Poštnina plačana v gotovini.
Slo/eniki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Narožnina za člane Din 20—, za nečlane Din 30—; posamezna številka Din 2— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ulica 2
Leto I
Celje, dne 15. avgusta 1930
Štev. 8
Ivan Orožim:
Pred sezono
Stojimo neposredno pred novo hmeljsko sezono. Ob tej priliki se nam nehote vsiljuje vprašanje: Kako bo letos in kakšne bodo letošnje cene? Prezgodaj pa bi bilo že danes razmotrivati vprašanje hmeljskih cen, ker nimamo doslej še nobenih končnoveljavnih in odločilnih podatkov o stanju letošnje svetovne hmeljske letine. Sedanje cene v predprodaji niso merodajne za bodoči razvoj hmeljskih cen, ker je vse več ali manj odvisno od izida obiranja.
Dejstvo, da bo letošnji svetovni pridelek znatno manjši od lanskega, kakor to poročajo časopisi, nam daje upanje, da, če že ne bo konec svetovne hmeljske krize, se bo pa vsaj znatno omilila. Mi hmeljarji lahko torej presojamo položaj že bolj z optimističnega stališča, ker vse kaže, da se nam v najslabšem slučaju poplača vsaj delo in trud.
V dosego čim boljših hmeljskih cen pa je ne-obhodno potrebno, da se drže hmeljarji tistih smernic, ki so nam jih začrtali naši hmeljarski strokovnjaki. S pravilnim obiranjem in sušenjem dosežemo kvalitativno boljše blago in s tem tudi razmeroma višje cene. To se je že tolikokrat ponavljalo po vsem našem časopisju, da bi bilo vsako nadaljno pisanje odveč. Starih in izkušenih hmeljarjev itak ni treba učiti, tistim pa, ki pravilnemu spravljanju blaga doslej niso pripisovali posebne važnosti, govore v podstrešju nakopičene, še neprodane »stare zaloge« dovolj jasno in glasno. Pod pritiskom razmer bodo tudi ti v bodoče prisiljeni kreniti drugo pot.
Za hmeljsko sezono, to je za čas prodaje, pa pozivamo hmeljarje, naj ne vsiljujejo in ne ponujajo blaga kupcem. Tako klečeplastvo je poniževalno za
nas in nevredno stanovsko sicer samozavestnega slovenskega hmeljarja. Kdor bo imel dobro in skrbno spravljeno blago, ga bo lahko prodal, slabega pa kupec vkljub vsiljevanju itak ne bo hotel. Z vsiljevanjem ne bomo dosegli zaželjenega slovesa našega hmelja v tujini, temveč nasprotno: še bolj ga bomo pokopali!
Tudi predprodaja hmelja se ne more priporočati, ker je celokupni hmeljski trgovini le v kvar. Gotovo imajo mnogi izmed hmeljarjev že bridke tozadevne izkušnje. Kupec stavi navadno take pogoje, ki za njega izključujejo vsako možnost izgube. V največ slučajih je tepen torej hmeljar in le redkokdaj kupec sam. V zadnjih letih osobito so se mnogi hmeljarji pritoževali, da kupci napram njim niso posebno obzirno postopali, in to pri predprodajah kakor tudi pri redni kupčiji. Toda ti so med kupci izjeme. Ne manjka pa tudi dobrih in solidnih hmeljskih trgovcev, in tem bomo mi hmeljarji v bodoče poverili svoje zaupanje!
Janko Kač:
Vnovčenje hmelja
Težko je dober hmelj pridelati, dobro ga prodati pa najtežje opravilo hmeljarja. Saj je danes sploh težko vnovčiti vse kmetijske proizvode — tako tarnajo vsi. Gotovo; a pri hmelju je prodaja še težja iz treh vzrokov. Prvič smo navezani v celoti na izvoz, doma se porabi komaj 1*3% pridelka. Drugič kupujejo uporabniki — pivovarnarji hmelj na večmesečne kredite, ki jih hmeljarji niso vajeni. Zato so si dobili mesto in zaslužek kot posrednik med proizvajalcem in uporabnikom hmeljski veletrgovci, ki razpolagajo s težkim kapitalom. Že naša slovenska produkcija, ki znaša le 3'4% svetovne, zahteva v srednje dobrih letih sto milijonov dinarjev za nakup.
