Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu Počitniški dom Gospodarskih organizacij Selške doline v Portorožu v obdobju 1960-1992 Anton Sedej V času po drugi svetovni vojni, ko so pričela nastajati manjša in večja podjetja ter zadruge v Selški dolini, se je življenjski standard prebivalcev občutno izboljšal. Zaposlitve so delavcem poleg preživetja zagotavljale tudi njihovo zdravstveno ter socialno varnost ter redni zaslužek (plačo) za normalno življenje. V podjetjih so se pričele tudi aktivnosti sindikalnega gibanja z namenom, da bi v novi socialni državi zagotavljali zaposlenim čim boljšo in pravično zaščito, ki naj bi se odražala v skrbi za pošteno plačilo zaposlenih, njihovo varnost na delovnem mestu ter tudi za oddih zaposlenih ter njihovih družin v času letnega dopusta. Ob tem se je v ospredje postavljalo vprašanje, kako zaposleni preživijo svoj letni dopust, ki naj bi bil namenjen predvsem počitku, ne pa prej ustaljeni praksi, ko so v večini vsi stremeli, da so med dopustom opravljali še mnoga težaška dela, ki pa so slabo vplivala na njihovo zdravstveno stanje. Iz zdravstvene statistike prebivalcev na Selškem so bili znani pokazatelji, da je bilo mnogo obolelih za boleznimi dihal, ki so prizadele zlasti mlajšo populacijo. Domači zdravniki so po vseh svojih strokovnih močeh in možnostih pomagali prizadetim z zdravili, ki so bila takrat na razpolago. Priporočali so tudi okrevanje in zdravljenje izven domačega okolja, zlasti spremembo klimatskega območja, kjer bi se tovrstne zdravstvene težave lahko bistveno izboljšale. Možna in dobra 333 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu rešitev bi bilo tudi preživljanje rednega letnega dopusta na morju, kjer bi se prizadetim s spremembo klime lahko izboljšalo njihovo zdravje. Prizadevanja za letovanje delavcev na morju so se pričela leta 1958 v kovinarski zadrugi NIKO. Zraven je pristopil še Občinski sindikalni svet pri Občinskem ljudskem odboru (v nadaljevanju: ObLO) Železniki s predsednikom Tonetom Polajnarjem. Po krajšem času so pridobili informacije, da obstaja možnost najema počitniške hiše v Selcah pri Cirkve-nici. Z lastnikom so sklenili pogodbo za dve leti. Tako je v sezoni 1958 in 1959 odšlo na letovanje le nekaj skupin, saj je bilo za marsikoga to letovišče predaleč. Informacije, da bi bilo po možnosti dobro dobiti počitniške kapacitete bližje, na slovenski obali, so se nadaljevale. V vili v Vrtu, kjer je sestankoval občinski sindikat, je bila izražena želja, da se ustanovi počitniška dejavnost, ki bo skrbela za rekreacijo in oddih delavcev. Na sestanku so določili, naj to skrb prevzameta Blaž Dolenc, zaposlen v MLIP Češnjica, in Mitja Košmelj iz trgovskega podjetja Sora Železniki. K sodelovanju je Blaž Dolenc povabil še Alojza Megušarja s Češnjice. Sodeloval je tudi Anton Golja, predsednik ObLO Železniki. Komisija se je odpravila po Sloveniji ter iskala možnosti za primerno letovišče. Na začetku leta 1960 so izvedeli, da v Portorožu Strelska zveza Slovenije prodaja počitniški dom s 45 ležišči in zemljiščem. Takoj so pristopili k dogovorom ter pripravi kupoprodajne pogodbe. Imeli so nekaj težav pri urejanju lastništva, saj so bile stavba in dve parceli še vpisana na lastnika - ezula. V nakupu je bil še manjši objekt za vrtno orodje, ki so ga pozneje imenovali Matilda. Prodajalec Strelska zveza Slovenije se je dogovoril z ObLO Piran, da se pred nakupom uredi lastništvo, ki naj ga ObLO Piran vpiše kot splošno ljudsko premoženje. Kot mi je povedal Blaž Dolenc, so imeli v zvezi z nakupom te stavbe v Portorožu takrat kar precej obiskov in pogovorov na ObLO Piran. Veliko sta k uspešnemu nakupu prispevala tudi Janez Šter, takratni poslanec v slovenski skupščini, ter Milan Osovnikar, ki je bil predsednik ObLO Škofja Loka. Ko so bile vse pravne ovire glede lastništva rešene, se je ObLO Železniki s prodajalcem pričela dogovarjati o ceni in ostalih pogojih nakupa. 7. marca 1960 je bila podpisana kupoprodajna pogodba, ki sta jo podpisala kupec ObLO Železniki, podpisan je predsednik Anton Golja, in v imenu prodajalca Strelske zveze Slovenije predsednik Jože Klanjšek. Ob tem so potekali še pogovori o ceni, kjer se je določilo za stavbo in zemljišče vrednost 12 milijonov din, za opremo in ostalo pa še 1 milijon din, celotna vrednost kupoprodajne pogodbe je bila 13 milijonov din. S prodajalcem je bil sklenjen tudi dogovor, da se stroški kupnine poravnajo v petih letih. Za pokritje stroškov nakupa so povabili k sodelovanju vsa podjetja Selške doline. Ugotovili so, da je v kupljeni stavbi, ki je bila prvotno enonad-stropna, možnost namestitve 45 ležišč. Podjetja so se odločila, koliko postelj bodo vzela v solastništvo. 30. novembra in 1. decembra 1960 je bil izdelan finančni načrt, ki so ga podpisali vsi predstavniki podjetij - kasnejši solastniki ležišč. S tem je bila celotna finančna konstrukcija nakupa in plačila po kupoprodajni pogodbi za stavbe in zemljišče v Portorožu, Prečna pot 4, tudi ugodno rešena. Stavba je bila ob nakupu pritlična z eno etažo, v kateri so bile sobe ter kopalnica z WC-jem. Zaradi večjih potreb po ležiščih so se odločili, da pristopijo k pripravam za nadzidavo nadstropja stavbe, kjer bi pridobili še dodatnih 14 ležišč. Alojza Megušarja so zadolžili, da pripravi potrebno skico nadzidave stavbe in predračun gradbenih del. Prva sezona je bila na pragu, pred tem so okopali vinograd, delo sta opravila delavca iz Prekmurja. S prvo sezono so pričeli 1. junija ter končali ob zaključku meseca avgusta 1960. Izmene gostov v počitniškem domu so bile ob četrtkih. Na seji 13. decembra 1960 so za predsednika Počitniške skupnosti Železniki uradno imenovali Blaža Dolenca, Mitja Košmelja za knjigovodja, Alojza Megušarja za gospodarja, Staneta Potočnika pa za odgovornega za povezavo med sindikati in njihovimi podružnicami. 24. decembra 1960 je bilo občinsko zasedanje 334 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu Sklenjena dna 7.marca 1960, med prodajalceis Strelsko zvezo Slovenije Ljubljana,"oleajsfca cesta 11.,ki jo zastopa predsednik Klanjšek Jože ns podlagi pooblastila Glavnega odbora Strelske zvese ¡Slovenije in mod Občinskim ljudski ta odborom Železniki, katr erega zastopa njen predsednik Gol j a Anton ia ¡¿elesnikov,Češnjica štev. kakor sledis Strelska zveaa Slovenije je dejanska lastnica nepremičnine vpisane v zemljiški tdijigi Okrajnega sodišča v Piranu pod stavbna parcela vložila štev. 3031 in hiše, ter zemljiške parcela štev ,2511/3 zeralj . knjiž.telo štev.312^ k.o. Piran in isto proda Občinskemu ljudikemu Prodajalec- Strelska zvess Slovenije- proda kupcu-Občinskemu ljudskemu odboru "elesniki v popolno in nepreklicno last a vsemi svojimi pravicumi in dolžnostmi ter z dovoljenjem zemljiško knjižnega prepisa pod točko 1, ^Bavedenili nepremičnin za dogovorjeno kupnino din Eazen tega proda prodajalec kupcu ves hišni inventar,po inventarnem pregledu,ki je priložen pogodbi za din 1,000.000,-(eniailijondinarj «v J. Prodajalec se obveže omogočitikupcu brstnen pro&fci odpic no^rcirniiniii, m so predmet te pogodbe in dovoljuje,da se prodana nepremičnina vpiše kotyjplošno ljudsko premoženje in zaznamuje kot organ uprave Dogovorjena kupnina v skupnem znesku din 13,COO.000,-(trinajstmili-jono v) aa nepremičnine in inventar s® izplači^prodsjnlcu ob podpisu stranki sta sporrkumni,da se izplača dogovorjena vsota din 13,000,000, Posest in užitek prodanih nepremičnin in inventarja nastopi ku-cc z dnem zemljiško- knjižne izvedbe ta pogodbe,Predlog za zemljiško knji^no^ureditev v smislu te pogodb« lahko poda katerakoli od pogod= ljudski odbor ¿elezniki na seji Občinskega zbora ane 5 fl 960. Stroške po tej pogodbi nosi kupec.Pogodba je prometnega davka prosta po točki 1.14 člena Uredbe o prometnem davku od nepremičnin in"pravic j. n^ prosta takse po čl. 6.Zakona o taksah,ker je sklonjena v javnem Stranki sta sporasumni,da velja ta pogodba poči pogojem,da poda javni pravobranilec izjavo,da ni pomislekov proti njeni pravni veljavnosti. Kupna pogodba s 7. marca 1960 med prodajalcem Strelsko zvezo Slovenije in kupcem ObLO Železniki o nakupu počitniškega doma v Portorožu. .3 335 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu Kupna pogodba s 7. marca 1960 med prodajalcem Strelsko zvezo Slovenije in kupcem ObLO Železniki o nakupu počitniškega doma v Portorožu. 