CENA 190 din - Leto XL - št. 59
Kranj, petek, 31. julija 1987
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA ~ GORENJSKO
»fran 5 in 6:
stran 3
PŠENICE IN KRANJ PRAZNUJETA:
kranju gospodarske peruti niso zakrnele
»ob predoru se mora zgraditi avtocesta«
v podtalnici skrita toplota
stran 8
rešili le svoja življenja in živino
stran 2
ce starši nimajo pameti, kako naj jo zahtevamo od otrok
V teh vročih julijskih dneh, ko na Gorenjskem letujejo številni tuji turisti, pripravljajo v štirih naših občinah (na Jesenicah, Kranju, Tržiču in Radovljici) številne zanimive športne, kulturne in zabavne prireditve v počastitev občinskih praznikov. Poleg Gorenjcev zato na teh prireditvah lahko pričakujemo tudi radovedne turiste in turistke, ki tudi tako spoznavajo naše običaje in naš način življenja.
Ob prazniku
Letošnji praznični dnevi dveh gorenjskih občin, Jesenic in Kranja, so v znamenju številnih spominskih, kulturnih, športnih in družabnih prireditev ter ortvoritev: na Jesenicah bodo vključili novo razdelilno transformatorsko postajo, v Kranju Gorenjski tisk odpira sodobni proizvodnji objekt, Tekstilindus novo trgovino in Merkur tri sodobne prodajalne.
A slavnostni občinski trenutki niso več tako zanosni kot včasih. Nekdanje protokolarne hvale o naši dobri sedanjosti in zanesljivi svetli prihodnosti je zakrila mračna stvarnost, še bolj boleča zato, ker tudi jutri ne obeta ničesar drugega.
»Ni rožnato, slabo je,« pravita v en glas oba župana, kranjski — Ivan Torkar in jeseniški — Jakob Medja. V mislih imata resne gospodarske težave v svojih, izrazito industrijskih občinah, probleme največjih delovnih organizacij, ki so v izgubi ali pa dosegajo zanemarljivo rast proizvodnje in jih za povrh vsega ovirajo neživljenjski, stalno spreminjajoči se zakoni in ukrepi, od nesprejemljive devizne zakonodaje do neugodnih delitvenih razmerij. Težave v Iskri Telematiki, v jeseniški Železarni in drugih delovnih organizacijah, skrajne omejitve v družbenih dejavnostih — kriza, ki ne prizanaša nikjer in nikomur.
Iluzorno, zaslepljeno bi bilo pričakovati, da bi v takih razmerah karkoli rešili z dodatnim stiskanjem pasu, »z žulji lastnih rok«, četudi je nemogoče mimo dela naših pridnih ljudi, ki ponekod še vedno delajo zastonj in prispevajo lastni denar za napredek svojih krajev. Danes je delavce nasploh nemogoče še bolj obremenjevati in še več izstisniti iz njihovih vedno bolj praznih žepov. Izhod je le v razumnejši vladni gospodarski politiki, ki naj podpira delovne in preneha ščititi lene.
Tradicijo praznik ohranja, zato čestitamo tistim, ki upravičeno slavijo delovne uspehe. Skupaj s tistimi, ki žive v mučni negotovosti pa upajmo, da bomo ob prihodnjih občinskih praznikih osebno bolj veseli in na delovnih mestih bolj zadovoljni.
D. Sedej
genski kmetijci na obisku v Kranju
^bra letina oljne repice in jarega ječmena
ft!**!**«***.
rtiu^«nj, 28. julija -Kljub te *>t<wa Gorenjska ni bogata $n .n< je letošnja letina dobr
.„ dobra,
Wv ^metijcem uspelo povelj ^©ktarski donos na večini i      ^recej težav so imeli s |doLn° plesnijo, ki je zaradi |Ve*e zime ntMo/ila pridelek, lv$e      °b žetvi kaže, da bo 'tofcc?0 nu("11' To so povedali V^vniki KŽK in Gorenj ^rnetijske zadruge delega-
I v preteklih dneh obi
'ltlt>CpVSe s'ovenske pokrajine n'la letošnji pridelek.
IVjji
f*bi,iUl1 Kneževič, predsednik »Skega
komiteja za
^•v«, gozdarstvo in pre
Je kranjskim kmetij
cem povedal, da se žetev povsod po Sloveniji že končuje in da bo pridelek dober. Te dni pa se že pripravljajo na jesensko setev, ki naj bi dala približno deset odstotkov večji pridelek od letošnjih 82.000 ton. Vse to pa bo možno le ob izboljšanju pogojev pridelovanja. Direktor TOZD Kmetijstvo pri KŽK Stane Potočnik je na srečanju poudaril, da je letos dobra letina oljne repice in jarega ječmena, pri pšenici pa bo treba poskrbeti za boljše seme, kajti le tako bo moč povečati hektarski donos. Problem so tudi stari kombajni, saj so zadnjega kupili pred tremi leti, denarja za nove pa
V Žireh asfaltirajo
Žiri, 29. julija — V začetku julija so gradbeniki SGP Primorje iz Ajdovščine asfaltirali odsek industrijske ceste ob potoku Račeva, dolg 210 metrov. Prihodnji teden bodo položili asfalt še na delu industrijske ceste ob potoku Rakulk. Po predračunu bo stal za oba odseka skupaj približno 150 milijonov dinarjev.
Prihodnji teden bodo ajdovski gradbeniki začeli asfaltirati tudi cesto od križišča z Idrijo in Logatcem v Žireh do meje z idrijsko občino v dolžini okrog dva kilometra ter približno enako dolg del od občinske meje proti Idriji. S tem bodo Žiri končno povezane z Idrijo po lepi asfaltni cesti. Glavni delež stroškov nosi republiška cestna skupnost.
H. J.
Srečanje mladih zadružnikov Slovenije
Bohinj, 30. julija — Aktiv mladih zadružnikov iz Srednje vasi v Bohinju, bo konec tega tedna gostil mlade zadružnike iz vse Slovenije na letnem srečanju. Nad tristo mladih zadružnikov, ki bodo sodelovali na letošnjem srečanju, čaka v Bohinju pester program. V soboto bodo v dveh skupinah šli na izleta na Velo polje in na Javornik, zvečer pa bo piknik. Tudi v
primeru slabega dežja bo program zanimiv, saj pripravljajo različna športna tekmovanja in kvize.
V nedeljo, 2. avgusta, bo računalniški posvet in okrogla miza na temo socialnega položaja mladih kmetov. Ob 13. uri se bo pričel osrednji del srečanja — tekmovanje v košnji, grabljenju, sestavljanju voza, nošnji rjuh, nalaganju rjuh na voz in pove-
zovanju voza. Ves program bo potekal v okviru prireditve Kmetovanje v Bohinju nekoč in danes, nastopilo pa bo petnajst ekip. Ob 18. uri bo razglasitev rezultatov in družabni večer z ansamblom Agropop na prireditvenem prostoru Pod skalco. Za žejne in lačne bodo poskrbeli mladi zadružniki in aktiv kmečih žena, ki bodo pripravile domače dobrote.
V. Stanovnik
ni. Tudi razvoju kmetijstva na Gorenjskem se slabo piše, kajti pri KŽK nimajo denarja za štipendiranje novih kadrov. Vse to so le nekateri problemi kmetijcev, s katerimi so seznanili republiško delegacijo, v kateri so bili še: Jože Kavčič, predsednik izvršnega odbora za živilsko industrijo, Leo Fre-lih, predsednik zadružne zveze Slovenije in predstavniki Žita.
V. Stanovnik
Čestitkam ob praznovanju se pridružujemo tudi v Časopisnem podjetju Glas.
• *veljc in K°fenina
Vof<,,;m Julija - V soho ^»kf* **" .ur'* k° na *Kr>šču v
Wu.,ristUni Un
SE!ci°naliii plav
is turnir, plavalni ma-
lfl ki' /u 'ovo,'ko »Kaveljc '♦'"lina« v plavanju na
% [J^etrov bo v nedeljo
»'Ivi i !,r'' mu'' turistični 11' maraton za goste
'l'C "« 1000 metnn pa oh ' Uri
V. S.
Veseli potniki na muzejskem vlaku — Posebno dobrodošla turistična ponudba je vsekikor ponudba Slovenijaturista, ki skrbi za redno vožnjo muzejskega vlaka od Jesenic do Kanala. Vsak«) sredo je na njem veliko tujih turistov, ki se nadvse zavodoljni vračajo v svoje hotele in kampe. — Koto: F. Perdan
ljubljanska banke
Temeljna banka Gorenjske
VAŠ BUTIK
TURISTIČNIH
USLUG
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
KOMPAS
LETALIŠČE
BRNIK
TEL.: 22-S47
GLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
PETEK, 31. JULIJA 198
PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
Višje obresti za varčevanje
Od 1. julija bodo veljale višje obresti za nenamensko vezana sredstva v bankah. Namesto 55 odstotkov bodo zdaj te obresti znašale 92 odstotkov. Tisti varčevalci, ki so svoj denar vezali za več kot 6 mesecev, bodo dobili 93-odstotne obresti, tisti pa, ki so ga vezali za več kot leto dni, imajo pravico do 95-odstotnih obresti. Če so se odločili za vezavo za več kot dve leti, bodo dobili 97-odstotne obresti, za več kot 36 mesecev pa bodo dobili 99-od-stotne .
Podražitev elektrike, a še naprej izguba
1. avgusta se bo v Sloveniji podražila elektrika za 38,9 odstotka, nekoliko manj, kot se je povprečno podražila po državi. V slovenskem elektrogospodarstvu so izračunali, da jim bo tudi po tej podražitvi zmanjkalo 42 milijard dinarjev, z dodatnimi ukrepi pa bi ta primanjkljaj zmanjšali za 11 milijard dinarjev. Zvezni vladi so predlagali, naj bi jim priznali višje stroške, ki jih imajo zaradi krške nuklearke. O tem bodo dokončno sklepali do 15. septembra. Gospodarstvo pa bo 1. oktobra težko zdržalo tako visoke stroške (ob peti letošnji podražitvi!), zato si prizadevajo, da bi jim ZIS priznal posebni položaj in dovolil del primanjkljaja poravnati iz naložbenih sredstev.
Jugoslovanski izvoz je bil večji
Po podatkih zveznega zavoda za statistiko smo do 20. julija letos prodali v tujino za več kot 5 milijard dolarjev blaga ali za 5,4 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Izvoz se je povečal predvsem na konvertibilno tržišče, medtem ko na klirinško še vedno zaostaja. Izvoz je najbolj povečala Hrvaška, Slovenija in Črna gora, zmanjšal pa se je na območju ožje Srbije, Bosne in Hercegovine in Vojvodine. V tem času smo uvozili za 3,5 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju.
Obilen pridelek pšenice
Po sporazumu bi morali letos slovenski kmetje in kombinati zagotoviti 82.000 ton pšenice za potrebe mlinsko predelovalnih organizacij in še 5.000 ton pridelka za seme. Tej količini bi se lahko povsem približali, če ne bi bilo katastrofalne toče, ki je zmanjšala pridelek za 4.000 ton. Na Dolenjskem so žetev praktično že končali, na celjskem so shranili polovico pridelka. Povprečni pridelki na hektar so od štiri do šest ton.
Zaplemba Mladine?
Ljubljana, 30. julij — Danes bi po napovedi uredništva morala iziti avgustovska poletna številka revije Mladina, vendar se na prodajnih mestih ni pojavila. Po neuradnih informacijah smo izvedeli, da gre verjetno spet za prepoved razširjanja Mladine, ker naj bi avgustovska številka te revije v svoji vsebini prinašala tudi informacije, ki bi vznemirjale javnost oziroma sramotile predstavnike najvišjih organov.
V. B.
Veselo zbiranje odpadkov
Tržič, 30. julija — Uredništvo Nedeljskega dnevnika ter Radio Glas Ljubljane sta izbrala Tržič za eno od občin, kjer poteka akcija »Slovenija, moja čista dežela«. Gre namreč za enkratno zbiranje in odkupovanje odpadlih surovin, s čemer naj bi izboljšali urejenost naših krajev in popestrili turistični utrip v njih.
Med četrtkovo akcijo v Tržiču je leteča odkupna postaja ljubljanskega Dinosa od 16. ure dalje odkupovala vse vrste sekundarnih surovin. Posebno stimulativno je zbiranje plastičnih odpadkov, saj prinašalec prejme za 3 kilograme plastične embalaže nagradni kupon za žrebanje dragocenih nagrad in priponko »Slovenija, moja čista dežela«. Nagradno žrebanje plastičnih odpadkov bo organizirano v tržiški odkupni postaji Dinos se vse do septembra letos.
Da bi bilo zbiranje odpadkov bolj veselo, so ga popestrili z dvema prireditvama. Obiskovalci so se najprej pomerili v prostih metih na koš. Tisti, ki so manj navdušeni za šport, pa so se pozneje razvedrili ob nastopu Moped shovva in glasbenikov, modni reviji in drugih zabavnih točkah.
S.Saje
Obisk pri Francetu Popitu
Ljubljana — Direktor Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem Franci Ekar je v sredo obiskal predsednika predsedstva SR Slovenije Franceta Popita in člana predsedstva Lojzeta Briškija. Izročil jima je plaketo ob jubilejnem sejmu sredstev in opreme za civilno zaščito. Hkrati pa ju je tudi seznanil s dosedanjo rastjo te jugoslovanske sejmske prireditve in nadaljnjimi usmeritvami.
Ob 35-Ietnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča___
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj,
tiska Ljudska pravica Ljubljana _
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, škofja Loka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija).
časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._
Naslov uredništva in uprave: Kranj, MoJe Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72
Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din_
300 metrov pod Karavankami
Hrušica, 30. julija — Delavci so izkopali že 847 metrov predora in so danes 300 metrov pod zemljo. Zaradi neugodne zemlje, vode in blata napredujejo po dva metra na dan. Najtežje je tedaj, ko so v predoru vključeni vsi gradbeni stroji.
Vsak dan iz predora odpeljejo okoli 200 kubičnih metrov materiala na mejni plato na Hrušici. — Foto: F. Perdan
Na gradbišču karavanškega predora na Hrušici delajo noč in dan, prav tako v predorr, kjer 45 delavcev dela v treh izmenah po osem ur. Zdaj so izkopali že 847 metrov predora in vsak dan napredujejo za 2,70 metra, kajti hitrejše napredovanje onemogoča neugodna zemlja. V začetku, ko so naleteli na skalo, je bilo vrtanje neprimerno lažje kot zdaj,
ko nenehno vdira voda in ko je v predoru samo blato.
»Ko je tedaj v vrtino vdrla voda, so dela zastala za 21 dni,« pravi inženirka Pavla Murekar, zaposlena v vodstvu projekta predora Karavanke, ki ga gradi Slovenija ceste skupaj z avstrijsko firmo Pol-lenskv—Zollner. »Zemlja, večinoma zrahljan dolomit, je zares neugodna in je zato »na-
stopila« težja kategorija vrtanja. Dotok vode je še vedno zelo močan, tako da moramo skrajno previdno odpirati ta-koimenovano stopnico. Stopnico imenujemo spodnji del, medtem ko je kalota zgornji del vrtine. Zgraditi smo morali tudi že odstavno nišo in dostop razširiti.
Zaradi sipke hribine in tehnološke vode imajo delavci iz-, redno slabe delovne pogoje. Zemlja se useda, vodo črpamo, v predoru je veliko blata, ki se ugreza. Delavci delajo zdaj 300 metrov pod zemljo, kar po svoje pove, kakšni so delovni pogoji. Do zdaj na metan še nismo naleteli in s predvrtanjem ugotavljamo, če se bo morda pojavil. Ugotovili smo, da nevarnega metana vsaj naslednjih petdeset metrov še ne bo.
Kljub temu veljajo strogi varnostni ukrepi, še posebej zato, ker je v predoru malo prostora. Delavci so brez naravne svetlobe, potrebno je stalno zračenje in dovod svežega zraka. Hudo je predvsem tedaj, ko so pri nakladanju ali pri brizganju betona (predor sproti betonirajo) vključeni prav vsi stroji. V tem hribu te-žavnejšega razreda predvidevamo tudi skrajšano razdaljo med loki in dvojne mreže.
Dnevno odpeljemo iz predora okoli 200 kubičnih metrov
Inž. Pavla Murekar
raznega materiala na mejn' plato na Hrušici ob predoru,« j
pravi prijazna Pavla Murekar: V predoru do zdaj niso
imeli ;
nesreč, četudi je delo nevarno-Pač! Ko se je pred nedavniK1 mudil na strokovnem ogledi1 na Hrušici v predoru sam m rektor firme Pollenskv—
Zollner se je nekam okorno obrfl' čal in že zaradi kamnov in p6" ska dobil nekaj odrgnin in m°; dric. Predora pač moraš bit1 vajen, poznati ga moraš in pre" vidno delati, predvsem pa velja strogo pravilo, da se °e. smeš nikoli s hrbtom obrnit1 proti vrtini...
D. Sedejj
Mladoletniki na kolesih z motorjem tudi Ločanom načenjajo živce
Če starši nimajo pameti, kako naj jo zahtevamo od otrok!
Škofja Loka, 28. julija — Kolo z motorjem je med najstniki postalo modna muha številka ena. Dobivajo ga za dobro spričevalo, kot darilo za birmo, rojstni dan ali pa kar tako. Hočejo ga imeti, odrasli pa njihovi muhi radi ali neradi popustijo. Žal pa obenem, ko otroku kupijo kolo z motorjem, ne poskrbijo tudi za to, da bi opravil izpit iz znanja cestno prometnih predpisov, ne poučijo ga o varni vožnji in o vozniški kulturi.
Slika mladoletnikov na kolesih z motorjem je podobna v vseh mestih, tudi v Skofji Loki, kjer načenjajo živce predvsem v Podlubni-ku, v Hafnarjevem in Frankovem naselju na Trati, manj pa v starem delu mesta. Otroci na kolesih namreč niso nevarni le sami sebi, ko iz objestnosti navijajo plin do konca, pogumno »režejo« ovinek ali se kako drugače postavljajo, ampak ogrožajo tudi pešce, kolesarje, otroke med igro, ko vijugamo med pločniki in zelenicami. Se posebno jih mika odviti glušnik in s tem izzivati miru željne ljudi.
»Primerjali smo število nesreč v lanskem in letošnjem prvem polletju, v katerih so bili udeleženci vozniki koles z motorjem, predvsem mladoletniki,« je dejal komandir postaje milice v Skofji Loki Brane Virant. »V obeh letih jih je bilo štirinajst, na srečo brez smrtnih žrtev, ravno tako pa ne narašča število huje in lažje ranjenih. Nekaj zaslug za to pripisujem tudi našim preventivnim akcijam. Med njimi so najpomembnejše sodelovanje s šolami, zlasti v začetku šolskega leta, s svetom za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem prometu, zlasti uspešne pa so po moji oceni oddaje na radiu Žiri, v katerih smo skušali vplivati na starše, naj mladoletnim otrokom ne kupujejo koles z motorjem, opozarjali druge voznike, naj pazijo na mlade kolesarje in podobno.«
Miličniki imajo tudi dokaj pogoste akcije v naseljih, v katerih preverjajo mlade voznike in njihova kolesa z motorjem. Medtem ko so v lanskem prvem polletju predlagali v kazenski postopek 103 voznike, so jih v letošnjem že 155. Najpogostejši prekršek je vožnja brez potrdila o znanju cestno prometnih predpisov, vožnja s tehnično pomanjkljivimi kolesi (luči, zavore), z odvitim glušnikom ali kolesi, ki niso atestirana. V želji za čim večjo hitrost namreč mladi kolesa tudi po svoje prirejajo. Tako prirejeno kolo z motorjem doseže tudi 60 kilometrov na uro ali več.
»Upam, da bo spremenjen zakon o cestnem prometu tudi pomagal k večjemu redu na tem področju,« je dejal Brane Virant. »Kdaj bodo spremembe uvelja-
vljene, ne vem, gre pa predvsem za to, naj bi bili tudi vozniki koles z motorjem zavarovani s čeladami, za kolesa z motorjem naj bi bi-
la obvezna registracija, pa n*Jjj| zni za prekrške ne bi smele D'..:
ko posmehljivo mile, kot so
H. Jelov*8"
Skozi čigav želodec gre črni kruh?
Triglav konfekciji manjka šivilj
Velika sredstva za prekvalifikacijo
Kranj, julija — Triglav konfekcije Kranj se je v zadnjih letih razvila v poznano in iskano konfekcijsko hišo, ki svoje resnično modne izdelke uspešno prodaja doma in na tujem. Prizadeva pa si, da bi še več izvažala, posebno na zahodnonemški trg. V ta namen si je že kupila dodatne prostore od Tekstilindusa, potrebuje pa tudi več visokokvalificiranih šivilj. Teh ne daje šola, temveč le praksa.
Že nekaj let Triglav konfekcija Kranj rešuje pomanjkanje kvalificiranih in visokokvalificiranih šivilj sama, kajti iz šol usmerjenega izobraževanja ne dobi niti toliko šivilj, kolikor jih iz delovne organizacije odide, se upokoji in podobno. Zato se organizatorji prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije delavk iz oddelka robljenje in delavk, ki v konfekcijskem oddelku opravljajo manj zahtevne naloge (medfazno likanje, adjustiranje in podobno). Tako so leta 1985 prekvalificirali 8 delavk, leto kasneje že 15, med njimi tudi invalide. Letos pa nameravajo prekvalificirati še 10 delavk. Program prekvalifikacije je enoleten, kvaliteto in hitrost pa delavke pridobe same, kajti v delovni organizaciji velja zelo stimulativni način nagrajevanja.
Vendar pa taka prekvalifikacija zahteva velika finančna sredstva. Delavke namreč v času prekvalifikacije ne dosegajo potrebnih delovnih rezultatov, prihaja do izpada dohodka, za prekvalifikacijo pa je treba tudi dodatno opremiti delovna mesta. Tako bo prekvalifikacija 10 delavk letos zahtevala kar 150 milijonov dinarjev.
Da bo Triglav konfekcija Kranj lažje premostila te svoje težave, je dobila pri Občinskem skladu skupnih rezerv 49.132.211 dinarjev posojila.
D.D.
Pekarna, trgovina, kupec...
Kranj, Radovljica, Škofja Loka — Kruh, naj bo beli, polbeli. ovseni, koruzni, sojin ali pa celo črni, je prehrambeni artikel, ki fjf ali manj prisoten na vseh naših jedilnikih. Medtem ko drago o1 ^ lahko zamenja cenejša margarina, pa za kruh ne glede na nJeK°Vu t no in kakovost, konkretnega nadomestila ni. Kaj pa se zgodi. ,() kruh (v tem primeru črni kruh) tako poceni, da ga ljudje kupoJ*/^ večjih količinah, dobesedno »na kile«? Zdi se mi, da tu kruh igr« V-jc nadomestka, toda ne človeku! Razumljivo je torej, da v trgovin«!1 ge črnega kruha hitro poidejo, posledice pa so znane, vsesplošno i" j dovoljstvo potrošnikov. Kje iskati krivca, v pekarnah, v trgovin*^ pa kar pri ljudeh samih? V Kranju, Radovljici in Škof ji Ix>ki so s» je različne.
V Kranju je preskrba s črnim oziroma osnovnim kruhom prej slaba kot dobra, saj je povpraševanje veliko večje od ponudbe. V večjih trgovinah dobijo iz nove pekarne v Naklem dnevno okrog 20 kilogramov črnega kruha, ki ga kuj hitro zmanjka, saj ga ljudje kupujejo predvsem za živino in to po več kilogramov naenkrat (80 dekagramska »štruca« stane 9 starih jurjev). Kljub željam po večji dobavi, pa pekarna trgovcem ne more ustreči, in sicer iz večih ra-/.logov. ('ena muke, ki jo porabijo za eno »štruco« je za 5 dinarjev nižja od cene kruha v trgovini in izguba, ki jo ima pekarna. je tu očitna. Po uradnih določilih je le 30 % od vsega napečenega kruhu lahko črnega. Nenazadnje pa gre večino tega kruha v tovarniške EMZlM (koliko pa tu stane kos kruha, pa je spet druga zgodba). Slednje je najbrž tudi vzrok, da oh koncu tedna in pred prazniki črnega kruha ne pečejo.
Situacija v radovljiški občini je podobna kot v Kranju. Pekarna v Lescah sicei dobavi trgovinam to liko kruhu kot je bilo naročenega, vendar pa ne more povsem zadovoljiti potrošnikov iz že zgoraj navedenih razlogov Zanimivo |c, du črni kruh pečejo predvsem /.., .,,
le, vrtce in kasarne, medtc"^,, tovarniške menze dovažajo \ rte kruha.
V Skofji Ixiki sta preskrb^ ni m kruhom, še posebej Pa do le tega po\ sem drugačni ,,i Kranju in Radovljici V try ga dobijo od M) do 45 kilog^ pa še ta jim večkrat ostaja J f ljudje kljub nizki ceni °er |jr i »i i j,-jo. V 1'eksu črnega kruP j pečejo, kolikor |c naročen**^! veda pa imajo z njim izgi''"^jt" stane v trgovini I 1 starih J ^ to pa je tudi razlog, da v **\,j|r za ta kruh ne vnušajo nob«' ^ boljšav in tako kruh bolj ^ pujsom kot pa ljudem, saj uy Skofji Loki črni kruh *UK največ za živino.
m
Na koncu bi vse skup»J pf> strnili v tri točke, in sicer rj pekarne nočejo peči *ne bilnega kruha, saj nj''^!,,^1' ne pokrije niti osnovnih * \f za peko, drugu, crni kruh s \ poceni, du ga je vsekakor <* {)lf povuti kot pa razne vrS*?||i5
poleg tega pa je ludi zadovoljna in tret pč, '"'/' ,„ K. si i ljudje, k i imajo i ajši c> ^ kot pa belega, pa nuj b°
tako različna
lg<>r
K*
PETEK, 31. JULIJA 1987
NOVICE IN DOGODKI
.3. STRAN
GLAS
Energija s toplotno črpalko
V podtalnici skrita toplota
Kranj — Že lani so se v krajevni skupnosti Struževo krajani ogrevali za nov način pridobivanja energije, ki mu vsi priznavamo kup prednosti, žal le z eno napako — za sedaj je še predrago. Investicija se namreč povrne šele po desetih letih.
Toplota iz podtalnice — Potem, ko je toplotna črpalka priključena, vse zgleda dokaj enostavno, ne zavzame veliko prostora. Na tržišču je moč dobiti nekaj vrst toplotnih črpalk, tudi iz uvoza. — Foto: G. Šinik
Treba je samo odpreti včerajšnji, pa predvčerajšnji časopis ali pa kar današnjega: v vsakem bi našli nekaj problemov z energijo, če drugega ne, pa prav gotovo informacijo o novih višjih cenah elektrike, premoga. Medtem ko bomo nekateri ali pa raje recimo velika večina nad tem povečanjem tožili, saj nam drugega ne preostane, pa bo morda ali pa kar zagotovo, peščica ljudi s tem kar zadovoljna. Ne gre sicer skupaj razmišljanje, da bi bil nekdo zadovoljen zaradi drage elektrike, zaradi njenega približevanja ekonomski ceni, kar za sedaj še ni. Pa je vendarle tako.
