz sem namenjena nazaj v Ameriko — v mojo deželo/' se je izjavila danes Emma Goldman* znana anarhistinja, katero je vlada Zjed. držav poslala iz Amerike v Rusijo, ker je v tej deželi neprestano napadala Ameriko in hvalila Rusijo. "V Rusiji je stokrat manj svobode kot v Ameriki," je dejala Ema Goldman. Neki poročevalec ameriškega Časopisa jo je dobil v mali, umazani, mrzli, mračni sobi, kjer je pisala na stroj in zbirala podatke o revoluciji. Izjavila se je, naj žmeriSki dopisnik sporoči javnosti, da je namenjena* v Ameriko. Rekla je, da njeno bivanje v Rusiji je še bolj utrdilo prepričanje v njej, da nobena vlada ni vredna, da obstoji. V Rusiji se sme človek manj prosto gibati kot kje drugje. Sicer je še vedno prepričana, da je sila dobra v skrajrtfh slučajih, toda blazno je, je rekla, boriti ise proti vladi, kakor je ameriška, z bombami. Tako prihajajo počasi vsi radikalci do pameti. -o——- — Dan 31. oktobra je namenjen, da se mesto zopet temeljito očisti, predno nastopi zi- Charles ArnSoii, 1037 East Boulevard, je vozil z avtomobilom domov v poiy deljek zvečer, ko mu je avtomobil pričel nagajati in je ustavil na Linn Dr. in Helena ave. Tu se pojavite iza grmovja ob cesti dve postavi, zavite v rjuhe, kakor imajo navado Ku Kluksarji. Arn-son je samo enkrat pogledal, potem pa spustil gasolin v stroj, in šlo kot je strela naprej. Na E. 109th St. in St. Clair ave. je začel kričati: Ku Klux! Ku Klux! Poln avtomobil policistov je začel loviti kukluksarje. Policija je res dobila dva, eden je bil star 12, drugi 13 let, ki sta doma materi ukradla rjuhe in šla "strašit". Oba dečaka sta jih dobila primerno Število po...... — Deluje se na novi postavi, glasom katere bodejo oni, ki gradijo male hiše, ki ne veljajo več kot $600(5, izvzeti od davkov za več let, ali pa, ako se skaže, da to ni mogoče bodejo plačevali manjše dav-Jce kot drugi. To se bo naredilo, da se ljudem da več poguma graditi nove hiše. — Organizirani delavci po vsej državi Ohio priredijo 11. novembra, na dan obletnice, ko se je sklenilo premirje, velike demonstracije v prid svetovnega razoroženja. Kakor znano je predsednik Harding na isti dan sklical posebno konferenco v Washington, da se posvetuje, kako naj bi se zmanjšalo število vojnih ladij in armad na suhem. Predsednik American Federation of Labor/ Samuel Gompers, je pozval vse ameriške delavce, da demonstrirajo proti nadaljnemu oboroževanju. — Državni pravnik Stanton je naročil veliki poroti, da začne preiskovati delovanje Ku Kluksov. Država hoče vedeti, kam je šlo tistih $10, katere je vsak izmed 5000 Cleveland čanov plačal, ko je pristopil k kukluksarjem. — Novo postavo je sprejela mestna zbornica, da smejo tudi ženske policistinje. Kaj dela Wilson? tij • 1 Mirno življenje velikega predsednika Z. D. Washington, 26. sept. Woodrow Wilson je danes dve leti nazaj zbolel, bil z eno nogo že v grobu in objednem je moral oditi iz Bele hiše. Odkar živi privatno, se je mnogo popravil in je neumorno na delu. Osem ur na dan je njegovo delo. Wilson je prepričan, da človek potrebuje osem ur spanja, osem ur počitka in osem ur dela. In tega se točno drži. Wilson vstaja ob 7. zjutraj. Potem se obrijč in vzame kopelj, nakar izvrši nekaj telovadnih vaj, kakor mu predpišejo zdravniki. Potem pa zajtrku-je z Mrs. Wilson, in po njegovem apetitu se sodi, da ni še tako na koncu. Po zajtrku mu prinesejo vsako jutro šest časopisov, katere temeljito prebere, če je še tako zapos-ijen drugje. Potem pride delo, oglasi poštar, ki navadno prinese precej močan sveženj piseji:. Kaj ljudje pišejo Wilsonu? Mnoga pisma so o politiki, šole in zavodi ga prosijo podpore, siromaki miloščine, drugi zopet kritizirajo republikansko stranko, tretji ga prosijo za lastnoročni podpis, zopet drugi stari gospodje hočejo vedeti, kakšne zdravnike ima Wilson, ker so ga rešili smrti. Nekaj pisem odgovori njegova žena, večine odgovorov pa sam diktira tajniku ali tajnici, in vsako pismo lastnoročno pod-niše. Vse to dela v knjižnici, "kjer je do 10.000 knjig. Opoldne južina skupaj s soprogo. Po kosilu zaspi za eno uro, potem pa ^gre na avtomobilsko vožnjo* ako ni vreme preslabo. Mr. Wilson ima en avtomobil že več let, in vozi vedno po isti cesti. Mnogo ljudi pozna Wilsona ko se prikaže na deželi. Neka stara ženica mu je podarila jopič, katerega je sama spletla, neko mlado dekle mu je naredilo gorko ovratnico. Wilson vselej na kmetih sam kupi zelenjavo, jajca, kokoši, itd. Ko se vrne domov, je večerja. Mnogokrat so intimni njegovi prijatelji navzoči. Wilson se nikdar ne vsede k večerji, ne da bi molil. Ko je bil najbolj bolan, je molil. Prijatelji se ga spominjajo za večerjo. Priprosti ribiči mu pošiljajo najlepše ribe, lovci divje race in drugo. Po večerji gre čitat ali pa k premikajočim slikam ali v kabaret. Sedi v gledališču vedno v zadnji vrsti. Po tem pa pride — postelj. Wilson ima navado, da v postelji bere in piše. Visoka vzglav-nica, preko kolen mala mizica, in Wilson piše in piše. Eno tono papirja ima popisanega, toda ne dovoli ničesar priobčiti. Predno se vleže k počitku vselej čita par odstav ko v iz sv. pisma. Wilson je star 65 let in je več doživel in preživel kot vsak drugjjiož njegove dobe. Zdrav je, lasje so mu - bel'* apetit iz- vrsten, toda ob palici še vedno hodi. Premoženje njegovo se računa