336 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu «j y i ■ 0 u u B A H '' V.Zfi' .. ' O Občinski ljudski oübor 2elezniki, ki ga zastopata predsednik, tovariš Ool Ja Anton in tajnik, tovariš Po"" ak Stane ter podpisani zastopniki gospodarskih organizacij Selške d.o? ine,, sklenejo naslednjo " i r i/ "-'-■* -sčfc •.-•;•• . „v-.! . . .■.....,,!.■. ■ ■ ':.... ■■■.. ' 7.: ■■. ■!:-. - Občinski ljudski odbbr. Železniki,' na plogi 'sklepa seje občinskega ljuáskega odbora z dne 26.XII,196o, odstopa gospodarskim organizacijam Selške doline ža" ustanovitev počitniškega. áoma vse pravice in. jijaliEppp.ti.,, isvirajcče. iz. nakupa, uživanja in posestvovan-ja 'hlie.it. lo3 v Portorožu; z vso pritiklino in inventarjem, že agrejeno i p. ujr.ejgpp. za. ppčjttniški dom i íTa stcvberBt6Ji na parceli št.'3031 k,o, Piran,; Obenem ObLO odstopa tudi-trajno uživanje določenega dela. zepjj^lke. pprpele. Št.. 2611/3^ vlože-k St.3124 k.o. Piran, vse' to z doljSpppt ¡pt (3e -eb vrednost odstopnih pravic: prevzame Jo obveznosti," ki, so.določene v točki;-in 6- te pogodbe-, .-.■' - i!!!____¡slíí" eL &.U " ■ ......• ..... i^-T- . OŠ!?ti>P? Jene. pravice, posestvifv&njar-in uživanja imenovanih ■ nepremičnin, si, je. PbLP. Železniki pridobjl-na^podlagi kapni pogod-...bš_ž_dne--7.parca 196o, sklenjene med Strelsko zvezo Slovenije v Ljub?"j"eni"--prejšnim lastnikom navedenih nepremičnin - kotprodo-""Js? cenr in "ObLO Železniki kot kupcem se dogovorjeno kupnino v znesku 12 milijonov (dvanajst milijpnov), vključno nakup inventarja in-opremo za na del rt j i znesek din 1 milijon. Skupna kupna "vrednost" zna-_ i a 13 milijonov-(trlnajstmijljonov),kakor je razvidno'iz pri? ože-ne. kupne pogodbaj-- - - -\i■;■.■■_ -". ' : ■-.;■-■?.! j ■ t 1L-" ) Občinski 1 judski" odbor~2el zniki se obveže, predhodno urediti vse pravne odnose■na-ObLO'Piran, ter omogočiti navedenim gospodarskim organizacijam Selške doline, kot prevzemni!om navedenih nepremičnin, da-se■ vknjiži v,'zamljiški knjigi lastninska pravico omenjenega poslopja, Portorož št. lo3, kakor.tudi lastninska pravica-zraven pripadajočega■mslega■poslopJa, zgrajenega na parceli št. 2611/3, k.oi^Piran, ter pravico trajnega uživanja .del a zemljiške parcele št. 2611/3 K,o. Piran, last SLP v izmeri'..... kvadratnih-metrov, kakor je bila na licu mesta meja sporazumno določena med zontopniki-ObLO Piran in ObLO Železniki dne T8.III.1961, kar vse se vpiše na ime-Počitniški-dom gospodarskih organizacij Selške dtiline t Portorožu in-to ■ prosto-vseh bremen. Dalje bo ObLO ielezni-ki tudi -izpoa1 oval. - na ■ ObLO Piran dovo?JenJe za zemljiško knjižnji vpis pravice prostega prehoda preko parcele šti 2611/6 K.o. Piran, do poti, ki pelje do počitniškega doma občinskega sindikalnega sveta / Ljubl jana - t"oste, ker je te prehod nujno potreben za poslovanje doma. - 4. ■ f i >,:... ■ ? r :>i..:. Počitniški dom gospodarskih organizacij SeiSke doline, ki ga ustanavljajo navedene,; pod jetja , prevepe posest;:!**-uiitek"1?fr. v * ■ Pogodba s 26. 12. 1960 med ObLO Železniki in zastopniki gospodarskih organizacij Selške doline o solastništvu počitniškega doma v Portorožu. 337 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu - 2 - upravljanje navedenih nepreniSnin takoj. Pred1 o£ zemijiSko knjižno ureditev v smislu ta pogodbe, pa t ahko poda kateri ko1 i rd ^godbenikov, Vse stroške odpisa in prepisa prevzame ObTO znilfij 5- ObEinski ljudski odbor Železniki je za piači>o navedenih nepremičnin naje"1 pri "eatni hranilnici. ljubljanski posodo v znesku din 13-C<0.000 za dobo petih Tet z 8 % obretsmi. Poleg tega se vrši adaptacija doma s predračusko vrednostjo eca 5,000.000 din. Vrnitev navedenega posodi1«*, kaker tudi finansiranje adaptacije doma prevzamejo navedena podjetja po sedečem k^ufiu, ki je odbenam tudi podlaga za določeni.dal solastnine zadevnih nepremičnin in sicer* ■ 1 2.. 3.5.6 ,-7.8,- ■lov-.'j-» - ■ i.UF (tredzadružno lesno industrijsko'podjetje) ČeSnjica ........».'.....'.........................32.50 4 IIIKO (Tovarna JcovinskJh in elektro mehanskih izdelkov} Setezniki .................'....... 32.50 % GK2 (Gozdarsko kmetijska zadruga)* ■ ■ ČeŽnjica .".______________..................." 12.50 ® Čevl.jsrna "Ratitovec11-Čfišnjica ............. Obrtno podjetje "Tehtnica" Železniki........ Obrtno podjetje "Skupnost" Železniki........ Trgovsko podjetje "Sara" Železniki ......... Usnjarna Železniki ....................... Jtesarija Železniki ......................... Gostinsko podjetje-Železniki ............... '-'.'„;■■. ".■.::■*'.' ■ Skupaj' = 1.00 % d. 5 5 % 3.75 % 3-75 % % 1.25 % 1.25 % .... "Jamstvo za navedene obveznosti obdrgi ObTO Ž-elezniki,vpla- čil a pa morajo izvršiti navedena podjetja z obrestmi najpozneje v petih letih v obrokih in sicer v sliupnem znesku: 1-.2.3.4.5.7.- ■ '8.9.- 1-0.-r KIP O^ed zadružno lesno industrijsko podjetje) Češnjicc ................. KIKO (Tovarne kovinskih in elektro mehanskih izde"1 kov)"Žel.ezniki ....... GKZ (Gozdarsko kmetijska zadruga) Češnjics . v...... i.................. Cevijarna "Tiatitovec" Češnjics Obrtno podjetje "Tehtnica1; Že^eznikj Obrtno podjetje "Skupnost" Železniki Trgovsko podjetje "Sora" Železniki . Usnjarna Železniki. ................. 1'esari ja Železniki ................. Gostinsko'podjetje Železniki ....... ¡3,500.000 din £,500.000 din ¿,5CC.Čer din 1,000.000 din i,000.000 din 750.000 din 750.000 din 500.000 din 25C.OOO din 256.OOC din Skupaj 20,000.000 din 7. Vse navedene obveznosti prevzamejo imenovana podjetja s podpisom te pogodbe terase obveznosti enostransko ne morejo razveljaviti do dokončnega piaSiia vseh obveznosti. V priraeru spojitve ai i pripojitve posameznih gospodarskih Pogodba s 26. 12. 1960 med ObLO Železniki in zastopniki gospodarskih organizacij Selške doline o solastništvu počitniškega doma v Portorožu. 338 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu Pogodba s 26. 12. 1960 med ObLO Železniki in zastopniki gospodarskih organizacij Selške doline o solastništvu počitniškega doma v Portorožu. 339 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu POČITNIŠKI DOM ©O Selške doline v PORTOROŽU Prva štampiljka počitniškega doma. Sveta za gospodarstvo, plan in finance ObLO Železniki, kjer so se dogovorili, da se lastništvo prenese na gospodarske organizacije ter da se naročijo načrti za adaptacijo podstrešja stavbe počitniškega doma. Zaradi preobremenjenosti Mitja Košmelja so za vodenje finančne službe določili Minko Megušar s Češnjice. 8. marca 1961 so bili dr. Brizej (odvetnik), Anton Golja - predsednik ObLO Železniki, Alojzij Megušar, Mitja Košmelj in Blaž Dolenc v Portorožu in Piranu, kjer so urejali prenos lastništva ter dograditev stavbe počitniškega doma. Ob tem so opravili ogled ter se dogovorili za postavitev ograje med parcelami počitniškega doma Ljubljana-Moste ter počitniškega doma Železniki. 18. marca 1961 so opravili tudi obisk pri Jaki-nu, referentu za nacionalizirano imovino na ObLO Piran, kjer je bila sestavljena pogodba o upravljanju z zemljiščem pri počitniškem domu. Pogodba je bila zatem v obravnavi še na seji ObLO Piran. 4. aprila 1961 so Anton Polajnar, Lovro Gajgar, Stane Potočnik, Alojz Megušar in Blaž Dolenc na Občinskem sindikalnem svetu v Železnikih poročali, kako je bilo s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za nadzidavo stavbe. Alojz Megušar je bil v Portorožu 24.-26. marca 1961, kjer je urejal potrebno dokumentacijo za gradnjo. 