Tako namreč razmišljajo tisti, ki so pred časom prav po pionirsko zagrizli v nič kaj lahko, predvsem pa za zdaj še predra-8o pridobivanje energije s to-P'otno črpalko. Način pridobivanja energije iz razlike med različnima temperaturama je že dokaj star in če v šoli nismo spali Pri fiziki, je stvar kolikor toliko jasna. Vendar pa je včasih tako preproste stvari kar težko praktično uporabiti. Hladilnik smo na primer kmalu postavili v sta-
novanje, to, da bi uporabljali nasproten pretok in to za ogrevanje recimo kar cele stanovanjske hiše — ne, tega pa za sedaj še ni veliko. Prijetno je sicer listati po revijah in sanjariti o ta-koimenovanih sončnih hišah, ki jih človek naroči po sistemu »ključ v roke«. Stvarnost današnjega za varčevanje z energijo vnetega prebivalca je čisto drugačna. Če se že iz naprednih, ni ravno treba reči že ekoloških nagibov, odloči za uporabo te vrste sončne energije, pa mora skorajda povsem obvladati nekatera poglavja iz fizike, imeti mora organizacijske sposobnosti, dobre živce. Predvsem pa se mu ne sme smiliti vloženi denar, kajti investicija se povrne šele v desetih letih. Nekaj je za to kriva prenizka cena elektrike, v nemajhni meri pa tudi to, da ni kompletne ponudbe.
Ne morete enostavno odkorakati v trgovino, kjer bi vam ponudili vse, kar potrebujete in zraven še naslov strokovnjaka ali pa podjetja, ki se s tem ukvarja. To bo morda nekoč v prihodnosti. Za zdaj je tako in najbrž tudi v preteklosti ni bilo
drugače: pionirski podvigi so vedno precej dragi.
Vendar pa to ni motilo treh za-gnancev, ki so se v Struževem lotili drugačnega pridobivanja energije. Kandidatov je sicer še nekaj, vendar pa je za krajevno skupnost z okoli 500 prebivalci tudi to kar obetaven začetek. Drugi bodo pač lahko uporabljali izkušnje prvih. Toda preden se je veljalo lotiti takšne (še vedno) novosti, je bilo treba ugotoviti, ali so sploh pogoji za to, je dovolj vode.
»Ugovotili smo,« pravi eden od pobudnikov te akcije v Struževem inž. Daro Žvab, »da je podtalnice več kot dovolj, in tudi primerne temperature. Vse leto ima namreč stalnih 12 stopinj Celzija. Vode je dovolj, kadar toplotna črpalka 12 kw moči dela s polno zmogljivostjo, potrebuje 5 kubikov vode na uro.« Prodnata tla pod naseljem so za takšen sistem skoraj idealna, saj bi recimo na barjanskih tleh takšnega sistema praktično ne mogli uporabljati. Ni pa dovolj le podtalnice, do katere je pač treba seči z vrtalnim strojem dvanajst ali še nekaj več metrov globoko. Propustna tla so kot nalašč, da znova sprejmejo uporabljeno, to je za kakšni dve stopinji ohlajeno vodo, iz katere je toplotna črpalka potegnila koristno toplotno energijo. Še posebej je važno, da sistem vrača naravi povsem neonesnaženo vodo, se pravi pitno vodo; lahko je uporabimo tudi za zalivanje vrta poleti ali podobne namene, lahko pa seveda ob najrazličnejših vodovodnih okvarah povsem nadomesti tekočo vodo iz vodovoda. Hišni vodnjak pač. Kdor pa je bil seveda predvidljiv in ni tako, kot se je pred leti dogajalo, zasul vodnjak, iz katerega je črpal pitno vodo, seveda lahko prihrani novo kopanje oziroma vrtanje, ki ga za sedaj opravljajo strokovnjaki Geološkega zavoda.
S toplotno črpalko tolikšne moči je možno pridobiti dovolj energije potrebne za ogrevanje sanitarne vode in vode za cen-"tralno ogrevanje za vse leto. V najhladnejših dneh (petnajst dni v zimi) je seveda treba dodatno dogrevati toplovodni kotel s premogom ali kurilnim oljem ali drvmi. Račun pa pokaže, da sistem ob vloženem enem kw energije vrne dva. Že to je do-
volj vabljivo, da hišo, ki potrebuje letno okoli 20.000 kw ur energije, posebno še, če je primerno izolirana, opremimo s toplotno črpalko. Seveda pa je način, da se toplotna energija pridobiva z ohlajanjem podtalnice, le eden od mnogih.
»Razmišljali pa smo še dalje. Če se ljudje neke krajevne skupnosti odločajo na primer za skupno televizijsko anteno, pa skupno kabelsko televizijo, zakaj se ne bi tudi za skupno ogrevanje. Ni namreč ekonomično, da bi na sicer za ta sistem tako ugodnih tleh, sto hišnih lastnikov vrtalo vodnjake in se opremljalo vsak s svojim sistemom. Z družbenoekonomskega vidika je to manj priporočljivo,« razmišlja inž. Žvab. »Od tu potem ni več daleč do ideje o skupni strojnici, večjem recimo 600 kw agregatu za celotno naselje, ki bi toplo vodo dobivalo po ceveh. Skratka, človek začne razmišljati z ekonomsko logiko. Takšne agregate že imajo nekateri hoteli v sosednji Avstriji. Znanja nam ravno ne manjka; ker gre za takoimenovano čisto energijo in tudi za obnovljivo, bi konec koncev lahko pričakovali, da bi takšne ideje in pripravlj-nost pri nas družba podprla z obema rokama.«
No, tu se žal že vse neha. Oprema sicer je brez prometnega davka, to že res. Vendar pa je za 1 naše razmere uresničitev takšnega načrta še vedno novotarija z veliko začetnico. Nihče namreč takega izvora energije, ki bo v bodočnosti, ko se bo razširila, morda prihranila tudi kakšno hidroelektrarno, še ne spodbuja, ne načrtuje. To pa pomeni, da ni načrtov, ni standardov, skratka, ni izdelane tehnologije. In da nadaljujemo, to pomeni, da verjetno investitorji, skupina krajanov ali krajevna skupnost ali kakor bi že delovali, ne bi imeli kje dobiti dodatnega denarja za izpeljavo investicije. Kaže, da bo,take vrste sicer perspektivna energija morala počakati na boljše čase, da jo bomo znali in tudi hoteli izkoriščati racionalno, ekonomsko in tudi tako, da bomo varovali naravo. Kajti samo izračun o tem, da sta dve tretjini vložene energije zastonj, žal ne greje. Greje le idejo, sicer ostvarljivo idejo, ki bo morala še nekaj let zoreti.
L. M.
Poizkusi skrajševanja delovnega tednika nad pričakovanji
Zaenkrat le na 40 ur
Sredi lanskega leta smo se v republiki odločili za poskusno Uvajanje skrajšanega delovnega tednika od 42 na 40 oz. najmanj 36 ur. Najprej delovne organizacije niso kazale velikega zanimanja in tudi prijav *a sodelovanje v poizkusu ni Jjdo veliko. Rezultati v tistih delovnih organizacijah, ki so Se za skrajšanje le odločile, pa ^° pokazali, da je skrajšani de-
°vni čas postal pomemben sti-^ulacijski dejavnik. Ugota-y*Jajo namreč, da so delavci *j°lj motivirani za delo, da so u°seženi rezultati mnogokrat ^ad pričakovanimi in načrto-
animi. V organizacijah, ki so
® za poizkus odločile, so kot jprepu navajali programe v ^•nu stabilizacijskega programa in politike. Pri večini gre
a iskanje notranjih rezerv,
ukrepov za boljšo organizacijo dela, za ukinjanje neracionalnih metod dela, za boljšo delovno disciplino ter za večjo delovno in strokovno odgovornost. Vsi ti spodbudni dosežki so k razmišljanju in odločanju za skrajševanje delovnega tednika pritegovali vedno več organizacij.
Zaenkrat poizkusi potekajo v 42 delovnih organizacijah, kar je v primerjavi z drugimi republikami največ. Vse delovne organizacije (razen ene, ki ima 41-urni delavnik) so se odločile za 40 delovnih ur v tednu, niti ena pa ni pogumno skrajšala časa za uro več, oziroma na 36 ur. Ker ugotavljajo, da je skrajševanje delovnega časa uspešno in sprejemljivo, gospodarski in poslovni rezultati pa zelo pozitivni, so or-
ganizacije združenega dela v zadnjem času pokazale velik interes za sodelovanje v preizkusu. Ker pa program omejuje preizkus skrajševanja delovnega časa na praviloma 30 delovnih organizacij so sprejeli odločitev, da bo Republiški komite za delo v prihodnje strogo ravrtal pri izdaji soglasij preizkusa, ob upoštevanju meril za izbor. Soglasja bo izdajal le organizacijam s področja gospodarskih dejavnosti in regionalnih območij, ki še niso zastopane v preizkusu, oziroma vsem tistim, ki predvidevajo bistveno drugačno urejanje delovnega časa (skrajšanje na manj kot 40 ur tedensko).
Čeprav so organizacije združenega dela pripravljene narediti vse za to, da se bodo kljub
skrajšanju tednika delovna sredstva bolje izkoristila, povečala proizvodna in delovna storilnost, da bodo izboljšali razmere delavcem, pa sedaj omejujemo izvajanje poizkusov zaradi dokumentov, kjer preizkus omejujemo na trideset delovnih organizacij. Republiški sindikalni svet je v svojih organih ta problem že obravnaval ter predlagal zbornici, izvršnemu svetu in obvestil skupščino, naj bi bili pri tem prožnejši in besedilo dokumenta spremenili. S tem bi omogočili, da bi se v poizkus vključevale vse delovne organizacije, ki to želijo in imajo pogoje. Ne nazadnje, tudi majhni koraki in novi prijemi lahko pomagajo na poti k stabilizaciji in boljšemu gospodarjenju, v. Stanovnik
LTH Škofja Loka bo gradila
Odpraviti ozka grla
škofja lioka, julija — Kljub vsem težavam in pomanjkanju sredstev so se delavci LTH tozd Montaža in servis Škofja Loka odločili za gradnjo. Zgradili bodo podaljšek hale komercialnega hladilstva z 2000 kvadratnimi metri uporabne površine.
Namtn novogradnje je odprava ozkega grla v proizvodnji hladil nih in klima naprav ter naprav za izkoriščanje odpadnih virov energije, z racionalizacijo in boljšo organizacijo pa Povečati zmogljivosti servisne dejavnosti. Z ureditvijo skladi** in transporta pa se bo izboljšalo tudi materialno poslovale in kakovost njihovih storitev, pravijo v LTH.
Za nove prostore, v katerih bo pralnica agregatov, kom-P^sorskih delov, skladišče rezervnih delov in trgovina, bodo nabavili tudi novo opremo za proizvodnjo individualnih hla-
dilnih naprav. S to investicijo naj bi se fizični obseg proizvodnje povečal za 203 kose, oziroma za 128 odstotkov. Na trg bodo dali več hladilnic, hladilnih naprav za farme in trgovine ter tudi več industrijskih toplotnih črpalk. S tem pa bodo tudi odpravljena ozka grla pri pranju agregatov, z ureditvijo skladišč in transporta pa se bo nasploh izboljšalo materialno poslovanje tega tozda.
Naložba bo zahtevala dodatno zaposlitev 9 delavcev, ki bodo delali predvsem na montažah. Za ta delovna mesta so v LTH že razpisali štipendije.
Celotna investicija bo stala 1 milijardo 636 milijonov dinarjev. Pred dnevi je Ljubljanska banka - Temeljna banka Gorenjske - LTH —ju odobrila 384,4 milijonov dinarjev kreditov v ta namen, 741 milijonov dinarjev bo LTH prispevala lastnih in združenih sredstev, nekaj bo prispeval sam tozd Montaža in servis, nekaj kredita pa bo dal tudi izvajalec del.
LTH bo z gradnjo prizidka začel že prihodnji mesec, investicija pa naj bi bila zaključena konec prvega polletja 1988. Takrat naj bi v novi hali začeli tudi že z rednim obratovanjem.
D. Dolenc
Prireditve ob občinskem prazniku Radovljice...
Prireditve ob letošnjem občinskem prazniku so se začele že sredi tega meseca. 16. julija so pripravili Festival stare glasbe Radovljica 87. Dva dni kasneje. 18. julija, je bil na letnem kopališču v Radovljici V. mednarodni plavalni miting. Včeraj pa je glasbena šola Radovjica organizirala koncert v graščini.
V soboto, 1. avgusta, ob 11 uri bo otvoritev poslovno stanovanjskega objekta v Podnartu.
V nedeljo, 2. avgusta, ob 10. uri se bo začel 14. šahovski turnir v kampu Šobec.
V ponedeljek, 3. avgusta, ob 13. uri bo otvoritev razstave akademskih likovnikov v avli občine Radovljica.
V sredo, 5. avgusta, ob 15.30 uri pripravljajo koncert Godbe na pihala iz Gorij, ki bo na ploščadi doma J. Ažmana v Bohinjski Bistrici. Prav tako bo v sredo, ob 16. uri slavnostna seja Skupščine občine Radovljica v Domu J. Ažmana v Bohinjski Bistrici.
V četrtek, 6. avgusta, ob 18. uri bo otvoritev novega hotela Kompas v Ribnem.
V petek, 7. avgusta, ob 17 "uri bodo člani GRS Bled v steni Blejskega gradu prikazali vežbo. Prav tako v petek, ob 18. uri, bo v šivčevi hiši v Radovljici otvoritev razstave akademskega kiparja —medaljerja Staneta Dremlja.
