« r"iis!uHt(!!i1??isho bnjišh Zadnje dni so infanterijaiki boji na celi bo]ni j prostoru pri Bovcu in ob koroški meji dvakrat na; padli Italijane in jim odvzeli prednje postojanke. Artilerijski boj se nadaljuje ob celi črti od morja p'a do švicarske meje. Dne 18. decembra so Italijani Gorico zopet mocno obstreljevali 9 težkimi topovi. Sestreljena Gorica je sramota za Laha in v vojaškem ozirn popolnoma brezpomembna. Tako je torej po večini končana že tudi četrta bitka ob Soči. Okrog 7 0 tisoč Italijanov je v tej bitki ž r t v o v a 1 o ob soški bojni 6 r t i svoje življenje, oziroma svoje zdravje in svojo prostost. In uspeh? Armada izdajalskega Laha. tudi v tej bitki ni prišla ne za korak napvej, dasiravno je Kadorna dosedaj žrtvoval ob Soči svoje najboljše, prvovrstne čete. Te čete so z neznatnimi odmori napadale od 11. novembra do 16. decembVa, Naloga je za napadalca naravnost neprimerno težka, Naskok proti soški fronti je počefje, ki samoobsebi meji na blazrnost. V prvih treh ofenzivah je Lah žrtvoval pol milijona vojakov in v četrti zopet 70.000 mož. Ce še k tem izgubam prištejemo izgube na ostali bojni črti, se niti ni cuditi, da je sovražnik omistil brezuspešno olenzivo. Vprašamo se: Kdoje, kitukajbrani našo domovino pred vpadom verolomnega zaveznika? Med drueimi so v prvi vrsti naši s 1 o v e ns k i in h r y a š k i v o j a k i. Ž njimi ramo ob rarni se bore vojaki drugib avstrijskih narodov. Slava, nesmrtna slava ~ •• ¦¦ ^;«mw<_ .-J..*-.t~ «<. avstrijjski lu-abrostl ob Sočil Slava vzornemn povelinlku Boroevlčulj Velikanske italijanske izgabe List ,,Az Est" poroča z bojišfia ob Sofii: Italijanski vrhovni poveljnik Kadorna se pri vojevanju ravna po načrtu francoskega poveljnika JoHreja: Najprej liudo obstreljevanje sovražnih postojank z artilerijo, potem pa ogromni napadi infanterije. Zadnjih napadov na italijanski strani se je udeleževalo 400.000 pušk. Artilerija se je podvojila; sovražnik je postavil na našo 80 km dolgo fronto tudi ladijske topove in topove najtežjega kova. Sesti dan so se Italijani že preoej privadili in so pričeli s najstrašnejšo iznajdbo svetovtae vojske — z bobnečim ognj_eni. lialijfoma vQ q.& dan sprožili na naše postojanke 45.000 do 60.0t)0 strelbv. Za nas je bila olajšava, ko so sovražni tbpovi končno utihnili in so se sovmžne divizije navalile proti nam. Dva tedna se je zaporedoma ob jutranjem svitu ponavljal naskok za naskokom in sicer skoro brez prenehanja. Uporabljali so se vsi mogoči načini boja. Zdi se skoro nemogofie, a je vendar gotovo dejstvo, da so Italijani prestali najtežje izgube, kakor hitro so udrli v naše strelske jarke. Naše sosednje poatojanke so se takoj s traverzami zavarovale in naša artilerija je z naglim ognjeim sovražne oete v naših strelskih jarkih lo8ila od rezerv tako, da jim niti streliva niti živeža niso mogli dovažati. Sovražnik je bil v naših postojankah ujet. kakor v jefii. Na ta način je bilo uničenih 90% italijanskih bataljonov, ostalih 10% je priŠlo v naše ujetništvo Italijanske izgube so naravnost strašnel /¦ r Obstreljevanje Gorica Dojjisnik nizozemskega lista ,,Courant" opisuje obstreljevanje Gorice sledeče: Obstreljevanje > Gorice se nadaljuje, Pretečeni petek, dne 17. decembra, je obstreljevala italijanska artilerija mesto skozi celih šest ur. Vojaško bolni&mco je zadelo 14 bomb1. Za časa tega obstreljevanja je bilo na ulicah usmrčenih ali težko ranjenih 7 oseb. PreteCeno soboto je vladal razmeroma mir. Stevilo mestnega prebivalstva, ki je prej znašalo 35.000 duS, je padlo na 12.000, ponajvec so to mali trgovci in 0brtniki, ki stanujejo v kleteh. Sovražni zrakoplovi so metali opetovano bombe na mesto. Sloveča stolna cerkev je nepoškodovana, toda istotako sloveči in kragni cerkveni strešni nastavek iz mramorja je odbit in razbit. Približno sto hiš je popolnoma razbitih, raed temi n.adlško(fova palača. Ceprav so zadele italijanske granate že skoro vsa javna poslopja, so vstrajale kljub temu oblasti v svojih uradib. Lnhu maDjka ljudi. Vsled ogromnih žrfev ob soški bojni ftrti je začelo Italijanu raočno primanjkovati