Tretjič so se oprijeli zlasti nemški pivovarnarji Kirschnerjevega nasveta, da večinoma ne krijejo več svoje potrebe že v jeseni za celo leto, temveč kupujejo v partijah za sproti. Tako jim ni treba vlagati večjega kapitala v zaloge, niti plačevati obresti trgovcem. Naravna posledica je, da tudi trgovci ne kupičijo zalog, dobro vedoč, da jih počakajo sedaj, ko je hmelja dovolj, itak zaloge pri producentih. Hmeljarji pri nas niso vajeni — tudi drugod ni dosti boljše — potrpeti s prodajo, pa pričnejo ponujati svoje blago iz skrbi, da bodo cene padle ali pa jim blago sploh ostalo. Kakor hitro pa presega ponudba povpraševanje, morajo nujno pričeti cene padati. Čim bolj popuščajo cene, tem bolj pritiskajo producenti s hmeljem in si sami cene tlačijo. Ker pridejo vprav slovenski hmeljarji prvi s svojim blagom na trg, je tako od njihovega zadržanja v znatni meri odvisen vsakoletni povpreček cen. Zadnja leta smo baš s svojim zloglasnim ponujanjem silno škodovali tudi ostalim hmeljarjem in povzročili, da so cene tako popustile, akoprav je bilo kvalitetnega blaga na Češkem komaj dovolj. Zato je tudi upravičena gonja inozemskih tovarišev proti nam. Da so razmere v Vojvodini v tem oziru še slabše, ve ves svet, saj so ti gospodje vrgli na trg 30.000 stotov svojega nekvalitetnega blaga in ga ponujali kakor Čič svoj jesih po vsaki ceni. Ta brezglava ponudba je tudi vzrok, da se cene do danes niso dvignile na primerno višino. Radi takega ravnanja in slabe kakovosti njihovega blaga sta trpela tudi ugled in cena našega slovenskega hmelja.
Kje je rešitev iz tega obupnega položaja?
Predvsem je treba urediti znamkovanje našega hmelja, ki bo jamčilo uporabnikom zares kvalitetno blago. Nadalje pa bi bilo potrebno osnovati hmeljsko prodajno zadrugo. Hmeljska trgovina pa je silno zamotan posel. Še za druge enostavnejše trgovske posle je potrebna posebna izobrazba, naravnost nemogoče pa je poučiti vsakega hmeljarja o vseh umetnostih hmeljske trgovine. Pri vseh panogah gospodarstva vidimo, da stremi vse po snovanju močnih skupin, kjer se združi čim več posameznikov. Ker predstavlja taka skupina precejšen kapital, jo vedno in povsod upoštevajo. S prometom vsaj 10.000 stotov hmelja bi stopila naša zadruga v krog hmeljskih veletrgovin. Kot taka bi mogla vplivati v prid svojih članov na cene, porabnikom pa olajšati dobavo in nuditi blago iz prve roke v zajamčeni kakovosti in ceneje, ker bi odpadel ves zaslužek posrednikov-trgovcev.
Že leta 1927 se je osnovala v Celju taka zadruga, ki pa se je iz nekih postranskih vzrokov razbila, še preden je začela poslovati. Glavna hiba te zadruge
je bila, da je hotela kupovati in prodajati hmelj za svoj račun. Za tako trgovino je potrebno ogromnega kapitala, ki pa je v tako nestalnem blagu, kakor je hmelj, zelo nevarno naložen; saj vemo, da propade vsako leto lepo število dobro stoječih hmeljskih tvrdk. Zato bi mogla uspevati zadruga le kot posrednik med hmeljarji in pivovarnami, v začetku tudi veletrgovinami, dokler si ne zasigura dovolj pivovarn. Zadružniki bi seveda morali počakati, da se blago vnovči ali ga celo za par mesecev kreditirati. Pred par leti bi to naletelo na silen odpor, danes pa bi se večina hitro sprijaznila s to mislijo, saj mnogim itak še leži hmelj neprodan doma ali pa v dragih tranzitnih skladiščih. Če bi podprla zadrugo Agrarna banka, bi mogla dajati svojim članom tudi predujme na blago. Za samo posredniško zadrugo bi ne bilo potrebno posebno veliko kapitala in bi se izhajalo že z deleži po 100 Din. Stroški bi se krili z določeno provizijo pri prodaji, kakor je to navada. Znano je, da odpade sedaj na provizijo najmanj 10 Din od kilograma raznim posrednikom, preden pride blago v roke veletrgovcev, da ne govorimo o zaslužku le-teh!