V nedeljo, g. avgusta, ob 9. uri bo kolesarska dirka po ulicah Radovljice
V petek, 14. avgusta, bo na nogometnem igrišču v Lescah nogometni turnir za pokal Staneta Perca.
Prireditve ob prazniku občine Tržič...
Čeprav tržiška občina praznuje 5. avgusta, se bo letos program prireditev pričel že v soboto, 1. avgusta. Tako bo ta dan ob 8. uri na Ravnah tekmovanje gorenjskih invalidskih društev v balinanju, istočasno pa se bo v Tržiču pričelo tekmovanje gorenjskih invalidskih društev v kegljanju.
V nedeljo, 2. avgusta, bo pod Strožičem množično praznovanje Tržičanov; ob 11. uri bo spominska svečanost pri spomeniku pod Storži-čem, ob 12. uri pa bodo odkrili spominsko obeležje žrtvam gora pod Stor-
žičem.
V sredo, 5. avgusta, bo ob 10. uri odkritje spomenika ob začetku narodnoosvobodilnega upora v kranjskem okrožju na Slemenu nad Seni-čnim. Ob 11. uri bo odprta krajevna avtomatska telefonska centrala v Križah. Ta dan bo od 12. do 17. ure prvenstvo v streljanju za posameznike na Cimpru, ob 17. uri pa se bo začel v bifeju »Gasa« hitropotezni turnir v šahu za posameznike. Prav tako ob 17. uri bo ta dan odprta razstava del tr-žiških likovnikov v Kurnikovi hiši, ob 18. uri pa se bo v osnovni šoli heroja Bračiča v Tržiču pričela slavnostna seja zborov skupščine občine Tržič.
V soboto, 8. avgusta, ob 8. uri se bo v Križah pričelo tekmovanje za pokal Tržiča v tenisu. Ta dan ob 16. uri bodo otroci risali po asfaltu pri blagovnici Mercator. Ob 16.30 bo v paviljonu NOB v Tržiču odprta razstava ob 50-letnici Gorske reševalne službe Tržič. Ob 17. uri bo na parkirnem prostoru za stavbo občinske skupščine promenadni koncert tržiškega pihalnega orkestra, ob 18. uri bo v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici jubilejni zbor GRS Tržič, istočasno pa se bo na parkirnem prostoru za stavbo občinske skupščine začela veselica.
V ponedeljek, 10. avtusta, se bo ob 16. uri na poletnem kopališču pričelo občinsko prvenstvo v plavanju.
Letošnje praznovanje občinskega praznika bodo Tržičani zaključili v soboto, 15. avtusta, z rokometnim turnirjem, ki se bo začel ob 17. uri pri osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici.
Prireditveni odbor vabi vse Tržičane, da se vseh slovesnosti in tekmovanj udeleže v čim večjem številu.
Gorenjska predilnica v kooperaciji
Škofja Loka, 28. julija — Gorenjska predilnica in kamniška Ideja na eni strani ter Meblo Italiana S.P.A. iz Gorice na drugi, italijanski strani; gre za desetletno pogodbo o sodelovanju pri skupni proizvodnji izdelkov za opremljanje prostorov in objektov, kot so senčila, zavese s specialnimi vodili in mehanizmi in podobno. Vrednost jugoslovanskega izvoza bo za 20 odstotkov večja od uvoza materialov.
Martina Čuš iz Gorenjske predilnice pravi, da Gorenjska predilnica in Ideja nastopata v verigi kot enakopravna partnerja. Ideja bo izdelovala tekstilije, mehanizme, vodila, nosilne konstrukcijske elemente in drugo, Gorenjska predilnica pa polizdelke: surove in barvaste preje ter preje s posebnimi lastnostmi.
H. J.
NA DELOVNEM MESTU ~
Marija Osredkar, obračunska referentka za blagajniško poslovanje v Nami:
Veliko zanimanje za nakup na kredit
Škofja Loka, 29. julija — V Nami dela že od vsega začetka, devetnajst let. Sprva je bila prodajalka na kozmetiki, potem ko je naredila poslovodsko šolo, pa se je preselila za okence v prvem nadstropju, na mesto obračunske referentke za blagajniško poslovanje.
Stik z ljudmi, s kupci je ohranila. K njej prihajajo po predračune, urejajo kreditne pogodbe, turisti menjajo devize za dinarje, s katerimi kupujejo največ spominke, kristal, zlatnino in podobno blago. Med turisti je največ Avstrijcev, Nemcev in Nizozemcev.
»Zadnje čase je zelo veliko zanimanje ljudi za nakup na kredit. Na kredit prodajamo tekstil, belo tehniko in akustiko na tri mesece brez obresti in s takojšnjim plačilom prvega obroka, podobno velja za pohištvo večine proizvajalcev, ki prodajajo na šest mesecev, medtem ko Brest odobrava celo enajstmesečno posojilo, vendar z obrestmi. Trenutno prodamo na kredit največ pohištva in bele tehnike. Zanimivo, da nasploh v škofjeloški Nami zelo veliko kupujejo Kranjčani in Ljubljančani. Trudimo se, da gredo kupci od mene zadovoljni in želim, da bi šli taki tudi od prodajalcev. Lepo je delati z ljudmi. Včasih pride do časovne stiske, ampak z dobro voljo se vse uredi.«
Marija Osredkar, doma v Skofji Loki, se je dvoizmenskega urnika v dolgih letih privadila. Na otroka popoldne popazi mož, če njega ni, mama. Na mesec zasluži blizu 210.000 dinarjev. Avgusta se odpravlja na dopust, za nekaj dni tudi na morje. Na vprašanje, za koliko dni bo zadoščal regres, ki ga je bilo približno 50 tisočakov, se samo nasmehne.
» V minulih letih sem delala v različnih samoupravnih organih in sindikatu, zdaj sem članica samoupravne delavske kontrole delovne organizacije Nama,« je povedala Marija Osredkar.
H. Jelovčan
@®m®SMJ©isncaAS 4. stran_
Jubilej kranjskogorskih gasilcev
Kranjska gora — Sedem gasilskih društev v jeseniški občini je bilo ustanovljenih že v prejšnjem stoletju. Med njimi je tudi gasilsko društvo iz'Kranjske gore, kjer letos praznujejo 95-letni-co. Jubilej bodo svečano proslavili jutri, 1. avgusta, ko bodo v Kranjski gori imeli gasilske vaje za člane, članice in mladince, namenu pa bodo predali tudi bazen v Logu in gasilski avto. Prihodnjo soboto, 8. avgusta, pa bo za Gmajnico v Kranjski gori gasilska veselica s srečelovom, za ples pa bo igral kvintet Vitranc.
A. K.
Uspešna krvodajalska akcija
Radovljica — 21. julija je občinski odbor Rdečega križa skupaj z aktivisti krajevnih odborov RK in sindikalnih organizacij v radovljiški občini v Zdravstvenem domu na Bledu organiziral izredno krvodajalsko akcijo. Načrtovali so odvzem krvi 300 krvodajalcem. Akcija je dobro uspela, saj se je kljub dopustom odzvalo 340 krvodajalcev, kri pa so lahko odvzeli 320 darovalcem.
JR
NOVICE IN DOGODKI
PETEK, 31. JULIJA 1987
Praznovanje v Britofu
Britof — V spomin na Andreja Kmeta, prvoborca, ki je padel pod Storžičem, 1. avgusta praznujejo tudi v krajevni skupnosti Britof v kranjski občini. Osrednja svečanost za praznik bo jutri, 1. avgusta, ob 21. uri pri gasilskem domu, kjer bo tudi gasilska vaja, k spominiku pa bodo položili tudi vence. V krajevni skupnosti, kjer so med drugim že obnovili gasilski dom in tudi opremili prostore v njem, so letos uspeli tudi z akcijo za ureditev javne razsvetljave v južnem delu naselja. Veliko so pri tej akciji prispevali obrtniki. Predsednik sveta krajevne skupnosti Zvone Presek ocenjuje, da vsi, ki so sodelovali pri tej akciji, zaslužijo priznanje, pa hkrati tudi pričakuje enako zavzetost v prihodnje pri urejanju avtobusnih postajališč, pločnika in kanalizacije. Težave pa imajo tudi gasilci, ki kljub velikim površinam nimajo prostora za uskladiščenje različnega materiala.
Vrba — Poslušati Prešernove verze v njegovem rojstnem kraju je najbrž posebno doživetje. Takšen način spoznavanja slovenske kulture so si izbrali udeleženci letošnjega festivala Idriart, ko so v torek obiskali rojstno hišo slovenskega pesnika in poslušali pesmi, prevedene v več tujih jezikov, ki so jih recitirali člani Linhartovega odra. Spoznavanje Prešernovih poezij in slikarstva Josipa Tominca je bila namreč ena od tem letošnjega festivalskega programa; o vključevanju slovenske umetnosti v evropsko kulturo pa je udeležencem z vseh koncev sveta govoril Marko Pogačnik. — L. M. — Koto: F. Perdan
PRELOŽENA PREMIERA
Svatne v Rožu — Neurje, ki je minuli konec tedna divjalo nad našimi kraji, ni prizaneslo niti Koroški. Zaradi tega je bila predvidena premiera Miklove Zale, ki jo pripravljajo v Svatnah pri Šentjakobu, prestavljena. Kot je povedal dr. Janko Malle iz Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, je novi datum premiere jutri, v soboto, 1. avgusta, ob 20.30, ponovitev pa v nedeljo ob isti uri. Vremenska napoved je ugodna, tako da za sedaj ni bojazni, da bi vreme vnovič preprečilo predstavo. Tudi oder in kulise so dobro prestale deževje, brez poškodb. Skratka, v Svatnah pričakujejo jutri zvečer veliko obiskovalcev, med njimi tudi nekaj najavljenih avtobusov iz Slovenije. j ^
RAZSTAVA V DOLIKU
Jesenice — V počastitev praznika občine Jesenice je v razstavnem salonu Dolik odprta skupinska razstava slik članov likovnih klubov Relik iz Trbovelj in domačega likovnega društva Dolik. Slikarji, združeni v to društvo, že več kot tri desetletja s skupinsko razstavo počastijo občinski praznik. Pred petimi leti so se jim pridružili še slikarji iz likovne sekcije Relik DPD Svoboda iz Trbovelj. Sodelovanje poteka seveda tudi v obratni smeri, saj se jeseniški likovniki predstavljajo vsako leto za 1. junij, občinski praznik v Trbovljah. Skupinske razstave teh dveh likovnih kolektivov le nadaljujejo dolgoletno, okoli 65 let trajajoče kulturno sodelovanje med Trbovljami in Jesenicami, sicer pobratenima mestoma in tudi pobratenima kluboma. Na razstavi v jeseniškem salonu Dolik se tokrat predstavlja 26 likovnih ustvarjalcev.
KULTURNI KOLEDAR "~
KRANJ — V galeriji Mestne hiše je odprta razstava del članov Likovnega društva Kranj. V Mali galeriji Mestne hiše se predstavlja slikar Izidor Jalovec. V Prešernovi hiši je na ogled razstava Slovenski kraji v starih grafičnih upodobitvah. JESENICE — V Kosovi graščini sta odprti dve razstavi: akvarele in risbe razstavlja France Smole, odprta pa je tudi razstava izdelkov obrtnikov jeseniške občine.
V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava slik članov likovnih klubov Relik Trbovlje in Dolik Jesenice. BLED — Danes, v petek, ob 19. uri \f Festivalni dvorani odpirajo razstavo slik treh akademskih slikarev: Črtomira Freliha, Albina Polajnarja in Janeza Ravnika.
ŠKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji razstavlja akad kipar Tone Demšar.
V galeriji Loškega muzeja je odprta razstava del Vladimirja Klanjščka. Stalne zbirke muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka od 9. do 17. ure.
ŽELEZNIKI — V salonu pohištva razstavlja grafike oblikovalka Lena šajn.
SORICA — Groharjeva spominska zbirka je odprta vsako nedeljo od 16. do 18. ure.
Pri Pintarju razstavlja svoje slike Miro Kačar. TRŽIČ — V Paviljonu NOB razstavlja likovna dela Viljem Jakopin.
KAMNIK — V razstavišču Veronika razstavlja akad slikar Alojz Berlec.
RADOVLJICA — V ponedeljek, 3. avgusta, ob 13. uri v avli občine Radovljica odpirajo razstavo del radovljiških akademskih likovnikov.
TRZlC — V torek, 4 avgusta, ob 10.30 odpirajo v recepciji DO Peko razstavo slik iz slame avtorja Ivana Ijtusegerja.
Zalog — čeprav na meji, nočejo biti pozabljeni
Redno vzdrževanje je postalo predrago
Zalog, 30. julija — »Ker smo zadnja krajevna skupnost v kranjski občini, na meji s sosednjo kamniško, je med ljudmi včasih slišati pripombo, ki je skorajda že očitek, da smo precej na koncu sveta. Za primer naj povem, da so avtobusne zveze s Kranjem zelo slabe, z Ljubljano pa jih sploh nimamo. Vendar pa se moram prav ob zadnji akciji zahvaliti za pomoč in sodelovanje tudi izvršnemu svetu, cestno komunalni skupnosti in Cestnemu podjetju Kranj,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Zalog Janez Frantar.