na $200.000. Za postrežbo ima tri služabnike, kar pomeni kuharico, hišnika in sobarico. Živi pa skrajno mirno in se nikdar ne vtika v politiko. -o — Vsi bolniki, katere odslej sprejmejo v mestne bolnišnice, in katerih bivališče ni v Clevelandu, bodejo prisiljeni plačati za postrežbo v bolnišnici. Proti stavki. Železniški voditelji niso za štrajk. Chicago, 27. sept. Voditelji štirih velikih železniških unij so'prepričani, da so železniški uslužbenci z veliko večino glasovali za štrajk raje, kot da bi vzeli zmanjšano plačo, toda voditelji zatrjujejo, da bodejo znali s pametnimi nasveti preprečiti štrajk železničarjev. Voditelji imajo skušnjo, da kadarkoli so železničarji glasovali za štrajk, je bilo to glasovanje vedno 98 procentov v korist Štrajku. Vendar do štrajka ne bo takoj prišlo, tudi če so železničarji z večino zanj glasovali. Voditelji unijskih železničarjev imajo še pravico vso stvar preložiti in upeljati nova posvetovanja z železnicami. -o- — Piše se nam: Če bi collin-woodski Slovenci ustanovili 4. sept. ob polnoči na farmah pri Recharju Ku Klux Klan, bi ne bilo treba nam pisati dopise, kajti t<\delo bi izvršili reporterji od Clev. News ali Press. Ker pa Slovenci merimo vrednost dobrih državljanov po njih duševni zmožnosti, smo pa raje ustanovili Slovensko Narodno Čitalnico v Slov. Domu. Col-linwoodski Slovenci imamo čitalnico sedaj, kjer bodemo imeli v kratkem različne Časopise, direktno iz domovine, pa tudi različne knjige, romane, zgodovinske, leposlovne, itd. Zato nam jamči do 50 članov, ki so pristopili in plačali vsak $1 vstopnine in bodejo pripomogli s 25c. mese-čnino, da bo ta zavod trdn6 stal. Tu na mestu naj bo omenjeno, da je to prvo društvo v Collinwoodu, ki je nepristransko izobraževalno. Skrbelo se bo, da se bo imelo v knjižnici , vedno Je zdravo moralično Čisto čtivo. Zato apeliramo na vse Slovence v Collinwoodu, da pristopijo k £italnicin Prihodnja seja se vrši 6. okt. v dvorani Slov. Doma. Stariši naj ne poz^bi-jo, da se bo Čitalnica ozirala na mladino, ki bo sicer zgrešila materini jezik. Torej je dolžnost starišev, da naučijo otroke čitati slovenske pesmi ter brati knjige za mladino. Na sejo, fl. okt. vsi zavedni Slovenci. — Policijski saržent Cerba je poštenjak cd nog do glave. Ko je včeraj stal na Woodland ave. železniški postaji Pennsylvania železnice je videl nekega moškega, ki je prišel z ročnim kovčkom na postajo. Ko je tujec zagledal policista je spustil kovček na tla in zbežal kot bi mu kdo zakuril pod nogami. Policist je odprl kovček, in strah in groza — v kovčku je bilo en ducat polnih steklenic finega žganja. Gotovo je imel Adam v paradižu manjše skušnjave pred Evinim jabolkom kot Cerba pred .ducatom steklenic žganja, toda resnici na ljubo je povedano, da je Cerba prinesel žganje do zadnje kaplje na policijsko postajo. — Cleveland je zgubil zadnje čase toliko baseball iger, da ni nobenega upanja več, da bi Cleveland letps dobil prvenstvo v baseballu. — Mr. A. Martinčič je daroval $3 in Mr. John Potokar| $10 za S. N. Dom. Iskrena j hvala. — Mestna zbornica je dovo- j ila, da se vzame $50.000 iz j blagajne in se denar porabi za siromake. 1 \ Dan 6. oktobra Prvi dan, da se registrirate za volitve. Prihodnji teden je prvi dan za registracijo državljanov, ki hočejo voliti pri november-skih volitvah. Ta dan je četrtek, 6. oktobra. Uredništvo na tem mestu apelira na vse državljane in državljanke, da nikakor ne pozabijo tega dneva, pač pa gredo v volivne koče ter se tam registrirajo. Letos so volivne koče na drugih prostorih, in tudi precink-ti so drugače označeni. Vaša dolžnost je, da greste v voti-vno kočo, ki je najbližja vašega stanovanja ter se tam informirate. Volivne koče bodejo odprte tako, da vsakdo lahko registrira, najsi dela ponoči, ali podnevu. V tem ni nobenega izgovora. Ameriški državljani in državljanke Slo venci in Sovenke, vaša prva državljanska dolžnost in pravica je, da spolnujete državljanstvo pri — volitvah. Volitve so popolnoma svobodne, nihče ne ve kaj volite. Volitve so čas vašega protesta obstoječim razmeram in uradnikom, volitve so čas pohvale dosedajnih uradnikov, kakor ste vi pač prepričani. Brez žira, kaj in kako volite, vaša pravica in dolžnost je, da — volite. Ne odlašajte, ne premišljujte, bodite zaveden A-merikanec, registrirajte $e prvi dan, ko je registracija razpisana. Poštava vam določa Še tri druge dneve za registracijo, toda to je za omah-Ijivce, za bolne, za one, ki so izven mesta. Kot zaveden državljan morate uporabiti pi> vo priliko. Posebno apeliramo na naše žen£ in dekleta, ki so državljanke. Vi morate voliti ravno tako kot možje. Žene vseh drugih narodov tekmujejo t možmi, katerih bo več na volišču, ne dajmo, da smo mi v zadnjih vrstah, da smo med nazadnjaki. Svetovne potrebe zahtevajo, državljanska sveta dolžnost vam narekuje izrabiti priliko, ki vam jo daje postava, da se udeležujete vlade z volitvami. Mi vas kličemo, pozivlje-mo, prosimo, opominjamo, da storite svojo dolžnost Vsak glas šteje in letos bodemo rabili vsak glas, da postavimo,v City Hall moža, ki je Slovencem znan, iz dolgih let njegovega delovanja poštenosti, vztrpnosti, priljubljenosti in zmožnosti. Kar je višjih sil, bogatinskih sil, posebnih privilegijev, bo volilo proti — Haserodtu, kar je naprednih, zavednih, poštenih, državjanov