Da pa ne bo taka zadruga mrtvo rojeno dete, moramo gledati predvsem na tri glavne okolnosti. Prvič, da ne bo prišla zadruga v roke bančnih konzorcijev, ki bi iskali v imenu dobrobiti hmeljarjev le svoj dobiček. Drugič, da se obveže vsak zadrugar, da ne bo prodal niti en kilogram svojega hmelja izven zadruge. To je posebno važno radi tega, ker bo napela trgovina vse sile, da ji ne uide dobra molzna krava — neorganiziran hmeljar. Skušali bodo z boljšimi cenami in drugimi vabili premotiti hmeljarje in jim bodo slikali mogoče tudi zadrugo samo kot največjo nevarnost za obstoj našega hmeljarstva. Saj smo doživeli slične slučaje tudi o priliki razprav o signi-ranju. Tretjič, in to je glavno, pa mora dobiti zadruga načelstvo nesebičnih mož in prvovrstno trgovsko vodstvo. Nesebičnih mož-hmeljarjev gotovo ne bo težko dobiti. Težje pa bo s trgovskim vodstvom, ki bi bilo res sposobno uspešno voditi zadrugo. Dokler nimamo zasiguranega res dobrega trgovskega vodstva, je najbolje opustiti sploh vsako misel na zadrugo.
Vsekakor bomo prišli do urejenih razmer na našem hmeljskem trgu le z močno prodajno organizacijo, kateri mora podrediti vsak hmeljar sebi in splošnosti tako opasen posel — vnovčenje hmelja. Edino na ta način moremo enkrat za vselej obračunati z raznimi ponujalci, priganjači itd. ter doseči v mejah možnosti boljše cene.
Hmeljarji! Pravilno obiranje, dobro prebiranje in pravilno sušenje vam zajamči lahko prodajo in dobro ceno!
Dipl. ing. Janko Dolinar;
Bolezni in škodljivci hmelja
A. Bolezni.
Poleg opisanih imamo še mnogo drugih bolezni, zlasti na korenikah in sadežih, kakor; sivo plesen, odebelenje sadik, fuzarioze (rak itd.), lesne gobe itd. Vse te bolezni se pojavljajo le v poedinih slučajih in povzročajo propad posameznih rastlin, katere moramo nadomestiti le s popolnoma zdravimi sadikami.
Ob tej priliki omenimo tudi razne pojave, ki pa niso nobene bolezni, temveč le nepravilnosti v razvoju hmeljske rastline. Sem spada predvsem
rumenjenje listov, katero lahko opažamo več ali manj vsako leto. Vzrok temu pojavu je premalo hrane v zemlji, ranjene korenine ali trte, preveč moče, ali pa je to znak za
solnčni žig ali palež, ki nastopa ob času največje vročine (julij-avgust). Listje dobiva v tem primeru najprej rumene pege, docela porumeni, pozneje porjavi in odpade. Palež se širi od spodaj navzgor, včasih tudi kobule porumene in odpadejo. Radi prevelike vročine se pojavi včasih tudi
medena rosa, tako namreč imenujemo sladek, lepljiv sok, ki se izceja na gornji strani listov, Večkrat opazimo tudi razne
nepravilno razvite kobule, katere povzroča navadno prekomerna moča, zlasti pa enostransko gnojenje z dušikom.
Vsi ti pojavi pa niso nobene bolezni in navadno ne povzročajo znatnejše škode. Najbolj nevaren je še solnčni žig, ki v letih, ko je pomlad in morda še zgodnje poletje zelo deževno in hladno, potem pa naenkrat pritisne jaka vročina in suša, more povzročiti precej škode in prav znatno zmanjšati pridelek. Direktne pomoči proti paležu in ostalim nepravilnostim v razvoju hmeljske rastline seveda nimamo. V pravilno založenih in dobro oskrbovanih nasadih, v primernih in za kulturo hmelja res odgovarjajočih legah in zemljah so vsi ti pojavi tudi bolj redki.
B. škodljivci.
1. Hmeljska uš (Phorodon humuli Sehr.) je eden največjih škodljivcev hmelja. V tako imenovanih »ušivih letih«, ki se v gotovih presledkih skoro redno ponavljajo, more uničiti tudi tričetrtine pridelka. Tako je bilo v teku zadnjih 25 let n. pr. v ža-teškem okraju 9 »ušivih let« ter je uničila uš 1. 1903 76%, 1. 1906 48%, 1. 1909 41%, 1. 1911 27%, 1. 1913 44%, 1. 1916 24%, 1. 1918 64%, 1. 1921 29% in 1. 1923 36% pridelka.