Vendar pripombe, da so precej na koncu sveta, kljub vsemu ne gre jemati preveč zares, saj, kot pravijo v vodstvu krajevne skupnosti, s sosednjo krajevno skupnostjo Komenda v kamniški občini nimajo pravih stikov in sodelovanja. Bolj so navezani na sosednje krajevne skupnosti pod Krvavcem oziroma Cerkljanskem. S temi krajevnimi skupnostmi so zdaj v skupni akciji za izgradnjo mrliških vežic v Cerkljah. Pripravljajo pa se tudi na novo telefonsko akcijo. Razmišljajo namreč, da bi nova avtomatska telefonska centrala lahko pokrila vse potrebe. Sedanjo bi morda PTT odstopilo krajevni skupnosti Visoko, to na Visokem pa prestavilo v krajevno skupnost Besnica. Kakšne so dejanske možnosti za takšno uresničitev, bodo pokazali še pogovori.
»Tesnejše sodelovanje s sosednjimi krajevnimi skupnostmi    na cerkljanskem   se je pravzaprav začelo *P»   z  izvolitvijo vodji stev krajevnih skupnosti na tem i območju,« ugota-.■m %      >/            vlja predsednik sveta Janez Frantar. »Precej pa so nas k temu spodbudile izkušnje prejšnjih let. Če bi pri nekaterih akcijah že prej bolj sodelovali, bi lahko več in marsikaj naredili. Zdaj se tudi pripravljamo, da to sodelovanje oziroma povezanost še pravno-formalno utrdimo z ustanovitvijo skupščine krajevnih skupnosti s tega območja. To bo najbrž letos jeseni.«
Prad dnevi pa je bila v sami krajevni skupnosti, ki jo sestavljajo naselja Zalog, Lahovče, Glinje in Cerkljanska Dobrava, na celotnem območju končana še ena veli-
načrtovanih 50 milijonov, kolikor je bil predračun pred meseci, sami prispevali polovico, polovico pa cestno komunalna skupnost. Pred dnevi smo z asfaltiranjem tudi končali, vendar pa je inflacija prvotne predračunske stroške povečala za 16 milijonov. Tako smo na vseh cestah lahko položili grobi asfalt, na treh (ena desetina vseh) pa tudi finega.«
Pravijo, da je tako še vedno bolje kot nič, vendar pa upajo, da bodo prihodnje leto s pomočjo cestno komunalne skupnosti in lastnim deležem morda akcijo v celoti končali. Grobi asfalt namreč ne bo dolgo zdržal, za neljub razplet zaradi inflacije pa najbrž tudi niso sami krivi.
Poleg naročila projekta za odvodnjavanje oziroma meteorno kanalizacijo za zgornji Zalog, kjer imajo ob večjih deževjih vedno težave z vodo, so letos pri šoli dobili tudi igrišče, ki so ga že uredili za mali nogomet. Na njem so že imeli nogometni turnir. Avgusta bo igrišče urejeno tudi za tenis, prihodnje leto pa še za košarko. Pa tudi brunarico za garderobe nameravajo postaviti.
»Za krajevno skupnost prav tako pomembna akcija pa že nekaj časa poteka tudi v Lahov-čah. Po zaslugi do-
Janez Frantar, predsednik sveta krajevne skupnosti
ka akcija, ki so jo začeli pripravljati že septembra lani. Že dlj^ časa so namreč ugotavljali, da jih vzdrževanje okrog tri
Z grobim asfaltom so uredili že vse krajevne ceste
kilometre krajevnih makadamskih cest vsako leto veliko stane. Zato so se na podlagi ankete med krajani lotili priprave dokumentacije za asfaltiranje krajevnih cest.
»Ljudje so se strinjali s predlogom vodstva krajevne skupnosti in ob objavi natečaja za združena sredstva pri cestno komunalni skupnosti Kranj smo že imeli izdelano in pripravljeno celotno dokumentacijo ter pobranih tudi 20 odstotkov sredstev za uresničitev programa. Kasneje se je izkazalo, da bo moral biti naš delež večji in smo tako zbrali kar 21 milijonov dinarjev. Veliko pa smo tudi naredili sami, in sicer kanalizacijo oziroma odvodnjavanje ter razširitve. Tako smo od
Boris Šorn, tajnik krajevne skupnosti
macinov in predvsem posameznikov gradijo gasilski dom, v katerem je že zbiralnica mleka. Ko bo dograjen, bodo v njem tudi prostori za družbene aktivnosti. Prav tako pa gasilski dom preurejajo tudi gasilci v Zalogu,« je poudaril Boris Šorn, tajnik krajevne skupnosti.
Da nočejo živeti z vtisom, da so pozabljeni, pa nenazadnje kaže še ena odločitev v krajevni skupnosti. V načrtu imajo namreč, da čimprej tudi dokončajo še zadnja dela v mrliških vežicah v Lahovčah. »S takšnim delom in načinom, s katerim smo se zdaj lotili cest, za kar moram pohvaliti vse domačine, ki so sodelovali, sem prepričan, da bomo tudi v prihodnje marsikaj naredili,« ugotavlja Janez Frantar.
A. Zalar
Novo žirovsko vodstvo
Žiri, 29. julija — Žirovci so pred dnevi dobili novo vodstvo krajevne skupnosti. Predsednik skupščine krajevne skupnosti je postal Rado Bogataj, podpredsednika Jelka Mlakar, predsednik sveta krajevne skupnosti je Franci Mlinar in podpredsednik Slavko Mohorič. Tudi letošnji program dela krajevne skupnosti Žiri je dokaj obsežen, tako da bo imelo novo vodstvo ob pomoči vseh krajanov veliko opraviti.
Med pomembnejša dela sodi začetek obnove regionalne ceste skozi Žiri in gradnja pločnikov, za kar so krajani izglasovali samoprispevek, urejanje ulic v Žireh in nekaterih cestnih odsekov zunaj naselij. Letos nameravajo začeti z gradnjo garaže na pokopališču. Tehnikov tozd Komunalne dejavnosti bo vložil denar v izgradnjo črpališča in cevovoda pri Mlinarju ter cevovoda v novi soseski S—7, medtem ko bo krajevna skupnost pomagala financirati nedokončane vaške vodovode in raziskave za vodovod v Račevi. Regulacija Sore se bo nadaljevala do mostu proti Logatcu, končali pa bodo regulacijo Ra-kulka.
Žirovci nameravajo vložiti nekaj več denarja tudi v teles-nokulturne objekte: v nove plastične skakalnice v Novi vasi, smučarski center Goropeke, kopališče ob Sori, če omenimo le nekatere.
Pred kratkim je bila v Žireh javna obravnava ureditve soseske S—15 v starih Žireh ter območja Plastuhove grape, kjer bo odprta zasebna stanovanjska gradnja. Pred tem pa bo treba urediti še vse papirje kot zazidalni oziroma ureditveni načrt, projekte in drugo dokumentacijo. ^ j
Gasilsko tekmovanje v Bohinju
Bled, 27. julija — Občinska gasilska zveza Radovljica razpisuje 3. gasilsko tekmovanje za pokal občine Radovljica, ki bo v nedeljo, 30. 8. 1987, ob 8. uri na športnem igrišču v Bohinjski Bistrici. Tekmujejo lahko moške in ženske ekipe ne glede na starost, zato tudi ne bo dodatnih točk na leta. Tekmovalci se bodo pomerili v vaji z motorno brizgalno po pravilih iz knjižice gasilske in gasilskošportne tekmovalne discipline za republiško in izbirno tekmovanje iz leta 1987 in v štafeti devetih gasilcev brez ovir in povelja na 450 metrov.
Za prva tri mesta v moški in ženski konkurenci bodo podelili pokale v trajno last, najboljša ekipa pa bo prejela prehodni pokal. Tekmovalci se morajo prijaviti Občinski gasilski zvezi Radovljica, Prešernova 13 na Bledu, najkasneje do 24. avgusta letos.
S. Saje
Za rože je treba imeti roko
Gorenjski nagelj v lesen zaboj
Nežki Jocif iz Preddvora je ljubezen do rož vcepil že njen oče Peter Jocif, preddvorski šolski ravnatelj, velik sadjar, vrtnar in čebelar, ki je v mladih Preddvor-čanih vnemal ljubezen do zemlje. Nežka pa je bila zaljubljena v nageljne. Na Zgornjo belo k Marunč-kovim tetam je hodila na 'gank' gledat, kako cveto, kako dolgi so in kako opojno diše. Teta Mana ji je nekega dno dala tegelćok'
»Oči sem vedno le po nageljnih metala,« pripoveduje danes Než-, ka, »kjer sem le mogla, sem staknila kakšen vršiček. Tudi razdajala sem jih. Moji nageljni so pOM jeni od Ljubljane pa do Koroške «
Več vrst j i ti ima, od nc/.nu belih, make rdeče obrobljenih, do temno, kot kri rdečih. Toda pravi gorenjski nageljni so temne roza barv« in ti tudi najbolj dišijo, pravi Nežku
Gorenjski nageljni sploh niso zahtevni.■ razlaga, -jaz jim dajem čisto navadno vrtno zomljo iz to ple grada, ki ji dodam malo krtin in malo res staiega gnoja Spodaj zemlja, v sredi gnoj, zgoraj s|>ot zemlja In kar jo Mili pomembno, gorenjski nagelj mora v lesen zaboj V njem se najbolje počuti \o marajo vročega  sonca Vzhodna
I
Nova cesta od bolnice do Mlak — Jeseniške ceste so že do\*° ozko prometno grlo in poleti prihaja do precejšnjih zastojev, kajti promet je zaradi dveh mejnih prehodov z Avstrijo i«1 Italijo močno povečan. Zato Slovenija ceste Tehnika grad' novo cesto od bolnice do Mlak, mimo predora Karavanke-Del ceste so že ustrezno razširili in asfaltirali, ostali del 4 kilometre dolge ceste pa bodo zgradili do jeseni.- Fo* to: F. Perdan
ali sov ei ov zhodna stran jim prija Jeseni jih dolgo pustim zunaj, spomladi jih pa tudi zgodaj dam n.i okna. da dobe It prvo tonct Prezimijo pa naj v hladnom, svetimi prostoru Y temi daUljO le dolge, tanke poganjke, ki nagelj le
osLiIh- Potati pa Balo patim, da jih
nt dobi nevihta Nič kolikokrat jih s sestro vlečeva v soho, pa spet po stavljava nazaj na polno /.alivam jih s poslano vodo, v katero /.mečem jajčno lupino, enkrat nu teden pa jim privoščim substrat. Pa vakič jim malo prst porabljam \o le roko, tudi srce moraš imeti za ro/o I) Dolenc
0
Radovljica — Pred dnevi je komisija za odnose z verskimi skupnostmi pri občinski skupščini obravnavala osnutek pravilka o poteku javnih pogrebnih svečanosti Pravilnik je na podlagi lani sprejetega odloka zdaj pripravil upravni organ Komisija je sklonila, da bo javna ra/.pruva o osnutku trajala do jeseni Osnutek pa naj bi obravnavali predvsem sveti krajevnih skupnosti in krap-vne knnfercn ce SZDL v občni.
JR
PETEK, 31. JULIJA 1987
PRAZNIK JESENIC IN KRANJA
,5. STRAN (^I^KciJglSSGLAS
Predsednik skupščine občine Jesenice, inženir Jakob Medja:
»Ob predoru se mora zgraditi avtocesta«
Jesenice, 30. julija — »Na Jesenicah so v minulem obdobju zgradili jeklarno in poskrbeli za sodobnejšo proizvodnjo jekla. Vso pozornost tako drotmemu gospodarstvu kot kmetijstvu. Kranjski gori manjka vrsto objektov, še letošnje leto se bo začela graditi nova trgovina. Ko bo zgrajen predor, se mora promet usmeriti po novi avtocesti do Žirovnice. Znovi. na Jesenicah številni delavci z nižjimi stopnjami izobrazbe.
Inienir Jakob Medja, predsednik skupščine občine Jesenice
. Ob letošnjem občinskem prazniku Jesenic smo se pogovarjali s predalnikom skupščine občine Jeseni-j*. inženirjem Jakobom Medjo o de-u in problemih gospodarstva in aruibenih dejavnosti ter o predvide-VanJih in načrtih jeseniške občine. • Inženir Jakob Medja, kakšen je Položaj jeseniških delovnih organi-
»Živimo v zelo resnih časih. Vse ti-J0-. kar smo pred letom strahoma pricakovali, se je žal uresničilo. In-ervencijska zakonodaja z vsemi ^Premljajočimi ukrepi je napravila ^°je in načela tiste delovne organi-j?c'je, ki so bile v slabšem položaju. ^.Je tu selekcija: trdne ostajajo le WVne orKanizacije, ki so v minu-J«W obdobju skrbele za kadre, za <>r>°J razvoJ- za programe, za sodobno Premo in za tržišče ter za stik z zu-'anjirrn trž^č, y času, ko delovne
----.vi.  v času, ivo ueiuvm
> rganizacije iščejo po eni strani no Janje rezerve in razmišljajo o reorganizaciji različnih vrst, tudi o ukidanju temeljnih organizacij združena dela, o združevanju posamez-j}>h delovnih organizacij, so pa tudi ar«ge, kijih to ne bo rešilo.« i Na Jesenicah referendum za občinski samoprispevek ni
, *Ne moremo mimo neuspelega re-erenduma za tretji občinski samoprispevek za izgradnjo prizidka k er*tru srednjega usmerjenega izo-
braževanja. Tako ostaja na področju izobraževanja hud problem prostorov in kadrov. Prav na kadrovskem področju bo treba nekaj napraviti, saj imamo premalo ljudi s primerno izobrazbo v primerjavi z Gorenjsko in Slovenijo. Možnosti ni kaj dosti, saj je gospodarstvo v težavah in je težko računati na dodatno obremenitev združenega dela, četudi bi zakonodaja to dopuščala. Imamo pa še druge dolgove tako v izobraževanju kot v kulturi in nasploh v družbenih dejavnostih.«
Jeklarna in predor
• Kljub vsemu je tu izdatna posodobitev gospodarstva z novo elek-trojeklarno na Beli.