5. aprila 1961 je bila s strani ObLO Koper še revizija projekta. V Železnikih je bil od ObLO za počitniški dom v Portorožu imenovan gradbeni odbor v sestavu Blaž Dolenc - MLIP Češnjica, Alojz Megušar - Mesarija Železniki, Mitja Košmelj - Trgovina Sora Železniki, Stane Potočnik - NIKO Železniki, Lovro Benedi-čič - Ratitovec Studeno, Mica Benedičič - Tehtnica Železniki, Anton Debeljak in Martina Benedičič -Usnjarna Železniki. Prvo sejo je imel gradbeni odbor 10. aprila 1961, kjer je Alojz Megušar poročal, da je bilo opravljeno udarniško delo v nedeljo, 9. Leto 1961. Pričetek gradbenih del nadzidave počitniškega doma. Foto: Blaž Dolenc 340 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu aprila 1961, kjer so za gradnjo brezplačno pridobili nekaj potrebnega materiala - smrekovih plohov, lesenih zagozd ter raznega rabljenega orodja, ki so ga brezplačno odstopili posamezniki. V času gradbenih del so odgovorni morali večkrat službeno v Portorož, da so vse nastale težave pri pričetku gradbenih del reševali sproti. 21. aprila 1961 so zabetonirali prvo ploščo nad obstoječo jedilnico. Ob tem so bili že prisotni vsi delavci, vključeni v gradbeno ekipo. Glavni zidarski mojster je bil Anton Dagarin iz kraja Meja pri Kranju. Po domače so mu rekli Krista Pana. V pomoč so prišli delavci iz Prekmurja. Za prehrano delavcev je skrbela Barbara Demšar iz Železnikov, p. d. Ku-cova Barba. Delo je nastopila 25. marca 1961. Z njo je delo nastopila tudi Marija Berce, p. d. Plajbova Mici, iz Lajš. Kot je povedal Blaž Dolenc, so sproti reševali vsa vprašanja nadgradnje počitniškega doma. Treba je bilo poskrbeti za nabavo novega ostrešja, organizirati prevoz hlodovine iz Jelovice na Kem-perlovo žago. 29. aprila 1961 je Gabrijel Benedičič, p. d. Jeralov, s Studena s kamionom odpeljal vse dele novega ostrešja v Portorož. Okna in vrata so izdelali po predloženih načrtih v Obrtnem podjetju Skupnost v Železnikih. Poleg skrbi za gradbena dela v portoroškem domu so morali sproti reševati tudi vsa druga vprašanja s področja poslovanja. Treba je bilo zagotoviti potrdilo o poslovanju s prilogami ustreznih pravil in hišnega reda počitniškega doma. Zatem je bilo treba potrditi še sistematizacijo delovnih mest, imenovati in nastaviti blagajnika. 23. maja 1961 je bil sestanek vseh direktorjev, ki so podpisali pogodbe o pristopu v Počitniško skupnost Železniki, skupaj z ObLO Železniki, ki mu je predsedoval Anton Golja. 29. junija 1961 so sprejeli na delo v počitniški dom prvi dve delavki. Eno je dalo podjetje NIKO Železniki, drugo pa MLIP Češnjica. 1. julija 1961 je bila uradna otvoritev doma s strani podjetij - solastnikov počitniških kapacitet. Eno uro pred otvoritvijo je kolavdacijska komisija Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu Leto 1962. Zaključena vsa zidarska dela. Foto: Blaž Dolenc Leto 1962. Ob slovesni otvoritvi navzoči predstavniki podjetij Selške doline. Foto: Blaž Dolenc 342 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu ObLO Piran opravila strokovni ogled stavbe. Z nadzidavo je počitniški dom razpolagal s 60 ležišči. Prva zasedba osebja v počitniškem domu je bila: Pepca - kuharica, Mici Berce - točajka, Marinka Bernik - pomočnica točajke. Z delom so pričele 29. junija 1961. Med prvimi gosti v počitniškem domu je bilo 2. julija 1961 na izletu 260 zadružnikov Kmetijske zadruge Češnjica, ki so jim postregli s kosilom in večerjo. Pričele so se težave pri plačilu anuitet, s katerimi so se podjetja solastniki kapacitet obvezali sofinancirati vse stroške investicije. 20. decembra 1961 je bila oddana podjetju Tehnik Škofja Loka pogodba o odstopu lastništva treh ležišč. 25. decembra 1961 je podjetje Tehnik Škofja Loka prevzelo in podpisalo pogodbo ter vplačalo za tri ležišča 1 milijon 500 tisoč din. Iz solastništva sta se namreč izločili Usnjar- na Železniki in Mesarija Železniki. Zaradi finančnih težav je bila Počitniška skupnost primorana reševati svoje težave tudi s čim boljšo zasedenostjo kapacitet počitniškega doma v času sezone, pred sezono in po njej. 15. marca 1962 so opravili razgovor z zastopnikom podjetja Kompas iz Ljubljane o oddaji prostih kapacitet za tuje goste v pred- in posezoni. 5. aprila 1962 so imeli sestanek, kjer so obravnavali zaključek poslovanja za leto 1961. Navzoči so bili za MLIP Češnjica Ivanka Čufar - uprava, Jože Demšar - sindikat; Blaž Dolenc - predsednik Počitniške skupnosti Železniki, za Čevljarno Ratitovec Železniki Vinko Nastran - direktor, Janez Pintar -sindikat; Lovro Benedičič, član Upravnega odbora Počitniške skupnosti (v nadaljevanju UO PS), za KZ Češnjica Matevž Tušek, za NIKO Železniki Stane Potočnik - sindikat, član UO PS, za podjetje Skupnost Leto 1961. Prvo osebje pri počitniškem domu v Portorožu. Spredaj od leve: Julči Grohar-Daris iz Sorice, Minka Bertoncelj-Bogataj iz Lajš in Ivanka Berce-Arh. Zadaj stojijo od leve: Vida Heine iz Bukovice, Barbara Demšar (p. d. Kucova) iz Železnikov, Alojz Megušar - knjigovodja, s Češnjice, Marija Berce iz Lajš, upravnica počitniškega doma, in Blaž Dolenc, prvi predsednik Počitniške skupnosti Železniki. Foto: arhiv Blaža Dolenca 343 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu Matevž Jensterle - direktor, za podjetje Tehtnica Železniki Milica Sedej in Tone Benedičič - predstavnik sindikata, za Usnjarno Železniki je bila navzoča Martina Benedičič - članica UO PS. Občinski sindikalni svet Železniki je zastopal Anton Polajnar, Tehnik Škofja Loka pa Ivan Križaj. 25. novembra 1963 je Iskra Železniki plačala za obdobje 1960-1963 2 milijona 288 tisoč, ostal je še neplačan dolg 2 milijona 411 tisoč din. MLIP Če-šnjica je poravnal dolg v znesku 4 milijone 700 tisoč din, neplačanih je ostalo še 1 milijon 300 tisoč din. Ratitovec je bil dolžen še 600 tisoč din. Tehtnica 400 tisoč din, Trgovsko podjetje Sora Železniki še 200 tisoč din, Mesarija 250 tisoč din. 4. junija 1963 so se na ObLO Škofja Loka sestali s predstavniki ObLO Piran zaradi zemljiško knjižnih zadev v zvezi z depandanso Matilde. 22. junija 1963 se je predsednik Počitniške skupnosti Blaž Dolenc v Portorožu dogovoril z Občino Piran glede razmejitve zemljišča pri počitniškem domu. 10. marca 1964 se je Blaž Dolenc zglasil pri Francu Šifrerju, direktorju (prisilnem upravitelju) Iskre Železniki, glede dolga za odplačila anuitete. 7. maja 1964 so za posest 1.419 m2 zemljišča, skupaj s stavbo, potjo in dvoriščem ter dovozno in dohodno potjo, opravili razgovor na ObLO Škofja Loka pri Mačku in Čopu. V obravnavi so bila vsa zemljišča, ki pripadajo počitniškemu domu, razen dveh spodnjih parcel pod parkirnim prostorom, ki jih je vzela v lastništvo Občina Piran. 10. maja 1964 je Počitniška skupnost Železniki vložila na ObLO Piran prošnjo za nadomestno gradnjo depandanse Matilde ob počitniškem domu. 3. avgust 1964 so Osovnikar Milan - predsednik Občine Škofja Loka, Janez Šter - poslanec Skupščine RS, Cveto Kobal in Blaž Dolenc opravili razgovor pri predsedniku Občine Piran Pajku o vprašanju pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo depandan-se na lokaciji stare Matilde. Sledil je še ogled lokacije v Portorožu. 27. novembra 1964 je Občina Piran skupaj z Občino Škofja Loka kot zemljiškoknjižnim lastni- kom podpisala dokument o spremembi lastništva sosednjih parcel, ki jih je prevzela v lastništvo Občina Piran. To so bila zemljišča - vinogradi, ki so jih spremenili v zazidljive parcele. S tem je po sklepu Sodišča v Piranu, vložek 65, 66, Občina Škofja Loka postala pravni lastnik zgradbe z dvoriščem, dohodno potjo, vrta nad Matildo, zgradbe Matilda ter zemljišča okrog stavbe ter dohodne poti z rezervoarjem. Lastnik spodnjega vrta, parceli št. 2611/3 in 2611/5 k. o. Piran - pod parkirnim prostorom na levi in desni strani poti, je Občina Piran. Obe parceli so dali Občini Železniki v uživanje in vzdrževanje in predkupno pravico v slučaju prodaje. Ponovno je bilo izpostavljeno, da se unovčijo terjatve neplačanih anuitet solastnikov ter s temi sredstvi čim prej obnovi Matildo. Gašperja Krajnika iz podjetja Tehnik Škofja Loka se je zadolžilo, da izdela osnutek načrta za nadomestno gradnjo Matilde. 