Uš opazimo v hmeljniku maja—junija, ki znese jajčeca na spodnjo stran listov mladih poganjkov; ta
selitev uši na hmelj traja 3—4 tedne. Dočim mušice poginejo, izležejo se z jajčec majhne, najprej belkaste pozneje zelenkaste brezkrile uši, ki sede v celih kupih na spodnji strani listov in srkajo rastlinski sok. Hmelj radi tega vedno bolj peša ter se včasih cela rastlina popolnoma posuši. Uši se namreč silno hitro množijo, in sicer na ta način, da ležejo brez oploditve žive mlade (parthenogenetično razmnoževanje) ter imajo v teku enega leta do 17 zarodov; število potomcev ene same aphis-muhe v enem letu gre na milijone. Julija pojavijo se samci in samice in po oploditvi zopet mušice, ki odlete na sadno drevje (najrajši na češplje), kjer znesejo zimska jajčeca, iz katerih se spomladi izležejo uši in maja zopet omenjene aphis-muhe, ki se preselijo na hmelj ter ga zopet okužijo. Hmeljska uš je torej uš-selivka, ki živi deloma na hmelju, deloma na češpljah. Domneva pa se, da prezimijo uši tudi na hmelju samem, na plevelu, raznem grmičevju itd.
(Konec prihodnjič.)
Razno
Dr. Fruwirth, profesor na tehnični visoki šoli na Dunaju je koncem julija 1.1. umrl v starosti 68 let. S Fru-wirthom je legel v groib eden najboljših strokovnjakov na polju hmeljarstva, ki je temeljito proučil to panogo kmetijstva v Evropi in Ameriki. Njegova knjiga »Hmeljarstvo« je izšla že v treh izdajah in je eno najboljših tovrstnih del.
Red z obiravci. Pretekli ponedeljek se je zglasil v našem uredništvu star hmeljar g. J. Premik iz Žalca in izjavil, da je dobil iz Desimiča osem obiravk, katere pa mu je sedaj odvedel g. Fr. Štefančič iz Podloga. Obiravke so prišle k Premiku v četrtek zvečer, v petek radi deževja ni mogel obirati in jih je zastonj hranil, v soboto so obirale, v nedeljo pa jih je šest odšlo k Štefančiču, ki jih je baje k temu že v četrtek ob prihodu na postaji nagovarjal. Hmeljarji, tako ne gre! Ne prevzemajte drug drugemu obi-ravcev ter s tem podražujte obiranje hmelja pri današnjih slabih cenah! Obiravcev je dosti in jih vsak lahko dobi, vendar čakati, da jih drug pripelje sem, potem pa mu jih prevzeti, to je vse prej kot lepo, pametno in v redu!
Pazite na kvaliteto! Iz hmeljarskih vrst prihajajo poročila, da nekateri hmeljarji letos obirajo hmelj prezgodaj. Lansko leto so mnogi napravili usodno napako in z obiranjem preveč odlašali, radi česar je hmelj že na drogih postal rjav ali vsaj lisast. Letos pa hočejo obratno nekateri obirati prezgodaj in še docela nedozorel hmelj, kar bo zopet imelo za posledico prelahko in prazno blago. Sedanje vreme, žal prav znatno ovira pravilno dozorenje, zato naj bodo previdni in naj zlasti pri zdravo-zelenem hmelju ne hite po nepotrebnem z obiranjem, temveč pustijo hmelj pravilno dozoreti. Tudi naglica ni vedno dobra! Ako pa hmelj hoče začeti rjaveti, se seveda z obiranjem ne sme preveč odlašati. Ker vedno deževje ovira obiranje, je treba tudi paziti, da ne pride hmelj rosen v- sušilnice ter da se res dobro posuši, da se ne začne pozneje kvariti. Dobra kvaliteta je v interesu dobre cene in napredka
našega hmeljarstva, zato je skrbno paziti na pravilno obiranje, prebiranje in sušenje.
Začetek sezone bo že v prihodnjih štirinajstih dneh. Hmeljski trgovci se že počasi oglašajo, vendar se zaenkrat še držijo precej rezervirano ter čakajo nadaljnjih navodil svojih tvrdk. Pravijo, da »sondirajo teren«.
Pivovarniška industrija na Japonskem. Japonska je dobila pred 40 leti prvo pivovarno in od tedaj se je pivovarniška industrija hitro širila in konzum piva stalno rastel tako, da so lansko leto japonske pivovarne že producirale nad 2 milijona hi piva. Ker je japonsko pivo dobro, je domača industrija docela izpodrinila uvoz. Pač pa hmelj Japonska še dandanes uvaža, in sicer deloma iz Amerike, večinoma pa iz Nemčije in Češkoslovaške. Leta 1926 je uvozila Japonska 3589 stotov hmelja, leta 1927 že 4586 stotov, leta 1928 pa 4544 stotov, leta 1929 le 3732 stotov in samo v prvih dveh mesecih letošnjega leta pa že 3117 stotov. Uradna statistika na Japonskem pozna le nemški hmelj in kot takega naziva tudi češki hmelj. Brez dvoma tudi mnogo našega hmelja gre na Japonsko, seveda preko Nemčije in kot nemško blago. Naši hmeljski trgovci-iz-vozniki naj bi se tudi za Japonsko nekoliko pobrigali in si zasigurali tamkajšnje tržišče. Čehi so šele po vojni razvili svojo propagando tudi na Japonskem, zadnjih par let pa izvažajo že tudi tja znatne množine svojega hmelja.