bo stalo z nih, državljanov bo stalo z lite, morate registrirati. V četrtek, 6. oktobra prvi dan. -o- — Cestni železnici 9e je prepovedalo imeti samo enega človeka na cestnih karah, ki bi bil motorman in kon-duktor objednem. — V St. Louis, Mo. zboruje zveza zdravnikov, ki je obsodila prohibicijo in priporoča, da se upelje 2.75 procenti no pivo. — V elevelandskem muzeju bodejo od 1. oktobra naprej razstavljeni vsi mogoči godbeni inštrumenti, kar jih pozna glasba. — Šola za poučevanje v angleškem jeziku se začne v Newburgu za našf rojake v sredo, 28. sept, cb 7. zvečer v šolskih prostorih. Rojaki se nujno pozivljejo, da se odzo-veju v največjem Številu. AMERIŠKA DOMOVINA" • *MMtirAN HOME) N I I O C N I N «1 $4.00 Za Cleveland po pošti . $5.00 $5.50 Posamezna številka - - - 3c £a Ameriko • • 2a Evropo • - - _ Vea pIum. dopitl la deaar naj m poillja na "Amerika Domovina" «119 81. Clair Ave. N. E. Cleveland. Ohio Tel. Cuy. Princeton 1H9 (AMES DEBEVEC, Publish* LOUIS /. PIRC. Edito* IS8UEJ* MOM»AT, WBIWK3DA* AND KKIDA* Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland aod elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only filtered as eecond-ciaaa matter January fitb 100», at the pott office at J«ov*Und, Ohio under tto Aot of March 3rd, 1870. S.H No. 112. Wed. Sept. 28. 1921 mm Velika politika. Veliko svetovno politiko ni lahko razumeti, in našim čitateljem dela mnogokrat velike preglavice, kajti s tako politiko se je treba dolgo baviti, da Človek vsai nekoliko razume kaj hočejo veliki ljudje, države in vlade. Kot ste že mnogokrat čitali v listu, se snidejo novembra meseca v Washingtonu zastopniki velikih vlad k posebni konferenci, na katero jih je pozval naš predsednik, da se dogovore, kako naj se opusti orožje, namreč kako zmanjšati mornarico in armado vseh držav, in tako omogočiti svetovni mir ter preprečiti nadaljne vojne. O tem so piše vsak dan po celem svetu. Vse svetovno časopisje je polno tega, in predno se konferenca snide, je dobro, da tudi mi razpravljamo o tem, da naši ljudje vedo, o čem se gre ter dobijo nekoliko vpogleda v veliko svetdvno politiko. Velika ententa, to so države Anglija, Francoska (Rusija je izstopila iz entente tekom vojne in po padcu carizma) 7. združenimi državami tekom vojne so se nedavno tega razgovarjale v Parizu o važnih stvareh svetovne politike. ■ Znano je, da že precej časa ni prave sloge med Francijo in 1 zato pa strogo nestrankar- kolodvorih, po skrivnih shajališčih, neštetokrat v naj-nežnejsi dobi žrtev podivjane soldateske. Preklinjeva-nje v vseh mogočih jezikih, nemoralnost, surovost v govorjenju in obnašanju, tatin-Stvo, verižništvo— evo nujnih sadov te "samovzgoje". Vojna je bila pa tudi drugače strašna gospodarica: preko 160.000 je bilo samo v Sloveniji in Hrvatski otrok, ki so pomrli od začetka vojne od glada in zapuščenosti.. Tem se rte da več pomagati Preko 160.000 pa jih je še danes, — brez nikogar! Samo v Sloveniji izkazujfe uradna statistika 40.000 si rot... Tem se pa še more in zato tudi — mora pomagati! Šele ko je bilo vojne konec, smo z grozo spoznali prežalostni položaj naše de-ce. L Pa smo še 1. 1919 ustanovili "društvo za mladinske domove" z namenom: v vsakem mestu in večjem kraju, kjer se izkaže potreba, ustanoviti mladini "dom", prijetno shajališče kjer naj po delu in po šoli najde poleg zdrave in živahne zabave tudi primerne ^noralne, fizične in narodnostne vzgoje. Danes poslujejo, in sicer z velikim uspehom, že trije taki domovi v Sloveniji; iz neštetih drugih krajev Slovenije in Hrvatske pa še prosijo zanje. Društvo je eminentno humanitarno, karitativno, sko. Ameriški sorojaki! Iz časopisja poznate bedo in revščino, v katero je pahnjen dobršen del našega jugoslovan- Anglijo v nekaterih vprašanjih, in da je brezdno med obema državama čimdalje večje. Vsaka od teh držav je začela vleči svetovno politiko na svojo stran, vsaka bi rada imela svetovne dogodke po svojem, in jasno je, da sc v takem položaju ne more govoriti o slogi. ______ Francoska dirigira vso svojo politiko za tem, da bi |skega naroda°po Vojni in po čimbolj ponižala in pritisnila Nemčijo. Zato r.bira Francija njeni zvesti tovarišici — po okoli sebe vse one države, ki bi ji znale pri tem pomagati. neznosni draginji. Vsaka no-To so posebno manjše evropske države: Poljska, Jugosla- va četudi skromna naprava vija, Čehoslovakija, Avstrija, Madžarska. Francija se boji stane dandanes stotisoče —! Nemčije in boji se, da bo Nemčija nekega dne, ko se bo po- jn vendar—: Našemu na-čutila zopet dovolj močno, napovedala vojno Franciji, da roclu pret, pogin __ v njegovi dobi ono nazaj, kar ji je bilo vzeto tekom svetovne vojne, i m|adinij zločin bi bij Zato gre vsa politika Francije za tem, da drži kolikor mogo- j žanih rok stati ob strani ko če Nemčijo pri tleh. 1 nas tisoči in tisoči bedne dece Anglija je pa drugega mnenja. Anglija' ne želi da se g svojim nesrecnim stanjem nemSki narod popolnoma uniči, in raditega gre angleška po- mij0 prosij0 pomoči! V izred-fitika v navskriž s politiko Francozov. Angleži niso tako njh potrebah treba izrednih omejeni, da ne bi sprevideli, da Nemčija ne more živeti, ako srecistev: Dajte na& deoi mla-bo tako stisnjena kot zahtevajo Francozi, ki žele, da se na- dinskih domov! Samo ti jo še rod, ki