24. avgusta 1966 so odšli Blaž Dolenc in Lovro Gajgar, Janez Šter in Milan Osovnikar na Občino Piran glede lokacijske dokumentacije za gradnjo Matilde. Obisk so opravili tudi v Invest biroju Koper pri ing. Petkovšku. Priporočili so jim izvedbo gradnje, kjer bi vsaka soba imela svoj WC in kopalnico s tušem. Ker je šlo za povsem novo gradnjo, so zahtevali, da se jim dostavi naročilnica za izdelavo projektov. Blaž Dolenc je povedal, da so imeli kar precej težav za pridobitev lokacijskega dovoljenja. 20. septembra 1966 so le uspeli pridobiti lokacijsko odločbo za gradnjo nove Matilde. V povezavi s tem si je petčlanska komisija ogledala lokacijo, sledile so še vloge za soglasja sosedov, ki so mejili na parcelo. 18. julija 1967 so ing. Tepini na Občini Piran predložili zemljiškoknjižni izpisek za gradnjo Matilde z vsemi pogoji opisa gradnje objekta. 14. marca 1968 so podpisali pogodbo z izvajalcem del Dom Opremo Železniki za gradnjo depan-danse Matilde. Nadzor pri gradnji je prevzel Gašper Krajnik, gradbeni tehnik, zaposlen pri podjetju Tehnik Škofja Loka. 25. marca 1968 so na skupnem sestanku Poči- 344 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu tniške skupnosti Železniki potrdili poročilo o gradnji depandanse. Bile so tudi volitve predsednika in imenovan je bil knjigovodja. Za novega predsednika so izvolili Antona Sedeja iz podjetja NIKO Železniki. V pomoč pri delu novemu predsedniku naj bi bili Betka Eržen iz MLIP Češnjica in Urban Dolenc iz Iskre Železniki. Za knjigovodjo pa je bil ponovno imenovan Alojz Megušar. 28. marca 1968 so vložili prošnjo za zakoličenje pri Invest biroju Koper. Pri Počitniški skupnosti Železniki so se na sestanku dogovorili, da Blaž Dolenc dokončno poskrbi za dograditev depandanse, zraven pa naj sodeluje novo imenovani predsednik Počitniške skupnosti Anton Sedej iz NIKO Železniki. 20. maja 1968 so na letnem sestanku Počitniške skupnosti za knjigovodjo imenovali Antona Kemperla - računovodjo iz podjetja MLIP Češnjica. Oba izvoljena predstavnika Počitniške skupnosti Železniki delovne dolžnosti opravljata volontersko. Ob zaključnem računu se jima za vsako leto prizna primerna denarna nagrada. Gradnja nove depandanse Matilde je bila končana s kolavdacijo 13.-14. septembra 1968. Navzoči so bili: Blaž Dolenc, Gašper Krajnik - nadzorni pri gradnji depandanse, Matevž Jensterle - direktor Dom Opreme Železniki, ki je bila izvajalec gradbenih del, Anton Kemperle - knjigovodja Počitniške Skupnosti, in Anton Sedej - predsednik Počitniške skupnosti Železniki. Takrat je bil tudi uradni prevzem ter primopredaja počitniškega doma med prvim predsednikom Blažem Dolencem in novim predsednikom Počitniške skupnosti Železniki Antonom Sedejem. V Portorožu 14. septembra 1968. Od leve: Matevž Jensterle - direktor Dom Opreme Železniki, Minka Rihtaršič - sobarica, Anton Sedej - predsednik Počitniške skupnosti Železniki, Marija Berce - upravnik počitniškega doma, Blaž Dolenc - prvi predsednik Počitniške skupnosti Železniki, Metka Lavtar - sobarica in Anton Kemperle - knjigovodja Počitniške skupnosti Železniki. Foto: arhiv Antona Sedeja 345 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu Specifikacija stroškov izgradnje depandanse pri Počitniškem domu v Portorožu: Namen Vrednost (din) 1. Gradbeni objekt: gradbena, inštalacijska in obrtniška dela 129.999,40 2. Oprema 10.326.45 3. Komunalni prispevek 10.000,00 4. Ostalo: načrti, takse, soglasja, nadzor, osebni dohodki, vodarina, tokovina, potni stroški 8.373,47 5. Skupaj 158.699,32 Utrip Počitniškega doma v Portorožu v pogledu zadovoljnih gostov Izgradnja nove depandanse pri počitniškem domu je bila velika pridobitev za letovišče in delavski turi- zem, ki ga je vodila Počitniška skupnost Železniki. Dodatnih 16 ležišč z vsem udobjem je veliko pomenilo gostom, ki so letovali v novih kapacitetah. Razpored gostov je bil seveda prilagojen potrebam prijavljen-cev tako, da se so kapacitete oddajale pravično med solastniki - člani Počitniške skupnosti. Prva leta je bilo koriščenje kapacitet počitniškega doma v Portorožu zelo dobro, saj so bila ležišča zasedena od 15. junija do 20. septembra. V večini so bili na letovanju domači gostje, delavci podjetij iz Selške doline. Druženje v domu jim je veliko pomenilo, saj so ob večerih prirejali domače zabave, kjer se je slišala harmonika in ples v jedilnici ali pa zunaj pod obronki vinske trte. Mnogim je tedenski oddih prehitro minil, domov so se nekateri vračali bolj utrujeni, kot so prišli na oddih, vendar pa zadovoljni, da so bili na morju v družbi domačih in veselih ljudi. Nekaj sezon so zaznamovali tudi obiski - letovanja Pihalnega orkestra Alples iz Železnikov, ki je s svojimi večernimi koncerti pod trto na dvorišču počitniškega doma polepšal letovanje gostom doma ter privabil še druge. Nepozab- V Portorožu 14. septembra 1968. Od leve: Martin Ferenčak - zidar pri Dom Opremi Železniki, Matevž Jensterle - direktor Dom Opreme Železniki, Urban Dolenc - član UO Počitniške skupnosti Železniki, mojster polaganja keramičnih ploščic, Anton Dobravec - vodovodni inštalater pri Dom Opremi Železniki, Gašper Krajnik - gradbeni tehnik, nadzorni pri gradnji depandanse Matilde, in Jože Benedičič, p. d. Putovc - upokojenec, pomagal pri gradnji Matilde. Spredaj čepi Marija Berce - upravnica počitniškega doma. Foto: Anton Sedej 346 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu ni so ostali tudi spomini na dvodnevni izlet in obisk počitniškega doma Moškega pevskega zbora NIKO iz Železnikov. Počitniški dom je imel v gosteh tudi nekaj tujih gostov iz Avstrije in Čehoslovaške, ki so zaradi zadovoljstva prihajali na letovanje kar nekaj sezon. Seznam solastnikov - članov Počitniške skupnosti Železniki po izgradnji nove depandanse: Št. Podjetje solastnik Število ležišč 1. MLIP Češnjica -Alples Železniki 13 2. Iskra Železniki 10 3. Niko Železniki 3 4. Čevljarna Ratitovec Železniki 2 5. Dom Oprema Železniki 1,5 6. Kmetijska zadruga Škofja Loka 5,5 7. Tehnik Škofja Loka 4 8. Gorenjska predilnica Škofja Loka 5 Po primopredaji poslovanja se je računovodja Počitniške skupnosti Železniki Anton Kemperle prizadeval za ureditev blagajniškega poslovanja, kot ga je zahtevala takratna zakonodaja. Ker Počitniška skupnost Železniki ni imela pravega statusa in registracije pri Statističnem uradu, je bilo kar dosti težav pri finančnem poslovanju. Do primopredaje je skupnost imela hranilne knjižice pri Kmetijski zadrugi na Češnjici, kjer je bilo poslovanje veliko bolj enostavno, brez nadzora zunanjih finančnih institucij. Na rednem letnem zasedanju UO PS Železniki 10. marca 1971 je bil sprejet sklep, da se odpre tekoči račun pri Službi družbenega knjigovodstva (v nadaljevanju SDK), ekspozitura 5151 Škofja Loka, ter določene pooblaščene osebe za podpisovanje: predsednik Anton Sedej, knjigovodja Anton Kem-perle ter nadomestni podpisnik Urban Dolenc. 8. marca 1971 je bil opravljen razgovor pri Ste-vu Šinku, vodji ekspoziture SDK v Škofji Loki, glede registracije Počitniške skupnosti Železniki ter odpr- tja žiro računa. 29. aprila 1974 je bilo končno rešeno vprašanje žiro računa, ki ga je Počitniška skupnost odprla pri SDK Kranj pod št. 51510-678-96471. 