Napačno je:
16.	Pustiti obiravcem, da obirajo po svoji volji.
17.	Metati pri obiranju hmelja vse kobule v en koš.
18.	Obirati rosen ali celo kar moker hmelj.
19.	Sušiti brez toplomera.
20.	Sušiti pri previsoki pa tudi pri prenizki toploti.
21.	Begati s »punkelci« za hmeljskim trgovcem.
Pravilno je:
16.	Obiravce prisiliti, da brezpogojno obirajo po navodilih gospodarja.
17.	Pri obiranju hmelj tudi prebirati.
18.	Obirati šele, ko mine rosa; tudi pri letošnjem deževnem vremenu je to mogoče.
19.	Najprej namestiti v sušilnici pod spodnjo leso toplomer in šele potem zakuriti ter šele, ko pokaže toplomer vsaj 35" C, nasuti hmelja.
20.	Toplota v sušilnici ne sme nikdar pod 30" C kakor tudi ne nad 42" C; najboljša toplota za sušenje je 38" do 40" C.
21.	Hmelj prodati le doma na kupu.
Vprašanja in odgovori
I. G. P.: Pri nas je letos hmelj prav lep, pač pa so v nekaterih nasadih začele kobule nekako rjaveti. Pošiljam nekaj takih kobul in prosim, da sporočite, kaj je temu rjavenju vzrok in kako bi se dalo temu odpomoči-Pripominjam pa, da se to rjavenje pojavlja le tu in tam v kakem nasadu in tudi le na posameznih rastlinah.
Odgovor; Vzrok temu rjavenju so majhne stenice in njim podobne ličinke, katere je z drobnogledom lahko opaziti v poslanih kobulah. Pomoči proti tem izredno malim škodljivcem sedaj ni, pač pa je ta hmelj treba obirati, ker je itak tudi že v prvem stadiju zrelosti. Da se
prihodnje leto ti škodljivci ne pojavijo v večjem obsegu, spomladi droge dobro osmodite v ognju, ali pa namočite v 5% raztopini modre galice ali 10% raztopini drevesnega karbolineja.
I. K. G.: Pošiljam celo trto hmelja iz mojega nasada in prosim, da mi pojasnite, zakaj so kobule tako neenakomerno razvite.
Odgovor; Izgleda, da je Vaš nasad na peščeni zemlji in je mnogo trpel od solnčnega paleža. Radi tega so ostale kobule nerazvite ter so se radi obilnega deževja zadnjih tednov le nekatere še normalno razvile, dočim druge niso več dospele. Ako hočete dobro prodati, morate brezpogojno hmelj skrbno prebrati.
F. V. M.: Pošiljam vzorec letošnjega hmelja in prosim pojasnila, je li hmelj dobro posušen.
Odgovor: Hmelj je sicer dosti suh, pač pa je bil brez dvoma sušen pri previsoki toploti, kar jasno dokazuje rjavo-rumena barva in zoprn duh lupulina. Pazite bolj na termometer in si zapomnite, da pri toploti nad 42" C nastopi smrt.
M. V. P. Pošiljam vzorec hmelja in prosim pojasnila, če je dobro posušen.
Odgovor: Poslani vzorec je sicer sušen pri odgovarjajoči toploti, pač pa izgleda, da se Vam je hmelj sparil, bodisi, da je ležal pred sušenjem delj časa na kupu ali pa ste ga nasuli na lese previsoko. Sicer pa je hmelj prav lep in pazite vendar, da takega blaga z nepravilnim sušenjem ne pokvarite! Prečitajte še enkrat pazljivo članek »Kako bomo prodali« v zadnji številki »Slovenskega hmeljarja«.
Hmeljarska poročila
Slovenija: Deževno ter vetrovno vreme in hladne noči zelo ovirajo in zadržujejo pravilno in enakomerno dozorevanje hmelja. Zato se je obiranje zadržalo ter se je splošno pričelo tekoči teden, v nekaterih nasadih pa se bo šele prihodnji teden. Hmelj pa je vkljub neugodnemu vremenu v splošnem zdrav, brez vsakih bolezni in škodljivcev, čiste, gladko-zelene barve. Množina pridelka bo za polovico manjša kakor lansko leto, kvaliteta pa splošno boljša, zlasti glede barve. — Sezona prodaje bo predvidoma začela že v bodočem tednu.