Šteje 70 milijonov duš, uniči tako popolnoma, da bo potegnejo izmočvare in spra-nezmožen za delo in kulturo med drugimi narodi. I vij0 na pot poštenosti in do- N* konferenci, ki se je vršila med Francozi in Angleži brotej je precej prevladal angleški upljiv. Angleži hočejo, da se , Sorojaki! , bili smo na_ Nemci razvijajo, da s svojo energijo in industrijo pomagajo §Q kr§njo ,stro na§Q solnčn() tudi Rusiji na noge. Rusija, ostane država pod svojo vlado, Gori§ko izgubili sftl0 Koro_ a trgovino in industrijo ji dvignejo Nemci in Ang eži, dočtm §k Zadep jn Reko . bm delujejo v tem oziru Japonci v Sibiriji. Bcljševiki ne bodo |drijo postojno in Baros . mogli naprej s svojim razdiralnim delom, in tako bo rešeno alj na- izgubifno v svoji deci tudi to pereče boljševiško vprašanje, ki je en čas grozilo §e syoje imc _ ime samQ_ ustvariti kaos v celi Evropi. stojnega naroda? Ali naj se Nemčiji bo pomagano s tem, da išče kupčije in dela v res sami zapišemo smrti? Rusiji, in tako ne bo prisiljena, da popolnoma bankrotira, Tudj drug. narodj H0 mno in se tako zopet ustvari vzrok za večne nemire, vojske in oboroževanja. Francija krivo gleda na vse to, ker nikakor ne more razumeti, kdo je proti temu, da se Nemčija sama uniči. In tako se je Anglija zamerila Franciji, in na njih slogo je jako malo računati. Sicer sta Francija in Anglija še vedno zaveznici, kdo ve kako dolgo, toda položaj je tak kot nap Vsak za yse ys| za pri psu in mački, ki srebljeta iz ene sklede. Tako je položaj enegaf _ na suhem, zato se to vprašanje imenuje 'kontinentalno ^ [ mi v domovini smo žrtvo. vprašanje . w/ . . vali kar smo mogli. A sami Novembra meseca pa se snide konferenca v Washing- siJa ma,o zmoie^ Rretežki tonu, kjer se bo razmotrivalo o zmanjšanih armadah in so easi erevni smo, Vi, mornaricah. Na tej konferenci se bo obravnavalo o veliki ameri§kj ^ ^ oceanski politiki . 'edino upanje! V Vas so danes Tu bodejo vodile glavno besedo Angina, Japonska in ^ oej dvestotisoe Zjedinjene države, in sicer rad. Tihega Oceana. Cilj ,e da otročk k{ sq Jp j , k Vam se mirno pogodijo med seboj in razdelijo Tihi Ocean med odposlanca v osebi seboj na tri dele. Ako se v tem vprašanju popolnomazjed^, Jpg h ^ nijo med seboj, tedaj se nam n. dolgo treba bati vojne kajti ' na temelju teh dogovorov lahko zdatno znižajo vse države ^ f svoje armade in mornarice, in kakor naredijo velike države, pro§nj. ^^ ^ bodejo naredile tudi male ti mrz|ega srca brez čuta "Velika politika'' torej gre danesza tem, d. se prepe- usmjIjen*a do revčk kj sj čijo vojne, dočim je bila Velika politika prej kriva raznim ; ^ nj ' kriy. • be_ vojskam. Toda tudi danes še ne smemo vrjeti da bo velika f jn nesreče!? A,. bo^ete j politika" v resnici preprečila vsako vojno, in lahko pride y. d ^ k s čas, ko bo ravno ta politika povod novim vojnam. brezbrižnostjo grobokopi Vseeno, za gotov čas in sicer za precej eolgo, bo velika 1 * r politika onemogočila vsako vojno. . go zgubili na vojni, a eno še imajo: Možato voljo do življenja! Zato pa delajo in žrtvujejo! Žrtvujejo čas, imetje in de- vanja itd. za move! Gospe in gospodične, Ve, ki imate največ srca in ume-vanja za bedo drugih, pojdite od hiše do hiše, trkajte in ne odnehajte, dokler se vsak so-rojak ne oddolži s primernim darom našim ubogim malčkom v stari domovini! Vaši prošnji se nihče ne bo upal ustavljati. Društva in organizacije, pozabite ob tej žalostni sliki iz naše skupne dopiovine vse medsebojne diference, sezite si v roke v bratski solidarnosti, osnujte skupen "Odbor za mladinske domove" in priredite v naselbini poseben "mladinski teden" ali vsaj "mladinski dan" z obširnejšim programom, kot delajo s tolikim uspehom drugi narodi. Šolska deca, stopi,naprej z lastno "mladinsko zbirko"! Prični med sabo s sveto tekmo, kdo bo več naprosil od Tateka, Mamice, strička, znancev., za tvoje daljne bratce v tužni Sloveniji!.. Vse naše časopisje pa prosimo, da prično z javno zbirko "za mladinske domove" in blagohotno objavljajo imena dobrotnih darovalcev. Sorojaki, naša narodnostna in človečanska dolžnost je, da vsak stori vse! Na to Vašo zavednost računamo in se zanašamo! Sami dajte, nabirajte, širite, priporočajte pri svojcih, pa tudi.pri drugih narodih: marsikdo ravno s tem lahko mnogo stori —! Vemo, da iinate tudi sami potreb in ste revni — Pa Vi ste tudi — dobri! In: naše potrebe so brez primere večje in nujnejše! Verujte: Amerika je vkljub svojim križem Se — raj... v primeri z žalostnimi razmerami v starem kraju -r-! In potem: Nizka vrednost našega in visoka vrednost Vašega deng^a nam omogoča izvesti na mah, kar državna in privatna dobrodelnost ne bi zmogle v sto letih — Sorojaki, Vi ste — edini, ki še more pomagati! Postavite si toraj spomenik na veke! Kak ponos za Vas: Največja in najkoristnejša madinska ustanova v domovini — vase delo!