26. marca 1973 so na redni seji UO PS Železniki zaradi preobremenjenosti razrešili knjigovodjo Antona Kemperla ter imenovali Janeza Freliha iz podjetja NIKO Železniki, ki je ostal na tej funkciji do 3. aprila 1974, ko je knjigovodstvo prevzela Majda Kemperle iz Škofje Loke. 9. maja 1974 je UO PS obravnaval odprodajo ležišč - kapacitet podjetja Dom Oprema Železniki, ki jih prevzame podjetje NIKO Železniki. Po letu 1970 so pri počitniškem domu nastajale vedno večje potrebe po vlaganjih v izboljšavo prostorov - kuhinje za pripravo treh sezonskih obrokov zajtrka, kosila in večerje. To je bila poleg prenočitvenih kapacitet tudi ponudba gostom doma. Kuhinja je imela staro, dotrajano opremo s štedilnikom na drva. Pred sezono je bila praksa taka, da se je razža-gana drva v Železnikih naložilo na tovornjak ter dostavilo v Portorož. Kuharice ter ostalo osebje so bili v času sezone že tako izpostavljeni visokim temperaturam, zraven pa jim je še dodatno povzročalo težave kurjenje v štedilniku. Sanitarni inšpektor je zahteval celotno prenovo obstoječe kuhinje. Stroške investicijskega vzdrževanja je Počitniška skupnost vsako leto razdelila po deležih - ležiščih solastnikov doma, tako da ni bilo nobenih težav za realizacijo pokritja stroškov. Plan vzdrževanja ter ocena stroškov se je pripravil vsako leto tako, da so bile najnujnejše potrebe urejene do pričetka nove sezone. Ob zaključku sezone je inventurna komisija, v kateri so sodelovali upravnik počitniškega doma, predsednik, knjigovodja in član Urban Dolenc, popisala stanje drobnega inventarja in opreme ter zalogo v skladišču pijač ter hrane. Prav tako se je ugotavljalo inventurno stanje pred pričetkom sezone, ko so odgovornost prevzeli upravniki počitniškega doma. Redno vzdrževanje vodovoda, elektrike, zunanja dela in ostalo so v večini opravljali mojstri iz Železnikov, saj so bile te usluge na področju Občine 347 Železne niti 12 Počitniški dom v Portorožu Seznam večjih vlaganj v investicijsko vzdrževanje počitniškega doma v letih 1970-1992 Leto Vrsta investicije Vrednost (din) 1969 Priključitev greznice na javno kanalizacijsko omrežje - skupaj s sosednjim počitniškim domom Jadran turist, 40% udeležba stroškov. 1.950,00 1971 Prenova kuhinje - obloga sten in poda s keramiko, nabava nove opreme Kovina-stroj Grosuplje: plinski štedilniki, delovne mize iz nerjaveče pločevine, hladilniki. 26.205,00 1971 Prenova drvarnice v plinsko postajo za potrebe kuhinje: Plinarna Ljubljana. 5.293,80 Nabava cerade za pokritje prostora pred jedilnico, kjer so bile vrtne mize, ter možnost strežbe zunaj. 1971 Gasilska Oprema Ljubljana, nabava 5 kom gasilnih aparatov S 6 kg. 1.653,40 13. 9. 1973 5-6. 10. 1973 Prekritje strehe počitniškega doma z novo kritino - Tehnik Škofja Loka - tesarja Tone Koblar in Drago Habjan, pomoč - delavci: Janez Tušek, Anton Veber, Metod Šturm in Pavel Pikuš iz NIKO Železniki ter Janko Vrhunec iz Tehtnice Železniki. Franc Blaznik, Železniki - kleparska dela na počitniškem domu. 17.263,10 1973 Ureditev sanitarij in umivalnice za osebje v pritličju počitniškega doma. 10.315,00 1973 Popravilo pralnice v počitniškem domu. 5.240,00 1973 Izdelava ograje na platoju za depandanso. 4.100,00 21. 5. 1975 Celotna prenova notranje opreme sob s pohištvom Triglav - Wenge, dobavitelj Alples Železniki. Izvedba montaže: Matevž Trojar in Tone Demšar iz Železnikov, Janez Tabernik z Zalega Loga in Tone Šturm iz Dražgoš. Piran veliko dražje. Zidarska dela sta opravljala Janko Lotrič, p. d. Fajgelnov, iz Železnikov ter Martin Ferenčak iz Železnikov. Za vzdrževanje vodovoda so skrbeli: Anton Dobravec in Krt Orešte iz Železnikov ter Zdravko Berce iz Selc. Elektroinštalacijo sta vzdrževala: Stane Potočnik in Filip Jelenc iz Železnikov ter Peter Jozič iz Škofje Loke. Slikopleskarska dela so opravljali: Tone Kalan iz Železnikov ter Maks Luznar iz Selc, Jože Zrimšek iz Železnikov, Franc in Bogo Mediževec z Zalega Loga ter podjetje Slikoplesk iz Škofje Loke. Za zunanja dela - ureditev okolice počitniškega doma, so v času pred sezono in po njej radi priskočili na pomoč: Metod Šturm, Janez Prelec st., Jože Markelj in Konrad Tril- ler iz Železnikov ter Jože Benedičič, p. d. Čebrov, z Zalega Loga. Pridobivanje ustreznih kadrov za osebje počitniškega doma je bilo v prvih letih dosti težavno, saj ustreznih - mlajših oseb, ki bi lahko opravljale sezonsko delo ni bilo na razpolago. Posluževati se je bilo treba strokovnega kadra (kuharic, upravnikov) iz vrst starejše populacije, ki so imeli status upokojencev. Za zasedbo delovnih mest točajk, kuhinjskih pomočnic in sobaric pa se je za določen čas zaposlovalo mlajša dekleta - študentke. Večkrat so težave pomagala reševati domača podjetja, ki so med sezono svoje mlajše delavke iz proizvodnje dala na razpolago počitniškemu domu. 348 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu Cenik penzionov za sezono 1969. 349 Železne niti 12 Počitniški dom v Portorožu Pregled kadrov - sezonskega osebja, ki so sodelovali v počitniškem domu v Portorožu: Sezona leto Ime in Priimek Naslov Status Delovno mesto 1968 Marija Berce Lajše, Selca Delavka Iskre Železniki Upravnik 1968 1969 Anica Zupančič Škofja Loka Upokojenka, pogodba o delu Kuharica 1969 1970 1971 1975 Marija Hribar Škofja Loka, Groharjevo naselje 2 Upokojenka, pogodba o delu Upravnik 1970 Marija Debeljak Škofja Loka, Sv. Duh 92 Upokojenka, pogodba o delu Kuharica 1971 1972 1973 Angela Porenta Škofja Loka, Groharjevo naselje 8 Upokojenka, pogodba o delu Kuharica 1972 1973 1974 1988 1989 1990 Franc Peternelj Železniki, Racovnik 30 Martinj vrh 40 Gostinec, DR za določen čas Upravnik 1974 Poldka Leben Ševlje, Selca DR za določen čas Kuharica 1975 Francka Benedičič Češnjica Upokojenka, pogodba o delu Kuharica 1975 1976 Neža Dolenc Železniki, Trnje Upokojenka, pogodba o delu Kuharica 1976 1977 1978 Jožica Torkar Železniki, Trnje Upokojenka, pogodba o delu Upravnik 1977 Ana Arnejšek Ljubljana, Zofke Kvedrove 11 Upokojenka, pogodba o delu Kuharica 1978 Marija Tomin Poljane 39 Upokojenka, pogodba o delu Kuharica 1978 Pavlina Loštrk Žiri, Nova vas 77 Upokojenka, pogodba o delu Kuharica 1979 1980 Dušan Borojevič Zagreb, Ul. Proletarskih brigad 228/b Upokojenec, pogodba o delu Upravnik 1979 1980 Nada Borojevič Isti naslov RDR za določen čas, pogodba o delu Kuharica 1981 ZvoneJenko Koper, Velika vrata 30 Pogodba o delu Upravnik 1981 1982 Terezija Žugič Ljubljana, Bratuževa ploščad 4 Upokojenka, pogodba o delu Kuharica 350 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu Sezona leto Ime in Priimek Naslov Status Delovno mesto 1982 1983 1984 1985 1986 Silva Rehar-Šoba Žalec, Čopova 4 Upokojenka, pogodba o delu Upravnik 1983 1985 Irena Tajnšek Žalec, Prežihova 5 Upokojenka, pogodba o delu Kuharica 88 19 9 Anica Leskovar Šentjur pri Celju, 14. divizije 5 Upokojenka, pogodba o delu Kuharica 1984 Aleš Tavčar Šentjur pri Celju Valentina Orožna 8 KV kuhar, pogodba o delu Kuhar 1985 Berta Fužir Mozirje, Ljubija 69 Pogodba o delu Kuharica 1986 Tomaž Božič Trbovlje, Rudarska 15 KV kuhar, RDR za določen čas Kuhar 1986 Roman Medved Zagorje ob Savi, Prečna pot 6 KV kuhar, RDR za določen čas Kuhar 1986 Rudi Bosilj Braslovče, Topovlje 319 KV kuhar, pogodba o delu Kuhar 1987 Ivan Krbavčič Izola, Leninova 13 Upokojenec, pogodba o delu Upravnik 1988 1989 1990 1991 1992 Tončka Fortin Kranj, Reševa 1/b Upokojenka, pogodba o delu Kuharica 1991 Janez Trojar Železniki, Na plavžu 1 Pogodba o delu Upravnik 1992 Roman Teržan Škofja Loka, Partizanska 41 Upokojenec, pogodba o delu Upravnik Leto 1979 - združitev počitniškega doma v Portorožu in letovišča Občinskega sveta Zveze sindikatov Škofja Loka v Strunjanu V decembru leta 1978 se je Občinski svet Zveze sindikatov Škofja Loka s predsednikom Janezom Thalerjem odločil, da njihovo letovišče v Strunjanu združi s počitniškim domom Počitniške skupnosti Železniki v Portorožu. Tako bi bila dejavnost sindikalnega delavskega turizma v Občini Škofja Loka na enem mestu, saj je Počitniška skupnost Železniki z domom v Portorožu poslovala uspešno, s pozitivnimi rezultati. Letovišče v Strunjanu, kjer so bile lesene hišice, je bilo v zelo slabem stanju in potrebna je bila večja sanacija in celotna prenova, ki naj 351 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu Počitniški dom v Portorožu leta 1973. Foto: Anton Sedej bi jo izvajal novi upravljavec. Občinski svet Zveze sindikatov Škofja Loka je decembra 1978 objavil razpis za delovno mesto tajnika novoustanovljene Samoupravne interesne skupnosti za oddih in rekreacijo v Občini Škofja Loka, ki naj bi v prihodnosti skrbela za obe letovišči: Počitniški dom v Portorožu in letovišče v Strunjanu. Po dogovorih z vodstvom Občinskega sveta Zveze sindikatov Škofja Loka se je na razpisano delovno mesto tajnika prijavil Anton Sedej, ki je opravljal volontersko funkcijo predsednika Počitniške skupnosti Železniki. Pri izbiri je bil potrjen kot strokovno najprimernejši kandidat. 