»Ni pa vse tako temno in neuspešno, v tem obdobju je bilo kar precej uspehov. Prav gotovo je na prvem mestu nova jeklarna, ki jo moramo šteti za velik uspeh, saj se izgradnja končno končuje. Jeklarna obratuje, vendar še ni dokončnih učinkov investicije, kajti kontiliv in zunajpečna metalurgija še nista začela obratovati. Železarna ima s sodobno opremo vse možnosti za uspešno delo. Ob stari Siemens-Martinovi jeklarni in plavžih bi se ji sčasoma zgodilo to, kar se danes dogaja številnim delovnim organizacijam z zastarelo opremo, kadri in zastarelimi programi.« 0 S predorom se na Jesenicah pomembno spreminjajo cestne povezave.
»Od gospodarskih dosežkov je prav gotovo na drugem mestu predor skozi Karavanke, kjer ponovno zagnano delajo po tistem, ko so premagali vdor vode in posedanje zemljin. Za same Jesenice in občane je velikega pomena magistralna cesta, ki bo odprta ob koncu avgusta (od bolnice do Mlak). Še posebej na Hrušici bodo s tem bistveno boljši pogoji bivanja, znatno se bo povečala prometna varnost.«
• Na Jesenicah je še veliko drugih, manjših naložb, ki so že zgrajene ali se izgradnja predvideva.
»V tem obdobju so se zgradili še drugi objekti: prizidek k osnovni šoli Karavanških kurirjev na Koroški Beli, telovadnica, trgovina Golice na Hrušici, apartmaji Razor in obnova restavracije Razor, temeljne organizacije Hoteli Gorenjka Kranjska gora. Zelo obsežna in pomembna je tudi rekonstrukcija jeseniške železniške postaje, vodovod Završnica, cesta na Malo Mežaklo in ureditev novega odlagališča odpadkov na Mali Mežakli, trafo postaja Jesenice... V
gradnji je Petrolov hotel Špik v Gozd Martuljku z več ustreznimi hotelskimi zmogljivostmi.
Od drugih, za širšo družbeno skupnost pomembnih zmogljivosti je tudi izgradnja nove lužilnice v jeseniški Železarni, ki bo končana jeseni. Pomeni velik prispevek za čistejšo Savo. Nasploh bo Sava odtekala z Jesenic čistejša tudi zato, ker se na njenem obrežju na Javorniku gradi čistilna naprava. Do prihodnjega leta, ko naj bi bila dokončana, se mora zgraditi še kolektorska povezava.«
Kmetijstvu ustrezni status
• Na Jesenicah že zdaj primanjkuje prostora, ob velikih novogradnjah pa ga bo še bolj.
»Ob problemih, ki so na Jesenicah še posebej pereči, je prav gotovo eden največjih urejanje prostora. Že leta in leta ima občina na razpolago premalo zemljišč. To stanje se bo še posebej zaostrilo ob pridobivanju zemljišč za gradnjo avtoceste mimo Jesenic od predora Karavanke do občinske meje. Temu problemu bo treba posvetiti veliko več pozornosti, da ne bi bi zaradi razreševanja teh vprašanj zmanjkalo časa za izgradnjo avtoceste. Mi bomo vztrajali, da morata biti gradnja predora in avtoceste zaključena hkrati.«
• Drobnemu gospodarstvu namenjate v občini vedno več pozornosti.
»Naša občina je večinoma usmerjena v proizvodnjo polizdelkov in to zelo enostransko v železarstvo. To je velika razlika v primerjavi z gospodarstvom v naprednih družbah, kjer so nosilci gospodarstva manjše delovne organizacije, ki se s svojimi programi lahko zelo hitro prilagodijo. Pri razvoju našega drobnega gospodarstva je očiten določen napredek, vendar so potrebe še večje in bomo drobnemu gospodarstvu morali posvetiti več pozornosti.«
• V družbenem planu in resoluciji ste pomembno mesto namenili razvoju kmetijstva.
»Položaj kmetijstva je vprašljiv zaradi cenovnih nesorazmerij. Zavedamo se, da obstaja nevarnost, da se zmanjša zanimanje za obdelovanje kmetijskih površin, ki so za nas še kako pomembne, saj je kmetijstva v občini razmeroma malo. Na večinoma visokogorskih kmetijah ostajajo starejši kmetje, starostna struktura je neugodna, saj se mladi zaposlujejo v industriji. Kmetijstvo družbeno še nima ustreznega statusa.«
Kranjska gora ima premalo objektov
• Kakšna je in kakšna naj bi bila turistična Kranjska gora?
»Kranjski gori primanjkuje turistične in komunalne infrastrukture. Sama Kranjska gora naj bi dobila trgovino, ki naj bi jo začeli graditi letos. Preskrba naj bi se tako izboljšala, glede na lokacijo pa naj bi pridobili tudi turiste, ki potujejo v Kranjsko goro. Kranjska gora je središče turizma in bi morala dobiti objekte, ki k turistični ponudbi sodijo. Nima prireditvene dvorane, ni drsališča, razen naravnega, manjkajo dejavnosti, ki so potrebne pri organizaciji večjih športno-turističnih prireditev.
Leta 1989 bo Kranjska gora prireditelj zimskih iger in do tedaj bi morali poskrbeti za izgradnjo nekaterih objektov v sodelovanju z organizacijskim komitejem Vitranc in organizacijskim komitejem Planica, ob sodelovanju organizacijskega komiteja za izvedbo iger.
V Kranjski gori je v pripravi tudi gradnja čistilne naprave, pogovarjamo se o izgradnji.novega Eurotel hotela, še letos pa naj bi dogradili smučarski poligon. Želimo namreč obdržati organizacijo tekme v slalomu in veleslalomu za svetovni pokal.
Zavedamo se, da je v Kranjski gori precej starih in dotrajanih hotelskih zmogljivosti in da se zelo težko prodajajo. Stalno tudi ugotavljamo, da se lastniki številnih počitniških domov premalo vključujejo v življenje kraja in 'tudi ne prispevajo pri izgradnji nujne infrastrukture — s svojimi zmogljivostmi jo le uporabljajo in obremenjujejo.«
• Za konec se vrniva h kadrom, od katerih je odvisno, če se bodo programi razvoja uresničili.
»Gospodarstvo se resolucijskih usmeritev pri zaposlovanju ne drži in tako imamo znova številen dotok kadra najnižjih izobrazbenih stopenj od vsepovsod. Sodim, da je prišel čas, ko bi morali razmišljati o tem, da je treba vlagati v opremo, ki povečuje proizvodnjo, obstoječe kadre pa preusmerjati in izobraževati za bolj zahtevna dela. Še posebej je to potrebno zato, ker imamo poleg kadrovskih tudi prostorske omejitve. Stalno nam mora biti pred očmi dejstvo, da bo po izgradnji predora pod Karavankami in avtoceste potreba po kadru srednje izobrazbe zelo velika. Do tedaj bi morali s prestrukturiranjem doseči tolikšen napredek, da bi bilo mogoče usmeriti kadre na nova dela, s sproščanjem zaposlenih po delovnih organizacijah. Ob tem se bo moral kar najbolj vključiti Cetger srednjega usmerjenega izobraževanja in vse izobraževalne ustanove. Osnovo za vse aktivnosti naj bi dala raziskovalna študija o kadrovskih potrebah za Gorenjsko, s posebnim poudarkom za jeseniško občino.«
D. Sedej
Občinska priznanja
slavnostni seji skupščine občine Jesenice, ki bo danes, v petek, 1. avgusta, ob 18. uri v sejni dvorani skupščine občine Je-lce, bodo podelili tudi letošnja občinska priznanja.
1 I**08 bodo na Jesenicah ob
Vnfvgustu podelili dve kolektivi ln __j____
M«.-p tri individualna priznava' f*'aninskemu društvu Ja-Hjni«-Koroška Bela, projektni °rKan'zaciJi  za izvedbo iS?,*11 Jeklarne 2- Železarne
n^^'ce, Antonu Arhu, Anto-v^j "ežrnanu in Francu Že rja-
i. planinsko društvo
2.000 ČLANOV
Pl
*mnsko   društvo Javor-
hovi- 0roSka Bela Je bil° usta" štei no leta 1947 in danes Je v 2000 članov. Med njimi Ust e^ina mladih, zato so tudi <Wn°viu mludinski odsek, ki ^erfS *U'Jt> Š50 članov in je ne , nt»jbolj delavnimi odseki, Wve v krajevni skupnosti, uruY£fc v vsej jeseniški občini.
v'aV tudi z8ledno skrbi za nhnlevanJe in za oskrbo Iti
P'anins
kih postojank.
jev*ninska zveza Slovenije tije J*ravljanje in gospodarje-
gi*VskUniCevega doma v Tri" KoVj Gm pogorju in prav tako
Na p}rsko kočo v Krmi zau-
v0rni, laninskemu društvu Ja-
P0st0j Kor°ška   Bela. Tema
?ridruankuma sta se kasneje
^Orn4'1 so Dom na Ništavi v n°va L'tkem Kovtu in Prešer-H D0(i> na Stolu. Vsa d«!,, v °Pr^viiStoJUnkah 80 planinci iN del Večinoma s prostovolj-
*v>, ;0rtl Danes so postojan-
fnv1(      uro,,.ne in sposobne V'n. j^}1 številu,. IjuhitHp- pl;. %Sorid zt-i" aktivne v dru-^l rnarkuctjski oddelek.
# PRIZADEVNO DELO V PROJEKTNI ORGANIZACIJI
Člane projektne organizacije za izvedbo projekta jeklarna 2 so imenovali samoupravni organi jeseniške železarne. V njej je sodelovalo 71 članov. S svojim strokovnim delom so vsak na svojem delovnem področju prispevali velik delež k uresničitvi tega velikega in zahtevnega projekta in dosegli, da se je začela proizvodnja jekla na nov, sodoben način. Posebej je treba poudariti njihovo prizadevnost ob razreševanju številnih problemov, ki jih ni bilo malo.
Naloge so opravili uspešno; veliko je bilo takih, ki so delali preko svojega delovnega časa, požrtvovalno, tvorno in odgovorno. Vsekakor so z medsebojnim sodelovanjem prispevali pomemben delež k nadaljnjemu razvoju občine Jesenice in širše družbene skupnosti.
# ANTON ARH
Anton Arh sodi med prizadevne in uspešne jeseniške gospodarstvenike in družbenopolitične delavce. Njegova življenjska moč in upornost ga je vodila od mladih let. Po končam Višji i teonomsko-ko-mercialni soli v Mariboru je pridobival znanje pri napornem delu in prevzemal odgovorne naloge v gospodarstvu. Zdaj je direktor delovne orga-
nizacije Industrije plastičnih izdelkov na Jesenicah.
Obenem je vseskozi družbenopolitično aktiven tudi v krajevni skupnosti Blejska Dobrava. Bil je izvoljen za podpredsednika skupščine občine Jesenice, leta 1976 pa je prevzel mesto predsednika gradbenega odbora za izgradnjo šolskega centra na Plavžu in nato ponovno za izgradnjo osnovne šole na Koroški Beli in v Mojstrani. Razen tega je bil aktiven tudi v športu, kjer je bil od leta 1972 do 1980 tudi predsednik Športnega društva Jesenice.
0 ANTON DEZMAN
Anton Dežman se je leta 1975 zaposlil v osnovni šoli Gorenjskega odreda v Žirovnici kot šolski pedagog. To leto je šola začela s programom celodnevne šole, ki ji je Anton Dežman posvetil vse svoje strokovne sposobnosti, pomagal pa s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami tudi drugim.
V osnovni šoli v Žirovnici je organiziral izredno pestro in bogato interesno dejavnost otrok, ustanovil je šolsko hranilnico in šolsko trgovino. Na njegovo pobudo je bila na šoli ustanovljena prve pionirska zadruga na Gorenjskem, v kateri so učenci opravljali različna tehnična opravila. Na šoli so na njegovo pobudo začeli tudi s čebelarstvom, kmetijskim poukom in računalništvom.
Aktiven je tudi na področju SLO, v organih Vzgojno-izo-braževalnega zavoda je prevzemal odgovorne naloge kot tudi v družbenopolitičnih organizacijah in skupščini občine Jesenice.
# FRANC ŽERJAV
Franc Žerjav je bil v minulem obdobju izredno aktiven tako v družbenopolitičnih organizacijah in organih skupščine občine Jesenice kot v krajevni skupnosti Kranjska gora. Bil je podpredsednik skupščine občine Jesenice in predsednik zbora krajevnih skupnosti skupščine občine, v krajevni skupnosti Kranjska gora pa predsednik sveta in predsednik Turističnega društva Kranjska gora. Že več let je predsednik Športnega društva Kranjska gora, tudi predsednik gradbenega odbora Planinskega društva Jesenice. Z njegovo veliko prizadevnostjo je lahko Planinsko društvo Kranjska gora lepo obnovilo svoje dotrajane koče in domove.
Kot član raznih odborov ima precejšnje zasluge pri gradnji nove koče na Gozdu, smučarskega poligona v Podkorenu in pri organizaciji pomembnih zimsko-športnih prireditev kot sta Pokal Vitranc in Tek treh dežel, ki veliko pomenita tako za občino kot za širšo družbenopolitično skupnost ter utrju-jejta gospodarski pomen kot sodelovanje in povezovanje z narodi izven naših meja.
JESENIŠKE PRAZNIČNE PRIREDITVE
Ob letošnjem občinskem prazniku bo vrsta zanimivih kulturnih in zabavnih prireditev — Danes, v petek, bo ob 18. uri slavnostna seja vseh treh zborov skupščine občine — V zabavnem programu bodo v Centru II nastopili tudi Pankrti iz Ljubljane,
Ob letošnjem 1. avgustu, prazniku občine Jesenice, so pripravili zanimiv in pester program prireditev.