-- Se lepši in trajnejši spomenik pa si postavite v — srcih tisočev in stotisočev mladih ljudi, ki jih rešite največjega gorja s tako malim trudom: spomenik gorke dosmrtne hvaležnosti! — Z geslom: "za mladinske domove!" vsi na delo! — — Za "društvo za mladinske domove Dr. Srečko Zamjen tajnik. Opomba: Vse nadaljne informacije o zgornji akciji daje društven tajnik dr. Zamjen: 450 Pine st. Bridgeport, Conn. Darovi naj se pošiljajo našem uredništvu ali pa njemu. IZ DOMOVINE. Ameriški sorojaki. Svet polagoma že pozablja njuna svetovno vojno. Ne more preje pa pozabiti nanjo naš narod v stari domovini, dokler še sveže krvavi iz stoterih ran, ki mu jih je ona zasekala... Na fronti sc delovali topovi in strojnicc..v zaledju bolj bole kot kedaj . Mesto vstajenja k novemu mogočnemu življenju, — nam preti — pogin iz lastne notranje nemoči! Treba, da rešimo, in sicer takoj, vsaj kar se še rešiti da: — predvsem naš up — pa je divjalo morda še hujše Našo deco! Ta je bila morda opustošenje: demoralizacija najhuje udarjena po vojni: ljudstva, posirovljenje, pro- oče na fronti, mati za živil- padanje poštenja v srcih in skimi nakaznicami... otroci javnosti... To so rane, ki da- pa sami sebi prepuščeni, po nes — ob narodnem ujedinje- ulicah, po kasarnah..., po lastne krvi, lastnega naroda ? Ali res prevzamete to pro-kletstvo nase .. 1 Da bo zgodovina rekla; Niso bili več zmožni življenja, zato so propadli -- Sorojaki, gre za našo bodočnost, za naše življenje samo: če še ostanemo, ali če — propademo____ Zato: Vsi, brez razlike spola stanu in stranke, vsi na plan, vsi na delo za mladinske domove! Jednote, Zveze, Združenja, Družbe... odglasujte večje svote in podajte s tem posameznikom zgovoren zgled! — Društva, klubi in odseki, Beograd, 31. avgusta. Po brzojavnem poročilu iz Pariza je zdravstveno stanje kralja Aleksandra popolnoma povoljno in se vslqd tega odslej ne bo več izdajal buletin o njegovi bolezni. Na državno veleposestvo Belje, katerega upravitelj je kakor znano g. Anton Kristan so vdrli Madžari. Prvotna poročila, da so odgnali vso živino so znatno pretirana. Madžari so vdrlt le v oni del posestva, ki leži onkraj Donave in kjer je upravitelj že bil izvršil evakuacijo. Od 3000 konj so jih Madžari odpeljali le 250, ostali so bile prepeljani v Belje. Naši kmetje, ki so pribežali pred madžarskimi tolpami čez novo mejo, bodo po večini naseljeni na državnem velepose-stvu v Belju. Umrl je v Ljubljani g. Josip Lokar, hišni posestnik in uradnik Kmetijske družbe za Slovenijo, v starosti 71 let. Detomor. Hči kočarja J Mi imamo v zalogi največjo in najbolj fino izbero oblek za neveste in družice, iz raznega blaga in po različnih cenah. Delo je okusno in trpežno. Ako slučajno nimamo obleke za vas v zalogi, jo vam lahko takoj naredimo. Pridite k nam in si oglejte našo zalogo, kjer imamo vso opravo, kar je potrebno za nevesto ali družico. Posebno povdarjamo, da nevesto ali družico, ki kupi pri nas vso opravo, jo na dan poroke popolnoma opravimo brezplačno. Predno se podaste drugam, pridite k nam in se prepričajte o naši zalogi in postrežbi. GRDINA^ SHOPPE, * i 7 6111 ST. CLAIR AVE. [Qi iQC BOCSfQ] neza Pfiferja iz Sv. Jakoba na Štajerskem, je sporazumno z nezakonskim očetom Enčičem zadavila svojega nezakonskega otroka in ga potem zakopala. Orožniki so prišli zločinu na sled po anonimni ovadbi. Uboj brez pretepa. V trgovino Črtančevo na Vačah pri Litiji je vstopil nekega večera tuj člpvelcin prosil za kruh in žganje. Navzoča domačina France Korošec in Martin Brvar mu ponudita čašico žganja. Tujec se prične raz-govarjati s Korošcem in ga spozna med pogovorom kot starega znanca. Na mah pa postane tujec surov in zaplete malo pijanega Korošča v prerekanje. Korošec stopi, ne; da bi slutil kaj hudega k njemu in mu spusti klobuk na tla. V tem hipu zavihti tujec velik nož, ki ga je skrivoma pripravil in__ga zasadi Korošcu do ročaja v prša. Korošec je umrl v par trenutkih, ubijalec pa je bliskoma pobral klobuk, nahrbtnik in suknjič, ter pobegnil. Ujeli so ga končno na neki njivi, kjer se je skril v pšenico. Ta zagoneten in strašen zločin se je pojasnil pred po- D*u« na tratil itrul Sevprova rilravila vrdrziijejff rdravje v družinah. > "f Nervozne, oslabele iene, Li trp« M bolečinah v križu, v bokih ali na atranah, na senzac^i, ki Uafii človeka k tlom in dela v soo-dnjem teleau težo, na glavobolu in naradu pri naravnih funkcijah, doba od po mod, ko vzamejo Severa's Regulator (Saverjav Regulator). Priporočen jr za zdravljenje tistih posebnih lastnosti neredov in hirania, ki s? Jim podvriane ženske. Debits ga pri svojem lekarju ia danes. Cena $1.26. 1 V dela je vse - v hranitvi se več. Saving Today - Is Having Tomorrow, Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Kdor hrani, ta ima. To je star naroden pregovor. V vašo korist je, ako še danes začnete s hranenjem denarja, pri vsem dobro poznani Lake Shore banki. Mi 'plačujemo 4% obresti od dneva vložitve pa do dneva, ko denar dvignete. Naš tujezemski oddelek daje najbolj pripravne vsakovrstne nasvete našemu narodu ter se zavzema ia naše ljudi pri tukajšnih in domovinskih oblasteh. Naša tridesetletna skušnja v bančnih poslih in naše izvanredne zveze z najbolj odličnimi bankami v Ljubljani, Zagrebu in drugih velikih mestih Jugoslavije stavimo drage volje na vaše popolno razpoloženje. Mi dajemo vse naavete brezplačno in po našem najboljšem prepričanju. Za vse informacije o pošiljanju denarja, o dobivanju vaših rojakov iz domovine, ali v kateremkoli bančnem poslu se obrnite na vašo staro, zanesljivo in dobro poznano The Lake Shore Banking & Trust Company E. 55th ST. & ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. f L —> «> i> < ► SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK DR. JAMES W. MALLY urad 6137 St. Clair Ave. Uradne ure: Od 8:30 da 12. 