1. januarja 1979 je tako prišlo do združevanja počitniškega doma v Portorožu in sindikalnega letovišča v Strunjanu. Anton Sedej je po sporazumni odpovedi delovnega razmerja v NIKO Železniki, kjer je opravljal službo referenta za varstvo pri delu, 1. 1. 1979 nastopil redno delovno razmerje za nedoločen čas pri Samoupravni interesni skupnosti (v nadaljevanju SIS) za oddih in rekreacijo v Škofji Loki. Postopek predloga za novoustanovljeno SIS je vodil Občinski sindikalni svet Škofja Loka, ki mu je predsedoval Janez Thaler. Za stroške novoustanovljene interesne skupnosti je Občinski svet Zveze sindikatov Škofja Loka sprejel obvezo, da iz priliva redne članarine 10 % mesečno prispeva za pokritje stroškov SIS-a za oddih in rekreacijo. V omenjeni dotaciji so bili upoštevani tudi stroški osebnega dohodka novo zaposlenega tajnika. Po novem letu 1979 je Anton Sedej nastopil delo tajnika te skupnosti v stavbi starega Šeširja na Spodnjem trgu v Škofji Loki, kjer so imeli sedež ostali SIS-i Občine Škofja Loka. Takoj so se pričele težave z vodenjem finančnega knjigovodstva za novo SIS oddiha in rekreacije. Bližale so se priprave na novo sezono in vprašanja poslovanja počitniške dejavnosti je bilo treba hitro rešiti. Na Mestnem trgu 3 v zasebni hiši Janeza Mravlja, p. d. pri Zofkežu, se je našla rešitev. V spodnjih prostorih je bila opuščena zbiralnica čistilnice Toneta Arnola. Lastnik prostorov Janez Mravlja je pristal na oddajo lokala v najem po sklenjeni najemni pogodbi. Bivšemu najemniku Tonetu Arnolu pa so bili povrnjeni 352 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu Leto 1969. Razglednica počitniškega doma Selške doline v Portorožu. Foto: Anton Sedej Leto 1975. Portorož - razglednica počitniškega doma. Foto: Lovro Hribar 353 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu stroški, ki jih je vložil v obnovo lokala. Dobra lokacija na Mestnem trgu 3 v Škofji Loki je za poslovanje počitniške dejavnosti veliko pomenila, saj je bilo to v prid tako koristnikom - podjetjem in članom Počitniške skupnosti kot fizičnim osebam, ki so ob prijavah na letovanje obiskovale poslovni prostor. Blizu je bila tudi pošta ter SDK. Poleg novega sedeža pisarne v Škofji Loki je še naprej vsak petek obratovala tudi pisarna v Železnikih na Racovniku (prostor v objektu poleg nekdanje paketirnice NIKO). Le-ta je bila na razpolago vsem podjetjem ter prebivalcem s področja Železnikov in okolice v Selški dolini. Pod naslovom Občinska počitniška skupnost Škofja Loka (v ustanavljanju) se je na novem sedežu tudi pričelo poslovanje. Za stroške nabave in plačilo celotne opreme in inventarja pisarne počitniške skupnosti je poskrbel Občinski sindikalni svet Škofja Loka. Leta 1979 je bila za predsednika Občinske počitniške skupnosti izvoljena Milka Šmid, sekretarka podjetja Alples Železniki, ki je svoj mandat opravljala do 9. marca 1983. Anton Rakovec iz Iskre Železniki je bil 9. marca 1983 na 1. redni seji Izvršnega odbora Počitniškega društva Škofja Loka izvoljen za predsednika, mandat je opravljal do 18. marca 1985, ko je bil na rednem občnem zboru razrešen s funkcije. 29. januarja 1986 je bil za predsednika društva izvoljen Janez Berce iz LTH Škofja Loka, ki je mandat vestno opravljal do občnega zbora društva 5. aprila 1990. Za njim je mesto predsednika društva sprejel Niko Bertoncelj iz podjetja NIKO Železniki, ki je z mandatom zaključil 29. septembra 1994. Knjigovodske posle je po primopredaji z Antonom in Majdo Kemperle prevzela Meri Bozovičar iz Škofje Loke, ki je delo vestno in strokovno opravljala vse do 31. 12. 1992. Od 19. 3. do 22. 4. 1980 je potekala revizija poslovanja Počitniške skupnosti Železniki, ki jo je opravil Marijan Kralj, inšpektor SDK iz Kranja. Pri kontroli ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti, ocena kontrole je bila s strani inšpektorja pozitivna. Združitev obeh letovišč - Počitniškega doma v Portorožu in sindikalnega letovišča v Strunjanu - leta 1979 je bila za UO PS in tajnika Antona Sede-ja precej zahtevna naloga. Zaradi slabih pogojev letovanja v lesenih hišicah letovišča Strunjan je bilo treba takoj pristopiti k rešitvi. Skupaj z vsemi zainteresiranimi podjetji so se odločili, da se lesene počitniške hišice odstranijo ter se na tej lokaciji zgradijo novi počitniški bungalovi. Imenovan je bil gradbeni odbor, ki ga je vodil predsednik Janez Eržen iz Škofje Loka. Kot pomoč tajniku skupnosti Antonu Sedeju je za gradbene zadeve skrbel Janez Mik-lič, gradbeni tehnik iz podjetja Tehnik Škofja Loka. Vso projektno dokumentacijo je pripravil ter skrbel za nadzor Invest Biro Koper, za izvajalca del pa je bilo izbrano podjetje SGP Nova Gorica. Gradbena pogodba z SGP Gorico TOZD Gradbena operativa Koper, št. 05-0199, je bila podpisana 16. aprila 1985. S plačilom celotnega stroška 70.000,00 din -100% avansa izvajalcu del so se pričela 13. maja 1985 gradbena dela. Gradnja bungalovov je potekala po predvidenem planu, brez dodatnih stroškov ter je bila zaključena z otvoritvijo 23. maja 1986. Počitniško društvo Škofja Loka je z gradnjo bunga-lovov v Strunjanu pridobilo sodobne kapacitete -apartmaje, podobne hotelskemu rangu. To je bila I. faza prenove počitniških kapacitet, ki so jo planirali v Počitniškem društvu Škofja Loka. Redno vzdrževanje počitniškega doma v Portorožu Iniciativni odbor Občinske počitniške skupnosti Železniki je na svoji 5. redni seji 27. 2. 1980 sprejel sklep, da se zaradi pomanjkanja sredstev za pokritje amortizacije po sprejetem planu za leto 1980 v višini 260.000,00 din pristopi k zbiranju sredstev po ključu vloženih deležev v Počitniško skupnost, upoštevajoč obe letovišči - počitniški dom v Portorožu in letovišče Strunjan. Za pokritje stroškov je Občinski sindikalni svet del obveznosti v znesku 150.000,00 din nakazal 2. 4. 1980. 26. 12. 1980 je Občinski sindikalni svet nakazal Občinski počitniški skupnosti še 200.000,00 din za razvoj in nadaljnjo dejavnost. 354 Železne niti 12 Počitniški dom v Portorožu Razdelilnik obveznosti stroškov amortizacije za leto 1980: Št. Število Obveznost na Podjetje - član skupnosti, solastnik ležišč ležišče (din) Skupaj (din) 1. Alples Železniki 13 2.250,00 29,250,00 2. Iskra Železniki 10 2.250,00 22.500,00 3. KZ Škofja Loka 6 2.250,00 13.500,00 4. Gorenjska predilnica Škofja Loka 5 2.250,00 11.250,00 5. NIKO Železniki 5 2.250,00 11.250,00 6. SGP Tehnik Škofja Loka 4 2.250,00 9.000,00 7. Čevljarna Ratitovec Železniki 2 2.250,00 4.500,00 8. Tehtnica Železniki 2 2.250,00 4.500,00 9. LOKA TOZD Trgovina Škofja Loka 2 2.250,00 4.500,00 Skupaj 49 110.250,00 Stroški amortizacije za leto 1981: Iniciativni odbor Občinske počitniške skupnosti je na 8. redni seji 25. 2. 1981 sprejel plan stroškov za leto 1981 ter sklep o obveznostih pokritja stroškov amortizacije po deležih sovlagateljev -članov skupnosti, lastnikov ležišč v počitniškem domu Portorož, ki znašajo 164.640,00 din. Stroške rednega poslovanja skupnosti pa poravna Občinski svet Zveze sindikatov Škofja Loka v višini 350.000,00 din. 24. 2. 