Prireditve so se začele že v petek, 24. julija z otvoritvijo skupinske razstave likovnih del RELIKA Trbovlje in DOLIKA Jesenice v razstavnem salonu DOLIK na Jesenicah. V ponedeljek, 27. julija, so v Kosovi graščini na Jesenicah odprli razstavo likovnih del Franceta Smoleta pod naslovom Partizanski štabi in tehnika na Primorskem ter razstavo izdelkov obrtnikov občine Jesenice.
V torek, 28. julija, so v Centru 2 odprli minitržnico z zanimivo ponudbo in številnimi kulturnimi in zabavnimi prireditvami.
V prostorih Državne založbe Slovenije je bil literarni večer pod naslovom Pesmi in šege naše dežele, v sredo pa koncert železničarske godbe na pihala iz Podkloštra v Centru II. Včeraj, v četrtek, 30. julija, je bil ob minitržnici še večer glasbe in plesa, na katerem so nastopili slovenski instrumentalni vokalni trio ROŽ iz avstrijske Koroške, glasbeni ansambel iz Centra srednjega usmerjenega izobraževanja ter folklorna skupina Društva upokojencev Javornik — Koroška Bela.
Danes, v petek, 31. julija, bodo ob 12. uri odprli razdelilno transformatorsko postajo 110/20 KW na Plavžu, ob 17.30 uri bo koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev na prostoru pred jeseniško občinsko skupščino in ob 18. uri bo slavnostna seja zborov skupščine občine Jesenice v sejni dvorani skupščine občine Jesenice. Ob 18.30 uri bo koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev v Centru II na Jesenicah in ob 20. uri pred-praznični večer ob glasbi.
V soboto, 1. avgusta, bo od 8. uri do 22. ure odprta minitržnica na Jesenicah, ob 8. uri bo 25. mednarodni balinarski turnir na balinišču v Logu Ivana Krivca ter začetek nogometnega turnirja za pokal mesta Jesenic Pod-mežaklo. Ob 9.30 uri se bo začelo tekmovanje v plavanju za pokal mesta Jesenic v kopališču v Ukovi na Jesenicah.
Ob 10. uri bo filmska matineja za najmlajše v kinu Železar na Jesenicah in od 10. do 12. ure bolšji trg v Centru II na Jesenicah. Popoldne, ob 17. uri se bo v Centru začel živ —žav, ob 18. uri pa bodo nastopili Pankrti iz Ljubljane. Zvečer bo od 20. do 24. ure za ples in razvedrilo igral ansambel Gorenjski kvintet.
Prireditve ob letošnjem prazniku občine Jesenice bodo sklenili v nedeljo, 2. avgusta, z nadaljevanjem turnirja v tenisu v Športnem parku v Podmežakli.
Transformatorska postaja za praznik — Na Plavžu na Jesenicah bodo ob letošnjem občinskem prazniku slovesno odprli novo razdelilno transformatorsko postajo 110/20 KV. Tako bo na Jesenicah povečana možnost odjema električne energije, predvsem zaradi karavanškega predora. Daljnovod so zgradili v dolžini 9 kilometrov od razdelilne transformatorske postaje v Mostah pri Žirovnici. Transformatorsko postajo je financirala delovna organizacija Elektro Gorenjska Kranj, medtem ko je gradbena dela opravil Gradiš Jesenice.— Foto: F. Perdan
Skupščina občine Jesenice In družbenopolitične organizacije skupščine občine Jesenice čestitajo vsem delovnim ljudem In občanom ob 1. avgustu -občinskem prazniku Jesenic
(M^I^©IMGLAS 6. STRAN
PRAZNIK JESENIC IN KRANJA
PETEK, 31. JULIJA 1987
IVAN TORKAR, predsednik kranjske občinske skupščine
Kranju gospodarske peruti niso zakrnele
»Kljub trenutnim razmeram ne smemo pristajati na pesimizem in črnoglede ocene glede prihodnosti Kranja. Mesto in občina sta še vedno gospodarsko močna, z možnostmi razvoja, čeprav ne tako hitrega kot doslej in tudi ne s tako sestavo gospodarstva. Sprememba bo zahtevna in v nekaterih kolektivih je že prisotna. Terjala bo ljudi z veliko znanja in sposobnosti. Prepričan sem, da v Kranju imamo možnosti za tako korak, pa tudi ljudi, ki bodo znali to organizirati in speljati,« pravi kranjski župan v pogovoru za praznik občine.
Ivan Torkar, predsednik kranjske občinske skupščine
Kakšna je trenutna slika občine v očeh njenega prvega moža?
»Gospodarski rezultati so slabši od pričakovanih. Očitno je, da gospodarski ukrepi in pogoji gospodarjenja niso v prid sestavi gospodarstva v kranjski občini. V slabšem položaju so predvsem veliki izvozniki. Pokrivanje uvoza z izvozom je sicer visoko (po petih mesecih je bilo 120 odstotno), vendar se zunanjetrgovinska menjava odvija na bistveno nižji ravni. Ob takem nadaljevanju bomo dosegli na koncu leta slabše rezultate kot lani. Na to smo stalno opozarjali na občinski in republiški skupščini, vendar doslej sprememb v prid izvoznemu gospodarstvu še ni bilo. Neživljenska devizna zakonodaja, onemogočen devizni trg, neustrezna stimulacija in neredno plačevanje izvoznih stimulacij, in pa neredno plačevanje računov v tujini, negativno vplivajo tudi na fizično rast proizvodnje in na delitvena razmerja. Zato se posebno v nekaterih organizacijah razmere zaostrujejo. Najhujše je v Telematiki, kjer se srečujemo s celo vrsto medsebojno prepletenih vprašanj in problemov, od katerih je nekaj tudi sadov preteklosti. Naša skupščina je menila, da je treba sanirati stanje, kar je povezano s kratkoročnimi ukrepi, pa tudi z naložbo, ki bo dajala rezultate po letu 1990. Del bremena ob reševanju Telemati-
ke bo padel tudi na našo občino. Seveda pa razmere v občini ne bi smeli gledati samo skozi prizmo Telematike. Imamo tudi kolektive, ki dosegajo dobre ali celo zelo dobre rezultate. Pri družbenih dejavnostih smo omejeni, čeprav že nekaj let ugotavljamo, da smo pri porabi tega denarja med racionalnejšimi in varčnejšimi v republiki. Sredstva, ki jih zberamo s prispevnimi stopnjami so najnujnejše, kar še zadržuje nekdaj dosežen družbeni standard. Kakršnokoli nadaljnje omejevanje ni sprejemljivo niti s stališča uresničevanja sprejetih programov niti pri zagotavljanju ravni sedanjih osebnih dohodkov zaposlenih v teh dejavnostih.«
O mestu Kranju pravite, da mora postati sodobno poslovno in kulturno središče občine, vendar ne iznakaženo in surovo za bivanje. Ob mestu se mora enakomerno razvijati tudi podeželje. Precej ljudi še nima strehe nad glavo. Kako praktično rešiti ta vprašanja, da se eno ne bo zajedalo v drugega?
»Ne na hitro, ampak s preudarkom, načrtno. Dinamika stanovanjske gradnje ne sme zastati, saj so potrebe po stanovanjih še velike. Letos je bilo že zgrajenih 170 stanovanj, večja stanovanjska gradbišča pa odpiramo na Drulovki in na Planini jug. Pomembne bodo nadomestne gradnje, zboljševanje pogojev bivanja v že zgrajenih hišah. Taka možnost je staro mestno jedro. Pri obnovi ubiramo nova pota. Sistematičnejši je pristop z vključevanjem podjetij, ki posegajo v staro mesto, z denarjem, ki se zbira za to namensko, in s sredstvi drugih zainteresiranih za dejavnost v starem Kranju, ki bo moral postati kombinacija gostinskih, poslovnih, turističnih, kulturnih in stanovanjskih stavb. Brez tega ne bo življenja, ne bo ljudi in kakovostne ponudbe. Zaključili smo tudi javni natečaj za ureditev središča Kranja, ki obsega del mesta od starega mestnega jedra do Zlatega polja, Vodovodnega stolpa in desnega brega Kokre, deloma pa posega tudi na njegov levi breg. Urejevanje središča Kranja je zelo pomembno za sistematični in dolgoročni razvoj, za zbiranj« gradbene in druge dokumentacije, za tako po-
membne stvari kot so avtobusna postaja, tržnica, cestna ureditev, poslovni in kulturni prostori, stanovanjski objekti in nov hotel, ki je tudi načrtovan. Graditi nameravamo za nekaj desetletij naprej - moderno, kulturno in poslovno središče občine, ob tem pa bomo podpirali vsako akcijo po krajevnih skupnostih, ki ne smejo capljati v ozadju.«
Na obrobju mesta gre avtocesta. Občina malo iztrži od nje. Zdi se, da smo na koristi te prometnice pozabili.
»Ko bo avtomobilska cesta popolnoma dograjena, bo glavna povezava srednje Evrope z nami, evropskim jugom in Azijo. Kranj lahko na njen račun precej pridobi ali veliko izgubi. Ker je to nov element planiranja prihodnosti, moramo nanj misliti in ga reševati že sedaj. Seveda pa iz tega ne bo nič, če Kranj ne bo vsestransko, predvsem pa poslovno, turistično in gostinsko zanimiv. Objekti so eno, nič manj pomembna pa ni organiziranost.«
Kaj pa druge ceste, občinske, regionalne?
»Obnavljamo, in to načrtno, ceste v občinski pristojnosti. Pripravljena so merila za vrstni red obnavljanja cest v prihodnjih letih. Čeprav je Kranj v očeh drugih izredno razvit, brez problemov, pa je slabih cest precej. Letos se lotevamo cest Čirče-Hrastje in Besnica-Nemilje, republika obnavlja regionalno cesto Kranj— Golnik, načrtuje pa se še obnova nekateiih zelo kritičnih cest v občini. Pri obnovi cest Kranj torej ni ravno med zadnjimi.«
Kranj se ne pojavlja več med kraji, ki so nosili zastavo onesnaženosti okolja, predvsem ozračja. Narejen je bil prvi korak. Kdaj bomo naredili naslednjega?
»Varovanje okolja je resen gospodarski in družbeni problem, v bistvu človeški problem. Temu bomo morali tudi v prihodnje namenjati veliko pozornosti in sredstev. Vendar denar ne bo za-legel, dokler ne bomo vsi dejansko spoznali, kaj je čisto, zdravo in varno okolje. Vsak dan lahko ugotavljamo, v kakšnem okolju živimo in v kakšnem bomo. Mislim, da nismo najslabši, bili pa
bi lahko še boljši. Tu mislim na mesto, na večje kraje izven mesta, na kanjone rek, obronke gozdov. Prav tu denar pomeni malo, če ne bo vsak naredil najmanj, kar lahko: da ne onesnažuje, da počisti za seboj, da razmišlja in dela za zdravo okolje.«
Tarnamo nad težkimi časi, manjka nam denarja, Kranj pa dobiva za praznik pomembne objekte. Spomnimo se boljših časov, ko pa so bila praznovanja po tej plati manj bogata.
»Pogosto govorimo o težkih razmerah, vendar za praznik ot-varjamo pomembne objekte za kolektive in vso občino. Gorenjski tisk odpira sodoben, izvozno naravnan proizvodni objekt. Za boljšo trgovsko ponudbo so pomembne nove trgovine Teksti-lindusa v Prešernovi ulici in Merkurja na Koroški cesti in v Gregorčičevi ulici. Veliko pa je bilo letos narejenega po krajevnih skupnostih. V mislih imam obnove in gradnje družbenih in kulturnih domov, napeljave telefonije in vodovodov, urejevanje cest in igrišč. Vse to je bilo zgrajeno z majhnim denarjem in velikim trudom ter pripravljenostjo ljudi, da so pomagali in za skupen napredek žrtvovali del
svojega prostega časa. Za to jim gre zahvala. Brez takšnega dela in sodelovanja ljudi si tudi v prihodnje ne moremo predstavljati razvoja krajevnih skupnosti.
In vaše praznično sporočilo prebivalcem kranjske občine?
»Za občinski praznik 1. avgust, ko se spominjamo zgodovinskega dogodka pred 46 leti, čestitam vsem, ki živijo v naši občini. Želim jim veliko delovnih uspehov in uresničitev ciljev ter želja, pa tudi veliko medsebojnega sodelovanja, kar je eden glavnih pogojev za reševanje problemov in razvoj naše skupne občine Kranj.«
J. Košnjek
Nagrade, priznanja in plaketi
Na slovesni seji zborov kranjske občinske skupščine bodo danes ob 11. uri podelili tri nagrade občine Kranj, pet priznanj občine Kranj, pet pri znanj občine Kranj in dve veli ki plaketi občine.
Nagrade občine Kranj prejmejo:
JOŽE ZALETEL iz Kranja, diplomirani inženir strojništva, aktiven in uspešen v tovarni in zunaj nje Sedaj je direktor Iskrine firme Perles v Švici, pred tem pa je bil vodja proizvodnje v Iskri, direktor tozda in nazadnje direktor Iskrine industrije za električna ročna orodja. Bil je akti ven v sindikatu, pa tudi v športu, predvsem v smučanji. Sedaj je predsednik kranjskih smučarskih skakalcev, član predsedstva SZS in predsed nik ZTKO kranjske občine.
IKOS KRANJ, Industrija kovinske opreme in strojev Kranj, je ena najuspešnejših kranjskih tovarn. Izdeluje stroje za kovinsko, čevljarsko in tekstilno industrijo ter se-kalne nože. Veliko izvaža, na tujem dosega dobre cene, po-
sodablja proizvodnjo in skrbi za znanje svojih delavcev. V-svoji dejavnosti je krepko nad povprečjem.