1 do 5 7 do 9 Tel. Princeton 1274-L Randolph 3311 Tel. Main 1441 Tel. Central 8821 W S. Ceriezln ODVETNIK SE PRIPOROČAM VSEM JUGOSLOVANOM. Cleveland. Okie iiirilr-iafi- £ I Nadaljevanje is dr««* straaL rotnim sodiščem sledeče: Rudar, 26 letni Martin Ravnikar v Trbovljah, se je fcotel odpeljati k svoji ženi. Bila je sobota 4. junija. Ravnihar je zamudil vlak in se napotil peš domov. V omenjeni trgovini se je sestal s Korošcem, svojim starim sovražnikom. 0-budilo se mu je staro sovraštvo, ki ga je zapeljalo do umora. Obtoženec se zagovarja popolnoma zmedeno. Predvsem poudarja, da ni pokojnega Korošca nikdar poznal in da mu je popolnoma tuj. Orožniški narednik Matko Kosi, ki je aretiral ubijalca izpove, da ta ni kazal nobenega kesa; nasprotno je usodno noč še prav dobro spal. Ko ga je narednik drugi dan vprašal, če mu ni nič žal, da je usmrtil človeka, mu je surovo odgovoril: "Prmojduš, danes mi ga dajte, ga tako na-brišem, da b ves črn, ta hudič slepi r Umorjeni Korošec je bil priden, dober delavec, skrben oče in priljubljen* družabnik. Senat je stavil porotnikom eno samo vprašanje glede krivde uboja. Porotniki so vprašanje z 10 glasovi potrdili, nakar je bil Martin Ravnihar obsojen na tri leta te žke ječe. Dunajske cene. Danes ve lja na Dunaju časa malinov ca 16 nemških kron — prec vojno je veljala 16 kron steklenica finega francoskega šampanjca. Za 7 K kupiš da nes žpmljo, pred vojno 2 steklenic bordo vina. Parketn sedež v operi je veljal prej c kron$, toliko znaša danes pristojbina za uporabo stranišča. Z Dunaja v Solnograd je veljala železniška vožnja prej 10 kron, danes se pa pelješ za 10 K enkrat na "rin gelšpilu". Za 70 kron te J pred vojno oblekel krojač nog do glave, danes te brivec nerad ostriže in obrije za to vsoto. Avtomobil velja danes poldrag -milijon kron, torej toliko, kolikor je stalo vzdrževanje cele avstrijske armade za 8 dni. Vlom. Dne 27. avgusta je bilo vlomljeno pri posestniku Jerneju Zgoncu na Malem vrhu pri Šmarju. Tat je odne sel razno ^)lago v vrednosti 6656 kron. Umrl je 30. avgusta v Dom Žalah gospod Matej Janežič v starosti 78 let. Pokojnik je bil skozi 45 let župan v Dom Žalah in si je stekel za občino obilo zaslug. Duhovniške plače. V žup-nišče pride prosit berač. Župnik mu da 1 K. "Kaj, župni-$če, pa samo 1 kronica?" se jezno berač namrdne. "Dosti imaš, povsod dobi toliko, pa boš bogat," mu odvrne žup nik. "Saj naberem čez dan do 50 K, pa kaj bo to?" "Jaz do bim na dan pa 15 K." "Tako? Potlej sem pa jaz gospod in vi berač!" — KADAR HOČETE OBISKATI ROJSTNI KRAJ Potujte varno in udobnp z * enim največjih parnikov Red Star, White Star ali American proge. , {% Najboljše zveze v vsaki kraj v Evropi. Dobra in zadostna hrana. Vse udobnosti. Vse ugodnosti modemih parnikov. ^red star, umžj UtoTKftrjMLlttE Y rW Amibucam inre InvIrmationai Mbrcantisb Mar:*« Co.*?aky 9 Broadway, New York, ali vsak pooblaščen zastopnik v Clevelandu. lUV^Iftf* a E FRENCH LIN ■ COMMGMIE ttftflAlC TfeMtSATlJINTlOUE Ejtpnaa Postal Sar*k* DIREKTNA SLUŽBA V Jugoslavijo PREKO HAVRE veliki paniki na 2 in S vijake LORRAINE ... .1. okt. ROCHAMBEAy . i. okt. PARIS..........5- okt. CHICAGO ..... 1 a. okt. Za družine nudimo izbome ugodnosti 3. razreda — kabine 1. dvema, štirimi, šeatimi in osmimi posteljami. Vsi potniki bodo deležni isborne službe in hrane, vsled katere je inana Francoska črta. Za nadaljne informacije vprašajte pri lokalnih atentih FRENCH LINE. i»TTTTT>' Delavnica in urad: E. 60th ft BONNA AV. Rosedale C£Qyl Central DO Podružnica 662» ST. CLAIR AVE. (vogal "E. 67. cesta.) Odprto do pol os; CRANK. I Owners £ Dyeri F. GOth.6*Bonna Ave . >Kon«»s R«*d*i»h S694 ~ MESNICA NAPRODAJ, jako dober prostor, v sredini slovenske naselbine, vsi odjem^ci plačajo v gotovini. Vprašajte v upravi tega lista. (112) KJE dobite najboljši lUdo-led in nehke pijače? V Ukani PRIPOROČILO! KADAR SE SELITE se zanesljivo obrnite na nafto tvrdko. Na razpolago imamo pet tonov truck, kakor tudi manjše trucke za vse prilik«. Točnost in Telefonirajte Boli F. BRMRUGH, 1353 E. 55tb STREET fifd St Cfeir A v«. poskrbuje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravila drute bančne posle FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. Rojaki, poslužite se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100.000.00 glavnice in $50.000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA" _ za FRANK SAKSER STATE BANK < * Frank Sakser, predsednik J National Drug Store I SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair t v«. in 6i. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba najboljši lekarni. POZOR LOVCI! Ako želite imeti divjačino naiopano oglaaite ae na 14801 Hale Ave. Collinwood Kar ni dovoljeno itrajjiti, to no •prejmo. Grozdje naprodaj Kdor hoče kupiti dobro, polteno grozdje po nizki ceni, naj ae takoj oglasi na 3021 E. 55th St. Telefon: Union 645-W. Vprašajte za Mr. Papln. (113) kS*mehljajoč obraz lahko napravite, ako si ga doma napravite in to vam nudi podružnica Frank Oglarja, ki se nahaja pri dobro znanem rojaku Frank Kunstelnu, poleg; Ameriške Domovine. Zakaj bi se ga ne napravili doma? ZA $1.75 LAHKO NAPRAVITE 10 GAL. OKUSNEGA PIVA ki bo vam in vaftim prijateljem v tej neznosni vročini jako iejo olajial. V zalogi imamo najboljši hmelj, malt, slador in vse potrebno za varenje piva na vaftem domu. Torej ako ate prijatelj okusne pijače — en poskus in vas bo za-dovoljil. Za naročila se vam priporočam ie v naprej, znani vam Frank Kjunstel, ' 6117 St. Clair Auenttš. ................................................................................................. Hočete prodati vaio hifio z $1000.00 ali $1500.00 na nakup, drugo pa na Mortgage ali uieaečna odplačila naznanite nam. Pilite ali pokličite na tdlefon Princeton 048 R. Urad 6100 St. Clair ave. Kalish in Na* igal. X Frank J. Lausche, ODVETNIK Cez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING Od 6:30 do 8. zvečer pa se oglasite na: 6iai ST. CLAIR AVENUE Randolph 7510 niiiiiMiiiiiiimiimiimiiiiniiiiiMiiniiiiiiiuiiniiiiiiMiiiiwmimiaiiwwwwwi J Ustanovljeno 1001. THE WEST SIDE MUSICAL COLLEGE Stephen Commery, direktor, F. Karl Groesmaa, pom. direktor. Nad 500 dijakov vpiaanlh zadnje leto. Pouk v piano, glasu, violini, cello, dvojni bas, flavta, klarinet, aaxophoqe, ko met v vseh orkestralnih instrumentih mandolina, harpa, gitara, banjo, zbor, orkester, teorija, harmonija In zgodovina godbe. 21. Ikolako leto se odpre 12. sept. Za katalog in informacijo naslovite: The College, 1000 W. 25th cor. Carroll ave. Cleveland, O. IZVANREDNA PRILIKA! Naprodaj imam nekaj hil za eno in za dve druiini, pod zelo ugodnimi pogoji. Ne zamudite te ugodne prilike. Nič vas ne stane, ako si jih ogledate. A. F. LUČIC, Realty Co. 1174 Addison Rd. (x) JOS. DEMSHAR, slovenski stavbenik in kontraktor. 643 EAST 108th ST. Tel. Eddy 9140-W.' POZOR, slovenske gospodinje. Uljudno vam naznanjam, da sem ODPRL popolnoma na novo urejeno grocerijo kjer bodem imel v zalogi vedno sveie blago po zmernih cenah. Prijazna in točna postrežba. Se priporočam za obilen obisk. CHAS. LESJAK, 15708 Saranac Road ZASTONJ! KRASNA GODBA. ZASTONJ! NAJNOVEJŠA IZNAJDBA. SVETOVNOZNANA. «,t<4<*uMiniit!iiiiiinNiimimittntHr NaJaedernejU pogrebni saved • v Cleveland« • 1 Frank ZAKRAJŠEK, j M grabnih la eiabalmer 3 nos NORWOOD RD. \ Princeton 1735 W Rosedale 4983 Avtomobili sa krste, pereka, pogrebi in druge prilike. 4imiiiiimiiMtmiiiiiiiniiiiiiiiiiNiiau7 M V MjMU» ♦XUMCM»r4-f M ** *** # w. k. drug company. FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT AMERICAN EXPRESS COMPANY 65 BROADWAY, « NEW YORK Telefoni v mestu Main 2063 Central 1000 Telefon v podruinld: O. S. Princeton 355 R JOHN L. M1HELICH PRVI SLOVENSKI ODVBTNUt Glavni and: 902 Engineers Bldg. Podruiak_. 6127 8t Clair Are. Uradne ure v podružnici: Zjutraj od 8—0. Zvečer od 0—8. čei dan se obrnite na glavni urad. Staaovaaje: 1290 Addiso* Road. HAMBURG DIUKTNU OROPESA ............ 8. okL ORDUNA ........... 22. okt. ORBITA ............ 12. nov. Zaprte kabine za ženske in družine ' The Royal Mail Steam Packet Co. 20 Broadway New York 117 W. Washington St. Chicago UniMiUtiml 3 MAGNIFICENT STEAMERS 3 TWO—ftrpwar-tiTY op par* --cmr op buffalo* CLEVELAND — Daily. M.y lot to Nor. 15th—BUFFALO ,00 P. M. I hirntN JLIW»ot»*lo - MOP. H-( Stamoaiib Tim J Antrm CLBvmtAMO PRIHAJAC Povest: Spisal dr. Fr. Detela. A med delom tudi čas hitro teče. Kmalu je prišla jesen in obnovila žalost v Čedinovi hiši. Težko je bilo srce Petru, ko je dan pred odhodom hodil po pašnikih, kjer je igral kot deček, po njivah, ki jih je bil še sam obsejal, po gozdu, kjer ga je obsipalo rumeno listje. Z griča je gledal na prijazno vas, ki jo bo moral* ostaviti, morebiti za vselej. Misel, da Minica ne mara več zanj, mu je lajšala slovo; in vendar bi mu bilo še mnogo lažje, če bi bil vedel, kako bridko je Minici pri srcu zaradi njega in njegovega slovesa. Sedaj je prav spoznala, kako rada ima Petra. Od konca, ko se je pričel prepir, se je vedla moško-proti njemu, in prijetna ji je bila misel, da se on jezi, če se meni ona s Strženom; a na dnu srca je živelo upanje, da se bode vse poravnalo. Ker se pa Peter na videz ni brigal za njeno nagajanje, se je razhu-| dila nanj prav resno; da, ko je začela mati namlgavatt, da jo vzame nemara Stržen,! je začela, jezna na Petra, premišljevati, kako bi bilo prijetno, lepo obleko nositi in I v senci sedeti: kdo bi si ne želel zfožnega življenja; ka-j tera ženska ne lepe obleke!, Spoznala pa je kmalu tudi, sama, da ji ugaja pravzaprav le Strženov stan, mož pa ji je bil zoprnejši od dne do dne. Od vseh strani je čula, kako nerodno se vede; besede nje-| gove, katerim se je prej tako sladko smejala, so se ji zdele neizrečeno puste, in postava sama, ta ji je najbolje kazala razliko med njimi in Petrom. Kdor jo govoril o Petru, vsakdo, razen domaČih ljudi, jc hvalil njegovo pridnost in dostojno obnašanje; da, naj veliko jezo MejaČeve matere j ga je imenoval župnik o pri-i liki najboljšega mladeniča v fari. Živo se je zbudila v Mi-ničinem slxu želja po spravi in z željo upanje, da se vrno1 prejšnji zlati *as. A skrivala je skrbno ta čuvstva pred svojimi ljudmi, ki niso imeli! radi Petra. Le, ko je bil Peter vzet v vojake, se ni mogla več zatajiti; tako, da jo je mati hud9 oštela, češ, vse snubce bo odpodila. Prepir med sosedoma se je bil polegel, a i prijateljstvo se ni hotelo po-j vrniti. Ozirala se je Minica po Petru in nadejala se je do j zadnjega trenotja, da jo nagovori, a on ji ni zaupal in