1982 je Iniciativni odbor Občinske počitniške skupnosti Škofja Loka na 9. redni seji sprejel sklep o obveznostih za poravnavo in plačilo stroškov amortizacije v višini 230.006,00 din. Za pokritje stroškov rednega poslovanja je Občinski svet Zveze sindikatov Škofja Loka kot dotacijo k zagotovitvi pozitivnega poslovanja namenil 600.000,00 din. S temi sredstvi so lahko cene dnevnega penziona ostale na nivoju brez večjega povišanja, sicer bi se morale cene zvišati po takratnem tržnem deležu za cca 60 %. Št. Število Obveznost na Podjetje - član skupnosti, solastnik ležišč ležišče (din) Skupaj (din) 1. Alples Železniki 13 3.360,00 43.680,00 2. Iskra Železniki 10 3.360,00 33.600,00 3. KZ Škofja Loka 6 3.360,00 20.160,00 4. Gorenjska predilnica Škofja Loka 5 3.360,00 16.800,00 5. NIKO Železniki 5 3.360,00 16.800,00 6. SGP Tehnik Škofja Loka 4 3.360,00 13.440,00 7. Čevljarna Ratitovec Železniki 2 3.360,00 6.720,00 8. Tehtnica Železniki 2 3.360,00 6.720,00 9. LOKA TOZD Trgovina Škofja Loka 2 3.360,00 6.720,00 Skupaj 49 164.640,00 355 Železne niti 12 Počitniški dom v Portorožu Leto 1981. Portorož -počitniški dom z depandanso Matildo. Foto: Anton Sedej Stroški amortizacije za leto 1982: Št. Podjetje - član skupnosti, solastnik Število ležišč Obveznost na ležišče (din) Skupaj (din) 1. Alples Železniki 13 4.694,00 61.022,00 2. Iskra Železniki 10 4.694,00 46.940,00 3. KZ Škofja Loka 6 4.694,00 28.164,00 4. Gorenjska predilnica Škofja Loka 5 4.694,00 23.470,00 5. NIKO Železniki 5 4.694,00 23.470,00 6. SGP Tehnik Škofja Loka 4 4.694,00 18.776,00 7. Čevljarna Ratitovec Železniki 2 4.694,00 9.388,00 8. Tehtnica Železniki 2 4.694,00 9.388,00 9. LOKA TOZD Trgovina Škofja Loka 2 4.694,00 9.388,00 Skupaj 49 230.006,00 Na 10. redni seji Iniciativnega odbora (v nadaljevanju IO) Občinske počitniške skupnosti Škofja Loka 21. maja 1982 je bil sprejet sklep o ustanovitvi Počitniškega društva Škofja Loka, katerega status bi registrirali pri Zavodu za statistiko Slovenije ter Oddelku za notranje zadeve pri Občini Škofja Loka. Za ustanovne člane so bili imenovani: Anton Sedej - tajnik Občinske počitniške skupnosti Škofja Loka, Urban Dolenc - Iskra Železniki, Albin Lavtar - NIKO Železniki, Ljubo Osovnikar - Alples Železniki, Ja- nez Miklič - SGP Tehnik Škofja Loka, Dušan Čadež - Loka Škofja Loka, Alojz Rejc - Tehtnica Železniki, Milojka Nastran - Ratitovec Železniki, Sandi Bartolj - KZ Škofja Loka, Jože Matek - Gorenjska predilnica Škofja Loka, Milka Šmid - predsednik IO Občinske počitniške skupnosti Škofja Loka, in predstavnik Občinskega sveta Zveze sindikatov Škofja Loka. 9. marca 1983 je bila v pisarni društva na Mestnem trgu 3 v Škofji Loki 1. redna seja Izvršnega odbora Počitniškega društva Škofja Loka, na kateri so bile sprejete 356 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu Portorož 18. 6. 1983. Izlet Moškega pevskega zbora NIKO Železniki. Foto: arhiv Antona Sedeja še vse ostale formalnosti novega naslova društva. Podjetja člani - solastniki počitniškega doma so vsa nadaljnja leta skrbeli za poplačilo rednega vzdrževanja po ključu lastništva ležišč. Občina Železniki kot prvi zemljiškoknjižni lastnik ter zatem Občina Škofja Loka nista nikoli prispevala nobenih sredstev za stroške rednega vzdrževanja počitniškega doma. Če so nastopile potrebe, je občina nosila stroške pri pravnih nasvetih ipd. V letu 1989 je prišlo do večjih težav - tožbe zaradi prodaje našega zemljišča na parceli št. 3362 k. o. Piran - za depandanso (Matildo) v Portorožu. Občina Piran je namreč parcelo brez naše vednosti prodala sosedu Stanetu Narančiču iz Portoroža, Prečna pot 4/B. Sledila je večletna pravda na sodišču v Piranu, da so dokončno vzpostavili mejo ter ograjo med spornim zemljiščem. Pravna zastopnika Občine Ško-fja Loka sta bila tajnik Počitniške skupnosti Anton Sedej ter odvetnik Franci Sever iz Škofje Loke. Pri tej zadevi se je očitno pokazala takratna praksa uslužbencev pri Občini Piran ter njihovi Geodetski upravi, ki so v več primerih s podkupovanjem povzročili ne- potrebne težave in tožbe. Ob tem primeru je očiten tudi dokaz, ko je na začetku tega pravdnega postopka 8. junija 1989 Mary Narančič, soproga Staneta Naran-čiča, po telefonu prosila Antona Sedeja, naj prekine to tožbo, ter mu ponudila 5.000 nemških mark za uslugo. Anton Sedej se ji je opravičil ter odklonil ponudbo z odgovorom, da gre za družbeno lastnino ter da je on odgovoren, da se pravda pošteno reši v korist oškodovanca Občine Škofja Loka oz. počitniškega doma. V tem postopku je prišlo na terenu, ko je počitniški dom uveljavljal svojo pravno posest na tej parceli - košnja trave, do grožnje z orožjem (pištolo). Brat Staneta Narančiča je grozil Antonu Sedeju, da bi preprečil pristop na parcelo, ki je bila last počitniškega doma. K sreči se je vse končalo z razumom. Sezona obratovanja in poslovanja počitniškega doma v Portorožu Obratovanje doma v Portorožu je bilo prilagojeno prijavam gostov. V prijavnem roku so imeli prednost 357 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu koriščenja kapacitet člani Počitniške skupnosti Železniki - solastniki ležišč. Vse proste kapacitete pa so lahko koristili ostali gostje. Predsezona je trajala običajno od 15. do 30. junija, sezona od 1. julija do 31. avgusta in posezona od 1. septembra do 15. septembra. V delovnih organizacijah članicah Počitniške skupnosti so za prijave letovanj skrbeli referenti. Ob prijavah so interesenti plačali akontacijo. Po urejenem razporedu gostov so se izdajale napotnice za letovanje. Menjave gostov v počitniškem domu so bile ob torkih. V počitniškem domu so bili v ceno dnevnega penziona všteti nočnina, zajtrk, kosilo in večerja. Tak režim je trajal vse do leta 1986, ko so člani predlagali obliko polpenziona (z nočnino, zajtrkom in večerjo). V počitniškem domu je obratoval tudi bife, kjer so bile gostom na razpolago po nižjih cenah vse vrste pijač. Večje težave pri prijavah letovanj so nastopile z uvedbo kolektivnih dopustov, saj se tako ni moglo razporediti vseh interesentov, ker je bilo prijav preveč. Podjetja so zaradi tega morala poskrbeti za dodatne kapacitete, ki so jih pridobile z nakupom počitniških prikolic ter drugih objektov na slovenski ter hrvaški obali. Proste kapacitete v počitniškem domu so zasedli drugi interesenti iz Škofje Loke ter okolice Kranja. Ker jim je bil dom v Portorožu zelo všeč, so običajno rezervirali termine že za naslednjo sezono. Zasedenost počitniškega doma v Portorožu je bila vsako leto 100 %, kar je veliko pripomoglo k uspešnemu finančnemu poslovanju. Zaradi boljšega pregleda nad poslovanjem počitniškega doma v Portorožu je posebna inventurna komisija vsako leto ob zaključku sezone opravila popis zaloge pijač in hrane ter vse opreme in drobnega inventarja. V komisiji so sodelovali predsednik - tajnik Počitniške skupnosti Anton Sedej, knjigovodja Anton Kemperle ter član Urban Dolenc iz Iskre Železniki. Navzoč je bil tudi upravnik počitniškega doma. Ob odprtju nove sezone se je opravila tudi inventura ter preverilo stanje zalog hrane in pijač. Ob inventurah se je ugotavljalo tudi stanje dotrajanega inventarja z odpisom, ki ga je potem potrdil UO PS, sprejet je bil tudi plan nabave novega drobnega inventarja. Počitniški dom je bil izven sezone zaprt, ključe je prevzel čuvaj, s katerim je bila sklenjena pogodba. V obdobju od leta 1960 do 1992 so to delo opravljali: Natalija Žerjal iz Portoroža, Stane Narančič iz Portoroža, Vlado Krajcar iz Strunjana in Janez Lotrič iz Portoroža. Dokončna registracija počitniške dejavnosti V letu 1982 je Občina Škofja Loka, Oddelek za notranje zadeve, izdala odločbo za registracijo počitniške dejavnosti v obliki društva. Postopek je vodila referentka Jurka Šinko. 