ljudi. Radi tega vabi sedaj itali,jansk,a vlada Italijane, ki so v Ameriki, nazaj v domovino. Vefi vojnih ujetnikov je pripovedovalo, da jih prepeljavajo na velikih angleških prevoznib brodovih, spremljajo jih anglešfce bojne la""¦ "r -'^1"^"? v 0'novi, jih izvežbajo hitro in od- pošljejo na Jronto. Vračanje Italijanov iz Amerike se marljivo nadaljuje. Vsak mesec po trikrat priplujejo ladje z ,,Amerikanoi" v Italijo. Italijanski poslanik v Vašingtonu izplafia pri odhodu vsakemu jednomese&ni preduiem na pla6o. Avstrijci iiDamo težavaejšo bojno ^rto kot Nemci. Svedski pisatelj Lago Lengwist se je vrnil v Stockbolm iz aystro-ogrskega poroftevalnega stana. Pravi: Ako se govori 0 zaslugah in uspehih Nemcev, se pozablja pogostoma, k!ako velik delež teh uspehov pripada Avstrijcem. Oni imajo večjo in veliko težavnejšo fronto, kakor Nemci. Ali čudovito je, ka* ko je avstro-ogrska monarhija v trenotkib nesreče >—. nerazrušljiva, železnotrdna jednofa., Tu)o'> hvaii ATstr Povelj-nik gvedske težke artilerije, polkovnik N. Bergmann, ki se je vrnil z avstrijske bojne 6rte proti Italiji, poroča: Kdor vidi Ironto, dobi vtisk, da Ifalijani svojo strelivo zapravljajo brez vsakega uspeha.. Avstrijska ajrtilerija pa zasleduje svoje doloceno cilje; največja moč . Avstri.jcev pa ie ozemlje samo, grebeni vrbov in doline, ki jih obkoljuje aystrijska artilerija in v obkoljevanju so Avstrijci mojstri.. Ako še dostavimo, da so avstrijski vojaki dobro izvežbani in stvari udani, potem moremo mirno trditi3 da si Italijani kljub svoji veliki premoči ne bodo mogli na» praviti poti skozi to fronto. 470 Italiiauov zmrznilo. Italijanski ujetniki pripovedujejo, ida Italijaoe grozno zebe. 'Mnogo vojakov, posettno od polkov ia južne Italije, je zmrznilo. Od dne 18. novembra dc dne 18. decembra je pri nekem neapolskfem polku »* mrznilo — 470 vojaikov.. Cesarska slavnoet v strelskem jarku, h Vojak od Sv. Tomaža pri Ormožu piše svoii» domačim: Med gromenjem la^kih topov smo letos obha< jali cesarjevo 671etnico. Slovienske fante nas je n^vdajala misel: Glej, presvitli vladar. na tvoja stara leta te je zapustilo vse; izdal te ]e hinavski trorveznik, zapustile te sosedne države, hoteč te uničiti ic pokonSati, pa vendar tvoje zvesto ljudstvo te ni za* pustilo. Slovenske matere so ti da^rovale sinove, ki so trdni kakor morska skala sredi vibarja, ki se borijo kakor levi. MogoČni cesar: Najlepše in najdražje, kar ge imamo, darujemo tebi, to je najše mlado življenje!; Junaška naša kri naj te6e za tebe, da tvojo sivo glat vo okincamo z vencem zmage nad tolikimi in močnej* šimi sovralniki! Pogumno torej naprej z orožjem v roki nad hU navskega polentaxja, da bo v poznejšdh letih še d&» bro pomnil: Skala poka, dob-se lomi, svet in vse se spremeni; le Slovenec zvest ostane Bogu, cesarju in Avstriji! Tako smo torej obhajali 671etnico naSega oesa^ rja v strelnih jamah. Naš)a slovesnost je sestala la pokanja topov in bliskanja sabelj. Prisrčno pozdra* ve, vaš Pavel. H. V snominu nam ostane pr«'dyecer 671efnice vl&i danja našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Večer je bil precej miren; le deževalo je malo^ Cela fronta se pripravlja z nekako tihoto, da proslavi svojega vladarja. V prvi temi se zasliši godba, — naši polkovni godci so zaigrali cesarsko pesem, In sicer v bojni 5rti, oddaljeni komaj par sto korakov od polentarjev. Ko ti ponehajo, zabliskajo po celi ftrti svetilne ]iuške in zdaj se je slišalo kakor z enim sa^ mim glasom: Bog živi našega presvitlega vladarja in našo ljubo Avstrijo! Vmes oddajo Italijani nekaj saly, na kar pa odgovarjajo naši fantje z juokanjemi in' hura-klici. S tem smo pac spomnili izdajalskega polentarja na njegovo tridnevno napadanje, ko si Je pred našimi posfojankami razbijal butico in nam zai zapuš(5ino izrofiil svoje široke klobuke, A mi smo mu z rofinimi granatami in ostrim jeklomj pomagali na 0ni svet. Slovenski primorski hribi pa ostanejo v 11* šdh rokah. Ne premaga jih notfena sila. Posebno pa ti opekarji ne. SrSne pozdrave! Anton Pau&a iz ormoSkega O< kraja in Anton Sovc iz Hrastnika pri C©lj«.j