je ni ogovoril; ona pa ni imela1 srca. Ko pa je prišel večer pred odhodom, ji ni dalo več miru; morala je ^govoriti s Petrom in mu sečf v roko, morebiti zadnjikrat. Pazila je, kdaj da pojde z doma, in ko je videla, da odhaja na polje, je odrezah kito rožmarina, popadla košek, kakor da ide po zelenjave, in hitela za njim. Ustavila se je v gozdičku kraj pota, po katerem se je moral vrniti. Čakala je dolgo, da ga je pričakala. Prihajal je ves zamišljen, in njej je tolklo ubogo srce, kakor da hoče prsi prebiti. Sedaj, sedaj je prišel; njej pa je upadel pogum. Hotela je k njemu, ,pa odrekli sta ji nogi; koprneče ga je klicalo'njeno srce, a usta so bila nema. Sel je mimo; ona pa se je sesedla na zemljo, zakrila si z rokama obraz in.' bridko jokala. Počasi je koračil Peter proti domu, oziral se proti Mejače-vim, kakor bi se hotel posloviti od koga. Prišel je od vrta sem Mejač, in ko ga je zagledal, se obrnil na drugo stran; s praga je izginila Mejačka, tudi njej je bilo nekako pusto prr srcu. A nje, nje, ki bi jo bil Peter tako rad še enkrat videl, še enkrat ogovoril, nje ni bilo. "Moška je," je mrmral sam pri sebi in šel. Minice dolgo ni bilo domov, in doma jo je kregala mati, da se toliko časa mudi, ona pa ni čutila hudih besed, ko ji je polnila srce tolika žalost. Pozno zvečer je še tekla na vrt in gledala, če bo prišel kod, a ni ga bilo; prišla je sest pred hišo in sedela je sama. Fantje so šli skoz vas, in ljudje so stali pred hišami in se poslavljali od njih. Čedin-ka je pokropila z blagoslovljeno vodo sina in mu naredila križ. "Ko si bil majhen," je dejala solzna, "sem ti delala križ; naj ti ga še sedaj, morebiti zadnjikrat", in jo je tolažil in držal očeta za roko. Franca pa mu je zopet krasila klobuk; a kako so se ji nabrala ustca, ko ji je fant vse lepe rožice nazaj dal, češ, njemu se ne spodobi tak lišp. "Ni še pozabil Mejačeve", je dejala sama pri sebi in trosila cvetke po tleh. Voz je oddrdral, in zopet so dejali ljudje v MejaČevi krčmi: "Marsikoga je škoda, Petra pa najbolj". "Naj bi naš bil župan", se je ponesla Mejačka, "bi bil Peter prost." Tine ie bahal, da pojde ob letu pa on; Minica pa je močila sama v sobici s solzami nesrečni svoj rožmarin. IX. Počasi so potekli jesenski dnevi, in zopet je odela zima goro in dol. Žalost se je bila vese Stržen mu je, ^_ v čedinovi hiši, in i bilo pri Mejačevih. je bil vedno dobre je on spravil Petra s tem se je celo in prav prileglo se er je sedaj brez skrbi lazil za Franco. Robce, rute, uhane je dajal Lojzetu, naj je nese deklici, in Lojze je vse pobral in se zahvaljeval, češ, dekle bo veselo. Da bi bilo pa tudi hvaležno, tega pa Stržen ni mogel reči. Na vso sitnost si je pa še zbudil ljubosumnega tekmeca. Komaj je čutil lahkomiselni Tine, da hodi Stržen zopet za Franco, se je razvnel in pazil ostro na prijatelja, ki mu je uhajal v ško-1 do. Takoj mu je bil za petami, 1 ko je spremljal gospod nekega dne Franco, ki je nesla koline v bližnjo vas. Dekle ' pa ni bilo nič kaj veselo tega i spremstva. | "Pojdita naprej, ali ostani-ta zadaj!" je dejala. "Kaj poreko ljudje, ko se vedno ka#> kor procesija vleče za mano." Tine se je smejal natihem, Strženu je pošla, potrpežljivost. "Tristo medvedov", je dejal, "ti kmetska prevzetnost! Rute, igle in uhane je pa vzela, ki sem jih bil poslal!" "Jaz da bi bila od Vas kaj vzela!" je vzkipela deklica. ,"Ne najmanjše stvarce. Tudi ni treba nič pošiljati; ne maram Vaših darov". Šla je na drugo stran ceste, in onadva sta obstala. "Nič se ne zna vesti", se je rogal Tine; "kmetskoteslo. Kaj ne?" Stržen pa je klical tristo tisoč milijonov medvedov, da bi požrli deklino, kakor so tiste paglavce, ki so se posmehovali proroku. "Kaj je sedaj storiti?" je nadaljeval Tine, ko sta se vračala domov. "Rada te ima kakor pes česen; v vojake je ne moreš spraviti, kakor si Petra : sitnost je to". Molče je korakal Stržen. "Še sitnejše je pa to", je povzel zopet oni, __k__ _____________________________ "da sem 611 jaz zraven. Dru-gač bi se bila vidva zopet dobro imela". "Molči!" je„ zakričal Stržen. "Če se jaz razjezim —" "Saj res", se Je posmehoval Tine; "razjezi se! Rad bi videl, kakšen si takrat. Toda saj se ne znaš jeziti, in jaz vem, če ti dam sedaj eno za uho, vrnil mi ne boš; ampak' škodoval mi boš pozneje ka-terikrat". Molčeč in slabo-voljna sta prišla na Strženov dom, kjer je Lojze razbijal neke zaboje. "He, Lojze, pojdi malo sem", je z&khcal Stržen. — "Komu pS si izročil tiste reči, ki sem ti je dal za Franco?" "Komu?" je dejal Lbjze in gledal debelo. "Toni,, sem je dal, ženi". Stržen je hodil semtertja in ni vedel, ali bi se jezil ali smejal. Lojzetu se je nekako dozdevalo, kakor da bi ne bil prav storil, in opravičeval se je: "Dekle ne potrebuje; ženi sem pa ustregel, in za Vas je vse eno". Tine se je krohotal na vse grlo in omenil, da je gospodu Franca všeč. Sedaj pa se je posvetilo v Lojzetovi glavi. Aha, si je mislil, gotovo sluti, da bo imelo dekle tisoč dote; oj, ti lisjak! Zatisnil je eno oko in z drugim, kar je naj-zvitejše mogel, pogledal Str-žena: "Gospod župan, tisoč goldinarjev bo dtjje, to rečem; ne svetujem pa ne: Konj pa krava nista dober par." "Tepec ti neumni!" je zav-pil Stržen in zaloputnil vrata za seboj; Tine pa se je smejal,» da se je tolkel ob kolena. (Nadalievanje.)