2. februarja 1983, pod št. 720-1/83, je Zavod SR za statistiko v Ljubljani poslal obvestilo o razvrstitvi organizacije oz. skupnosti z imenom Počitniško društvo Škofja Loka, Mestni trg 3, Škofja Loka, po dejavnosti, s šifro 83 - vrste organizacije, v podskupino društva s šifro 140430, z matično številko registra 5128170. Pregled lastnikov v bivalnih enotah novih počitniških bungalovov v Strunj'anu ter solastnikov ležišč v počitniškem domu Portorož - stanje 14. j'unij'a 1990: Št. Delovna organizacija Strunjan, bivalne enote Število ležišč Portorož, število ležišč Skupaj ležišč 1. Iskra Železniki 1-2-3-4 20 10 30 2. Alples Železniki 5-6 10 13 23 3. NIKO Železniki 11 5 5 10 4. Tehtnica Železniki - - 2 2 5. Ratitovec Železniki - - 2 2 358 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu Št. Delovna organizacija Strunjan, bivalne enote Število ležišč Portorož, število ležišč Skupaj ležišč 6. KZ Škofja Loka - - 6 6 7. Tehnik Škofja Loka - - 4 4 8. Gorenjska predilnica Škofja Loka 9 5 5 10 9. Loka Škofja Loka 7 5 2 7 10. LTH Vincarje orodjarna - livarna 13 5 - 5 11. LTH - Kidričeva 66 14-15 10 - 10 12. Šešir Škofja Loka 10 5 - 5 13. RUŽV Gorenja vas 8 5 - 5 14. Alpina Žiri 17-18 10 - 10 15. Etiketa Žiri 19-20 10 - 10 16. KZ Sora Žiri 16 5 - 5 17. Počitniško društvo Škofja Loka 12 Sobe + lesene hišice 5 15 Leseni vikendi 12 32 Skupaj 115 61 176 Objekt stare stavbe v Strunjanu, v katerem so bile kuhinja, jedilnica, sobe za goste in osebje ter dotrajane sanitarije, je bil prav tako potreben nujne prenove. Gradbeni odbor se je odločil, da v II. fazi zgradi v Strunjanu na lokaciji stare jedilnice nov objekt s samopostrežno restavracijo, kuhinjo, skladišči in kurilnico, v dozidavi pa še dodatne apartmaje, kjer bi pridobili še 100 ležišč. Po dogovoru z vsemi interesenti - podjetji v Počitniškem društvu, so se naročili projekti za omenjeno gradnjo. Pridobljena so bila vsa potrebna soglasja. Toda žal je na pripombe nekaterih podjetij prišlo do prekinitve vseh priprav in zbiranja sredstev za pokritje investicije. Za III. fazo izboljšav pogojev letovanj je gradbeni odbor načrtoval prenovo počitniškega doma v Portorožu. Usoda takratnega časa tudi tej nujni prenovi ni bila naklonjena, tako da ni prišlo do naročila izdelave projekta. Selitev pisarne Počitniškega društva v Železnike Ob zaključku sezone leta 1989 je lastnik - najemodajalec pisarne Počitniškega društva na Mestnem trgu 3 v Škofji Loki Janez Mravlja odpovedal nadaljnji najem. Po selitvi oddelka Postaje milice v Železnikih v novo zgrajeni stanovanjski blok na Trnju se je odprla možnost, da se pisarna Počitniškega društva preseli v Železnike. 2. novembra 1989 je bila opravljena selitev, 6. decembra 1989 so opravili primopredajo prostorov. Sledila so vzdrževalna dela: ureditev električne inštalacije, beljenje, polaganje talne obloge ipd. 8. januarja 1990 je pisarna odprla svoja vrata za stranke na Trnju 20 v Železnikih. Ob selitvi arhiva v Železnike je 23. novembra 1989 komisija Počitniškega društva Škofja Loka v sestavu Urban Dolenc - predsednik nadzornega odbora društva, Niko Bertoncelj - član IO društva, Meri Bozovičar - članica IO društva ter računovodja, in Anton Sedej - tajnik društva, pregledala celotni arhiv ter po veljavnih predpisih o izločanju arhivskega gradiva izločila v uničenje dokumentacijo, ki ni imela posebnega pomena. Selitev pisarne Počitniškega društva v Železnike na Trnje je bila po eni strani rešitev, ker drugega izhoda ni bilo, po drugi strani pa je bil njen namen, da se dejavnost preseli nazaj, kjer je bil njen začetek - s 359 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu takratno Počitniško skupnostjo Železniki. Večkrat je bilo slišati pripombe, da je počitniški dom v Portorožu last delavcev Selške doline. V času po preselitvi pisarne društva v Železnike so se začeli tudi pogovori za sodelovanje s Hotelom Cerkno oz. Smučarskim centrom Cerkno. Tako bi združili poletni in zimski turizem. S takratnim direktorjem Miranom Cigličem so potekali pogovori o gradnji smučarskih bungalovov v Davči v bližini smučišča. Pri tem projektu bi sodelovalo tudi Počitniško društvo z vsemi podjetji - solastniki kapacitet v počitniških domovih v Portorožu in Strunjanu. Zaradi zahtevnosti projekta do realizacije - naročila izdelave projektov ni prišlo. Sodelovanje pa se je nadaljevalo s prodajo smučarskih kart, ki so jih člani po znižanih cenah lahko kupili pri Počitniškem društvu. Pomembni dogodki po osamosvojitvi Slovenije Kmalu po osamosvojitvi so se v nekaterih delovnih organizacijah in podjetjih po domovini pričele dogajati spremembe statusa, ki so dobile ime ''divja privatizacija''. Nekaj temu podobnega se je zgodilo tudi pri Počitniškem društvu. Bilo je decembra 1991, ko je direktor Iskre Železniki Anton Rakovec povabil na kavo in razgovor tajnika Počitniškega društva Antona Sedeja. Ob dobri kavi, ki jo je postregla prijazna tajnica direktorja Anči Trojar, je stekel pogovor z zanimivo vsebino. Omenjena oseba - direktor Iskre Železniki, je rekla, da se bo treba sedaj po osamosvojitvi prilagoditi novim predpisom ter na novo urediti status Počitniškega društva, da bo to sedaj ''delniška družba''. Anton Sedej, tajnik Počitniškega društva, se je temu predlogu začudil ter pripomnil, da bo verjetno podjetje Iskra Železniki prej delniška družba kot društvo, ki se ukvarja z letovanji delavcev - delavskim turizmom. Anton Rakovec je predlagal, da Anton Sedej pokliče družbo Vernar na Bledu, ki bo urejala spremembo statusa društva. Tajnik Sedej je zatem Rakovca še opozoril, da je Iskra Železniki s svojimi 10 ležišči soudeležena v solas-tništvu počitniškega doma v Portorožu in da sama ne more odločati o tako pomembnih spremembah; če bo treba, se skliče sestanek vseh članov - solastnikov počitniškega doma. Po tehtnem premisleku se je Anton Sedej odločil, da tega ne bo dopustil, saj je vse to dišalo po ''divji privatizaciji'', ki se je takrat začela po Sloveniji. Temu so prav gotovo botrovali apetiti nekaterih takratnih političnih veljakov, ki so hoteli na ta način priti do lastnine na morju. Toda kmalu so se pokazali odzivi na nasprotovanje ''divji privatizaciji'', ki so povzročili, da se je tajnik Počitniškega društva Anton Sedej v oktobru 1992 moral posloviti kot tehnološki višek. Temu je botrovalo tudi, da je Občinski svet Zveze sindikatov Škofja Loka 23. 5. 1990 odpovedal svojo redno dotacijo in sofinanciranje počitniške dejavnosti društva. 25. marca 1993 je bila opravljena inventura in primopredaja v počitniških domovih v Portorožu in Strunjanu, 31. marca 1993 pa so primopredajo opravili na sedežu društva na Trnju 20 v Železnikih. V komisiji, ki jo je določil IO Počitniškega društva Škofja Loka na svoji redni seji 26. 2. 1993, so sodelovali: Martina Logar - predsednica (Domel Železniki), ter člani: Franc Fajfar (Alples Železniki), Ana Ritonja (Gorenjska predilnica Škofja Loka), Urban Dolenc, predsednik Nadzornega odbora društva, Meri Bozo-vičar, računovodkinja društva, in Anton Sedej, bivši tajnik Počitniškega društva Škofja Loka. Komisija ob primopredaji ni imela pripomb, saj je bila vsa dokumentacija vzorno urejena. Zgodba se je kasneje nadaljevala z novimi predstavniki društva. Med njimi so nekateri prav tako kazali apetite po lastnini na morju, toda k sreči jim to ni uspelo. Zaklj'uček Zgodovinski zapis o počitniškem domu v Portorožu sem predstavil za obdobje, v katerem je poslovanje potekalo uspešno v zadovoljstvo vseh podjetij, solastnikov počitniških kapacitet. Uspehi so bili vidni pri vsakoletnem zaključnem računu. Kar se je s počitniškim domom dogajalo po letu 1992 vse do 360 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu Počitniško društvo Škofja Loka - Cenik letovanj počitniškega doma v Portorožu za sezono 1991. 361 Železne niti 12 ▼ Počitniški dom v Portorožu današnjih dni, pa naj zapišejo tisti, ki so skrbeli za poslovanje doma v tem času. Blažu Dolencu se zahvaljujem za pogovor in posredovanje vseh pomembnih podatkov o začetkih počitniške dejavnosti v našem počitniškem domu v Portorožu. Vsaka zgodba se konča v dobrem ali slabem, toda žal se je v tem primeru končala klavrno. Zopet se je pokazalo, kako pomemben je dober gospodar. Toliko let je minilo, ko so naši ljudje iz Selške doline in okolice navdušeni vsako leto obiskovali počitniški dom v Portorožu ter uživali svoj dopust ob morju. Človek se sprašuje, kako je moglo priti do takega stanja, ki je bil končno "grobar" nekdaj priljubljenega letovišča delavcev Selške doline. Vse to, kar se danes v propadajočem stanju prodaja, so ustvarili pridni delavci s svojimi žulji! Pri vsej tej tragediji pa je žalostno tudi to, da sindikati niso pokazali nobenega zanimanja, da bi se Počitniški dom Selške doline v Portorožu rešil pred prodajo in propadanjem ter ostal še naprej prijetno delavsko letovišče. Žal je danes zapuščena in razpadajoča stavba počitniškega doma Gospodarskih organizacij Selške doline velika sramota v centru monde-nega Portoroža. Viri: Arhiv Počitniške skupnosti Železniki. Arhiv Občinske počitniške skupnosti Škofja Loka. Arhiv Počitniškega društva Škofja Loka. Blaž Dolenc, Racovnik 31, Železniki. Peter Polajnar, Češnjica 36, Železniki. 362