Vojvodina: Hmelj dozoreva in se bo skoro začelo s splošnim obiranjem. Golding, katerega je pri nas le ca. 50 oralov, so nekateri že obrali. Povprečno se pričakuje pridelek le ca. 400 kg na 1 ha. Bolezni in škodljivcev, tudi rdečega pajka, letos ni. Pričakuje se zdrav, gladko-zelen, na lupulinu bogat pridelek, kobule pravilne velikosti in oblike. — S prodajo se še ni pričelo.
Češkoslovaška: Razvoj kobul se uspešno nadaljuje, vendar bi bilo želeti ugodnejšega vremena, zlasti toplejših noči in izdatnejše vlage (?). Cenitev letošnjega pridelka za sedaj še ni mogoča. Splošno obiranje se bo začelo okoli 20. t. m. Pričakuje se, da bo kvantiteta letošnjega hmelja sicer znatno manjša, kakor pa lanskega, kvaliteta pa dosti boljša. — Cene za lanski pridelek popuščajo, za letošnji pa so še neznane, no, vsekakor bodo odvisne od množine in kakovosti pridelka na Češkem in drugod.
Nemčija: Vlažno in hladno vreme zadržuje ugodni razvoj hmeljskih kobul, zlasti slabo vplivajo nenavadno hladne noči, ko toplota pade celo na 7" C. Želeti bi bilo,
da že končno nastopi jasno in toplo vreme, da se morajo kobule pravilno razviti in da ne bo trpela barva ter da se ne razširi peronospora. Radi neugodnega vremena se je tudi obiranje zakasnilo in se bo najbrže pričelo šele 20. do 25. t. m. Vkljub neugodnemu vremenu pa je hmelj v splošnem zdrav in zaenkrat še obljubuje dati kvalitativno dober pridelek. Nasadi po raznih krajih so jako različni, tako, da se splošno pričakuje, da bo celotni pridelek za tretjino manjši od lanskega. — Cene neizpremenjene, zanimanje za lanski pridelek popušča.
P o 1 j s k a : Hmelj normalno napreduje ter večinoma že razvija kobule in počasi dozoreva. Le v zgodaj obrezanih nasadih se pričakuje zadovoljiv pridelek, dočim bo v pozno obrezanih nasadih pridelek prav slab. Zadnji čas je nastopilo deževno in hladno vreme, ki zadržuje normalno dozorevanje hmelja, vendar se računa, da se bo začelo obiranje okoli 20. t. m., ako bo toplo vreme, tudi prej. — Trgovanje z lanskim pridelkom je skoro popolnoma prenehalo, vkljub temu, da je še precej hmelja v zalogi.
Belgija: Stanje nasadov je zelo neenakomerno. Radi vlažnega vremena se peronospora v okraju Pope-ringhe rapidno širi in postaja vedno bolj nevarna, pa tudi v okraju Alost se pojavlja vedno bolj. Prošli teden je silni vihar povzročil občutno škodo v hmeljskih nasadih ter prevrgel mnoge žične konstrukcije. — Položaj na tržišču neizpremenjen, cene se držijo, zanimanje za lanski pridelek pa vedno bolj popušča.
Francija: Po izdatnem deževju hmelj hitro napreduje, vendar bo pridelek manjši kakor se je prvotno mislilo, ker so cvetni nastavki preredki. Nevarnost peronospore je vedno večja in potrebno bo okoli 15. t. m. še enkrat škropiti. (Francija ima skoro izključno pozni hmelj.) — Zanimanja za lanski pridelek ni, za letošnjega se ponuja v predprodaji 12—14 Din za kilogram.
Anglija: Iz vseh hmeljskih okolišev prihajajo poročila, da se hmelj prav dobro razvija in povoljno napreduje. Rastlina je popolnoma zdrava brez vsakih bolezni in škodljivcev. Ako bo deževno vreme ponehalo, izgleda, da bo pridelek prav obilen ter bo ponudba presegala povpraševanje. — Cene so nominalno neizpremenjene, vendar se v pričakovanju novega pridelka le malo trguje.
Amerika: Položaj neizpremenjen, cene se držijo. O stanju nasadov ni zanesljivih poročil, vendar se trdi, da tudi ameriški hmeljarji letos spoznavajo peronosporo.
Za razvedrilo
V šoli.
Učitelj: »Janezek, zakaj pa si prišel tako pozno, šolo?«
J a n e z e k :	»Prosim, pri nas doma bomo dobili
antka!«
Učitelj: »Kako pa to veš, da bo fantek?«
J a n e z e k : »Prosim, zadnjič, ko je bila bolna mamica, se nam je rodila punčka, sedaj pa, ko je bolan atek, bo gotovo fantek.«
Zakonski raj.
A: »Če se žena z menoj krega, grem enostavno proč.«
B: »Pri nas pa to ni mogoče, ker bi bil na ta način vedno zdoma.«
—
Samo 115 Oin
črni ševret - čevlji !
Samo 154 Oin
črni boks-čevlji!
Samo 235 Oin
modno barvasti čevlji !
Razpošilja
Trgovski dom Stermecki, Celje št. 98 |
Neustrezajoče se zamenja ali pa se vrne denar!
Oglejte si izložbo in bogato zalogo!
Novi, ilustrirani cenik na zahtevo zastonj!
- lll.ll	*
Velika izbira!
Dobro blago ! prodate
Ker je hm pii razmeroma nizka cena za "IIIICIJ in še istega lahko le za mal denar, zato je treba paziti, kje kupite dobro
»£“*,. po ugodni ceni. £a„k
pom ogleda cene blaga v izložbah pri Jos. Jelovšeku wr pl in ki nudi zares dobro blago po izredno ’	k*- nizkih cenah. Zato vsi v Aleksandrovo
(prej Kolodvorsko) ulico št. 4, nasproti Roze Zamparutti, kjer boste dobili samo prvovrstno blago in tudi cene so take, da se boste z njimi zadovoljili ter prepričali, da to ni samo reklama, ampak resnica.
Solidna postrežba !
Nizke cene !
Kmetovalci ?
V Vašem interesu je, da zatirate na hmelju, vinski trti in sadnem drevju vse bolezni in škodljivce, ki Vam povzročajo ogromno škodo.
Zato pravočasno uporabite preizskušena in zanesljiva sredstva, ker Vam samo dobro vzgojena rastlina more dati dober pridelek. ARZOLA zanesljivo sredstvo zoper grozdnega molja, zavijača in ostale škodljivce vinske trte, hmelja in drugih kulturnih rastlin, kateri objedajo zelene dele, MOLEX zanesljivo sredstvo za prašenje vinske trte zoper grozdnega molja, ako se pojavi v večji množini v cvetju, ko se ne sme škropiti.
SULFAROL preparat koloidalnega žvepla, lahko topljiv v vodi, za škropljenje zoper oidium vinske t'te, plesnobo in kodravost sadnega drevja itd.
ARZOLA in SULFAROL se lahko primešata bor-dovski brozgi v svrho enostavnega zatiranja peronospore, grozdnega molja in oidiuma ter se na ta način prihrani mnogo časa in dela.
AGRITOX najnovejše sredstvo za zatiranje vseh vrst listnih ušic in gosenic na hmelju, vinski trti sadnem drevju in cvetlicah — posebno zoper listne ušice in rdečega pajka na hmelju ter listne ušice na vrtnicah. Uporaba je zelo ekonomična, ker so potrebne le majhne količine,
TUTOKIL univerzalno sredstvo za škropljenje hmelja in vinske trte zoper peronosporo, rdečega pajka in vse škodljivce, ki objedajo listje in cvetje, ter vse bolezni, ki škodujejo hmelju in vinski trti. Kdor uporablja TUTOKIL, ne potrebuje niti modre _ galice niti ostalih sredstev. Zahtevajte cene in navodila pri: BILJANA a. d-, Beograd, Dušanovac ali pa pri glavni zalogi za Slovenijo: Drogerija SANITAS, Celje, Aleksandrova 5.
HMELJARJI!
Vaš zavod je
mmmšm
P©S©«DÖL(Möffi
w mim
registrov, zadr. z neomej. zavezo
ki deluje 2e petdeseto leto za povzdigo gospodarstva, predvsem hmeljarstva, Savinjske doline in kjer naložite najbolje in najvarneje svoj denar.
Za varnost naložb jamči poleg lastnega premoženja, ki obstoji iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še več tisoč zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema od vsakogar in jih obrestuje najugodneje.
Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev pod najugodnejšimi pogoji.
Uradne ure: Ob delavnikih od 8—12 in od 2-6. Ob nedeljah od 9—11.
HMEUARNA ŽALEC
I. jugoslovanski zavod za vkla-danje in konserviranje hmelja *
registrovana zadruga z omejeno zavezo
se priporoča za strokovno pripravljanje in basanje hmelja na vse načine (bale, balote, cilindre, zaboje), nadalje za vkladanje in lombardiranje (posojevanje proti zastavi) hmelja in za trgovsko in prometno posredovanje, vse to z jamstvom kulantne in solidne postrežbe in stroge diskrecije.
Obratna naprava je najmoderneje urejena, ima 10.000 m2 skladiščnega prostora, 14 žveplam, med temi 5 kurilnih, s skupno kapaciteto 200 stotov dnevno pri enkratnem porabljanju na dan. Hmeljarna je tudi opremljena s 10 stiskalnicami, z električnimi dvigalniki in z modernimi rešetalnimi stroji. V njej sami je več udobno urejenih stanovanjskih sob, ' ki so gg. komitentom na razpolago.
Zaloga vsakovrstnih hmeljskih vreč in umetnih gnojil
HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
♦		♦
Za hranilne vloge jamči	ffj Al	Vlagatelji pri Ljudski po-
poleg rezerv in hiš nad		sojilnici ne plačajo rent-
4000 članov-posestnikov z		nega davka. — Stanje vlog
vsem svojim premoženjem		nad 90,000.000 dinarjev
♦	t.	♦
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Oblastna hranilnica
prej
Južnoštajerska hranilnica
Centrala MARIBOR, Trg Svobode
mariborske oblasti, podružnica ( QI j n nasproti pošte, Cankarjeva ul. WCIJC
Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Kmetijska družba
..... v Ljubljani =
Skladišče v Celju pri kolodvoru
oddaja svojim članom po najnižjih cenah in v najboljši kakovosti razne
kmetijske potrebščine
kakor: umetna gnojila, semenje, sredstva zoper rastlinske škodljivce, modro galico, žveplo i. dr. ter kmetijske stroje in vse ostale potrebščine za hmeljarje. ______
Član Kmetijske družbe v Ljubljani
postane lahko vsak kmetovalec, ki plača letno članarino 20 Din, za katero dobi brezplačno ilustrirani gospodarski list
„Kmetovalec“
Vsak zaveden hmeljar je tudi član Kmetijske družbe !
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki; zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.
Hmeljarji !	____
Gnojite z apnenim dušikom I
To je najcenejše in najrentabilnejše dušičnato gnojilo domačega proizvoda!
Z apnenim dušikom ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi potrebnega apna.
Apneni dušik daje hmelju tako priljubljeno in vedno zaželeno gladko zeleno barvo!
Navodila o načinu uporabe, potrebnih količinah, rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega
dušika daje: Tvornica za dušik, Ruše pri Mariboru.
V tej tvornici se dobiva tudi mešanica „Nitrofoskal-Ruše“, napravljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik + kalijeva sol + superfosfat.
Sredstva za pobijanje škodljivcev
na drevju, trti, hmelju, in žlahtnem grmičevju so: flrbinol, kvasija-les, modra galica, mazavo milo, švajnfurtsko zelenilo (strup), Sulfarol, Sulikol, apneni arzeniat
Zaloga v drogeriji ,Sanitas‘, Celje, Aleksandrova 5
ali pa v njeni podružnici v Ljubljani: le na Dunajski cesti štev. 5
Točna navodila o uporabi enega ati drugega sredstva, hi so vsa po vrsti preizkušena, dobite zastonj
USTANOVLJENA LETA 1881
CELJSKA POSOJILNICA D. P. V CEL1U, CELJE V LASTNI HIŠI ä NARODNI DOM
od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost
^	in izplačuje	^
točno
Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo
Izdaja uverenja za izvoz blaga
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000'—, še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000'—
MARIBOR PODRUŽNICI:	ŠOŠTANJ
Aleksandrovaul.il	(v lastni hiši) =
IVAH
RAVNIKAR
CELJE
nudi umetna gnojila, semena, barve ter špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah.
Oglašujte v »Slovenskem hmeljarju«! S tem podpirate naše hmeljarstvo, dvigate kupovno moč hmeljarjev in tako podpirate sami sebe!
FRANC STRUPI, Celie
Zaloga stekla, porcelana, svetiljk,okvirjev,šipitd. Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Najnižje cene in točna postrežba.
Najboljša
pražena in sirova, v največji izbiri, v trgovini
Anton Fazarinc, Celje ♦
Zaloga raznega žita, najboljše banaške moke itd. ♦
Izdaja konzorcij „Slovenskega hmeljarja“, predstavnik Alojzij Mihelčič, župan in posestnik, Gelje-Breg. Odgovorni urednik dipl. ing. Janko Dolinar, Celje. Tiska Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec) v Celju