KRAJEVNA SKUPNOST GORICE z naselji Srednja vas, Zalog, Svarje, Letence in Gorice je med manjšimi, vendar najprizadevnejšimi skup nostmi v kranjski občini. S samoprispevkom in prostovoljnim delom so gradili in urejevali ceste, kanalizacijo, vodovode, razsvetljavo in telefoni jo. Skrbijo za urejenost in varnost okolja, za ohranitev naravnega videza in za gospo darski napredek krajev, kjer ima kmetijstvo glavno težo
Priznanja občine Kranj prejmejo:
BORIS PERTOT iz Kranja, vodja TOZD Predilnica v Tek stihndusu, za prizadevno delo v tovarni, tako na gospodarskem kot na družbenopolitičnem področju. Je vesten in marljiv delavec, ki sodelavce vzpodbuja k ustvarjalnosti.
ALOJZ ZUPANČIČ-/M \ GO iz Kranja, upokojenec, je
nosilec partizanske spomenice 1941. Težko je našteti vse naloge in dolžnosti, ki jih je zavzeto uresničeval Zmago. Sedaj je še posebej aktiven pri vzdrževanju sodelovanja s Koroško in koroškimi partizani, deluje v organih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, občinske in borčevske organizacije.
JANKO TIŠLER iz Zadrage pri Dupljah, upokojenec, je bil aktivist, nato pa borec Gorenjskega in Kokrškega odreda. Aktiven je vsa leta po vojni, bodisi v svojem kraju ali občini, krajevni skupnosti, družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Že več let je predsed nik borčevske organizacije v svojem kraju. Ni je akcije, kjer ne bi sodeloval kot organizator, vodja ali prostovoljni delavec.
FILIP LAVR1ŠA l Podreče, upokojenec, je bil aktivist in partizan, leta 1943 sprejet v KPS, večino povojnega delovanja pa je namenil razvoju zadružništva in kmetijstva Nad 40 let je bil družbenopolitično aktiven in v Mavčičah in okoli ci ni organizacije ali društva.
kjer Lavriša ne bi sodeloval. Največ je delal v SZDL, ZK in /H
JOŽE KLEMENČIČ z Ne milj, zaposlen pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana, je ogromno prispeval k razvoju KS Podblica, kamor sodijo Jamnik, Podblica, Nemilje in Njivice. Klemenčičevo vodilo je čimprejšnji razvoj teh kra jev- Bil je vodja delegacije v skupščini, osem let je bil predsednik sveta KS, razen tega pa aktiven še na drugih področjih dela in življenja teh krajev. Jože Klemenčič je bil od sedemdesetih let dalj*' < delavec, organizator ali vodja vseh pomembnejših akcij v kraju.
(Veliki plaketi občine Kranj prejmeta:
CESTNO PODJETJE KHANJ za uspešno 25 letno delo pn varovanju, vzdrževanju in gradnji cest
SKUPNOST BORCEV KO KRŠKEGA ODREDA /a uspe šno negovanje tradicij NOB in aktivnost borcev te enote na vseh področjih družbenega ž.i vljenja.
KRANJSKE PRAZNIČNE PRIREDITVE
SLOVESNO IN DRUŽABNO
• Prireditve ob prazniku kranjske občine so se začele včeraj, 30. julija. Ob devetih dopoldne so odprli prenovljeni prodajalni Merkurja na Koroški in Gregorčičevi cesti v Kranju,
popoldne ob pol petih je predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar otvoril mednarodni šahovski turnir za pokal Kranja. Ob 18. uri pa smo bili priča pomembnemu dogodku: elektriko je dobila zadnja hiša v kranjski občini. Kranjski elektri-karji so z izgradnjo 20 KV daljnovodov in trasfomatorske postaje elektrificirali dolino Dol v Kokri in s tem »električno« pokrili občino v celoti.
• Tudi danes, 31. julija, bo na sporedu več prireditev. Ob po' desetih dopoldne bo otvoritev Tekstilindusove trgovine i" poslovnih prostorov v Prešernovi ulici v Kranju. Ob 11* uri bo slavnostna seja zborov občinske skupščine, na kateri bo slavnostni govornik predsednik Ivan Torkar, podelili pa bodo nagrade, priznanja in plakete občine Kranj, Cirilu Dolencu pa odlikovanje predsedstva SFRJ. Kulturni program pripravlja moški oktet SPD Valentin Polanšek z Obirskega na Koroškem. Na Poljani, Storžiču, Jakobu, Kališču, Krvavcu, Joštu in Šmarjetni gori bodo zagoreli kresovi, ob sedmih zvečer pa se bo začela n» kranjskih ulicah sedaj že tradicionalna družabna prireditev Kranjska noč, ki bo trajala do dveh zjutraj. Na kranjski noči bodo imeli razen gostincev glavno besedo kranjski pihalni orkester, folklorna skupina Slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple, trgovina Kokra iz Kranja, ki bo ob 21. uri v počastitev 40 letnice delovanja pred blagovnico Tina priredila modno revijo, ansambel Marela na Titovem trgu ter Melos in Stane Vidmar na Maistrovem trgu. Veselo bo tudi pred hotelom Creina.
• Jutri, 1. avgusta, ob 10. uri bo v komunalni coni na Prirrv skovem otvoritev novih prostorov Gorenjskega tiska, v nedeljo, 2. avgusta, pa bosta dve športni prireditvi: ob 8. uri se bo na balinišču v Kokrškem logu začel turnir občinskih reprezentanc Gorenjske v balinanju, ob 11. uri pa na Ledinah nad Jezerskim smučarsko tekmovanje v počastitev 10. obletnice delovanja postojanke in smučišča na Ledinah.
• Spored- prazničnih prireditev bo končan v soboto, 8. avgu*
sta, ko bo na Gorenji Savi ob 16. uri tekmovanje smučarskih skakalcev za memorial Franca Thalerja.
Skupščina občine in družbenopolitične organizacij* čestitari> prebivalcem kranjske občine za 1. avgust občinski praznik in jim želijo še veliko uspehov ter prijetno praznovanje. Nasvidenje na prazničnih prireditvah!
PETEK, 31. JULIJA 1987
REPORTAŽA
7. STRAN ©©IMlSIoiJSISnGLAS
Kje je kranjska mladina
Nenavadno vprašanje, bi bil prvi pomislek skoraj vsakega, ki bi mu bilo zastavljeno. Drugi pomislek pa bi verjetno že skrčil število tistih, za katere je to vprašanje nenavadno, medtem ko bi že površen razmislek, seveda ob poznavanju dejstev, to vprašanje označil kot vsakdanje. Trenutno je to vprašanje rešeno takole — v Kranju je gostiln dovolj in tu je tudi mladina, kajti drugje pač ne more biti, razen seveda na terasi hotela Crei-na ob koncu tedna, kjer pa je tako kot v gostilni, s to razliko, da tu namesto juke boxa poslušaš živ ansambel, ki pa igra melodije z juke boxa - torej ne potrebuješ kovanca za 10 jurjev. Če te to ne zanima, si lahko ogledaš tudi razstavo motorjev na ulici pred Creino.
To je vse lepo in prav, toda ali ni bilo nekoč rečeno: »Mladina je naše največje bogastvo in naša prihodnost.«?
Kje so hotenja in želje kranjske mladine? Prepričan sem, da ne samo v gostilnah in na hotelski terasi.
Kdor hoče mladino pritegniti, da prispeva za napredek celotne družbe — tako na ekonomskem, kulturnem ali kakršnemkoli drugem področju, ji mora najprej nuditi vsaj minimalne pogoje za njeno medsebojno komunikacijo, kajti le tako lahko pride do izraza njena kreativnost, pretok novih idej, hotenj.
Tovrstne komunikacije primanjkuje v celotnem družbenem prostoru, ne samo v Kranju. Najbolj se ji je uspela približati ZSMS, čeprav ji še vedno očitajo forumskost. Zakaj? Zato, ker še vedno ne najde vselej skupnega jezika z članstvom. To je včasih težko dosegljivo, toda kljub temu je. Ena izmed možnosti komunikacij med mladimi
je mladinska kultura, ki je v Kranju zapostavljena do absurda. Kljub temu pa vedno nekaj tli pod kranjskim pepelom. To je bilo lepo vidno na Odprti sceni Napreja 1. 1985 in lanskoletnem Tednu mladih, kjer je prišlo na dan nekaj mladih glasbenih skupin — neuveljavljenih in nepoznanih — od katerih so nekatere dosegle precejšen odmev (npr. Radostna destrukcija). Ker je bila to edina priložnost, ko je tovrstna dejavnost mladinske kulture sploh lahko prišla do izraza, je letos ob ukinitvi Tedna mladih (zaradi pomanjkanja denarja) prevladalo mnenje, da tovrstnih glasbenih skupin ni več, kar pač ni interesa za to. Za razmislek ob tej temi sem poprosil člane bolj ali manj znanih in neuveljavljenih mladih skupin: Radostne destrukcije, Non ali-gned in še nekaterih, ki so trenutno v nastajanju. Zaključki tega pogovora so: Najprej poudarjam, da tu ne gre samo za nekatere skupine, temveč za celotno kranjsko mladinsko kulturo. Kljub temu, da se je v Kranju veliko govorilo o kulturi (tudi o
mladinski), pa ni razumljivo, kako lahko skoraj vsako novo nastalo glasbeno skupino pesti prostorska stiska (razen seveda tistih, ki imitirajo industrijsko anglo — ameriško komercialno glasbo).
Marsikatera skupina ima vso potrebno glasbeno opremo, polno zasedbo, koncept in zasnovo dela, ter precej izkušenj in znanja s področja, s katerim se namerava ukvarjati. Potem pa ji vse to prav nič ne koristi, kajti nikjer nima na voljo niti zatohle ali vlažne kleti z elektriko, kjer bi lahko postavili instrumente in vadili nekaj ur na teden, kaj šele da bi to svojo dejavnost lahko manifestirali navzven na kakšnem koncertu, ali vsaj kje na improviziranem odru, pa čeprav bi igrali zastonj. Nekaterim skupinam je sicer uspelo dobiti prostor (npr. Non aligned vadijo v Kulturnem domu na Kokrici) medtem, ko večina tava v začaranem krogu birokracije. Konkretno izgleda postopek izločitve takole: prideš z prošnjo za nek prostor na KS Center, oni te napotijo na ZKO, potem greš na Domplan, od tam na Spomeniško varstvo... Ker je takšnih skupin in prošenj kar nekaj, so organi teh institucij verjetno že rahlo živčni, vendar zaslužijo priznanje za vztrajnost.
Jasno je, da ni denar v ospredju (in ne v ozadju), temveč samoumevna birokratska samozavest, ki vedno zna presoditi, kaj je prav in kaj ne, kaj je kultura (tisto, kar prinaša denar) in kaj brezvsebinski ropot (ki samo kvari mladino). Nihče noče razumeti, da vse te geste in prošnje mladine (ne samo v Kranju) niso nikakršna želja ali koprnenje po drugačnosti, temveč le brezpogojna zahteva in potreba po
samouresničitvi današnje mlade generacije, ki ji je dovolj otopele brezbrižnosti in neplodnih prerekanj po raznoraznih forumih in okroglih mizah. Enostavno hoče vložiti svoje mladostne potenciale tja, kamor se ji to zdi potrebno: Kdor ji ne verjame na besedo ali se njenih idej in energije boji, naj se o tem vsaj prepriča in naj ji ponudi priložnost, četudi ji za hrbet postavi čuvaja. Ta priložnost je v tem trenutku luknja v kranjskem betonu, z elektriko, kamor bi lahko postavili instrumente in vadili po dogovoru z tistim, ki bi jim ta prostor odstopil. Za to so potrebni določeni pogoji, ki bi jih upoštevali obe strani. Konkreten predlog je eden izmed bunkerjev — zaklonišč pred katastrofami.
Ta prostor bi lahko nudil zatočišče tudi drugačnim oblikam mladinske kulture, ne samo glasbeni, zato je treba upoštevati dejstvo, da je zgoraj omenjeni primer zgolj predlog nujnega izhoda iz prostorske stiske (da ne bi omenjal denarne), kajti o kakšnem mladinskem kulturnem centru trenutno v Kranju lahko le sanjamo, kljub temu, da se še vedno ne ve, komu bodo služili prostori stare policijske postaje, ko bo zgrajena nova. Ob vsem tem pa tarnajo zaradi prostorske stiske tudi lutkarji, Gledališče čez cesto (kljub svoji odmevnosti v jugoslovanskem amaterskem teatru) in še kdo.
Glasbene skupine bi lahko poiskale skupen jezik tudi z mladinsko organizacijo, katere člani so predstavniki vseh skupin in vsa dejavnost bi lahko potekala pod okriljem mladinske organizacije. Tu se mora najprej uveljaviti in nuditi neko zaledje pobudam mladine in omogočati njeno medsebojno komunikacijo.
Nekje v Kranju je treba locirati mesto za postavitev improviziranega odra (seveda ob vnaprejšnjem dogovoru z pristojnimi institucijami), kjer bi se po dogovoru z zainteresiranimi skupinami po dogovorjenem urniku lahko odvijala koncertna dejavnost, seveda do zmernih večernih ur. Sam od sebe se tu ponuja izgovor, da se bodo okoliški stanovalci pritoževali, toda ali ne posluša tri dni v tednu cel Kranj do 24. ure (z izjemo nedelje, ko je program do 22. ure) vsega glasbenega sporeda, ki se odvija pred Creino? Če je to v mejah sprejemljivega za Kranjčane, potem bi Kranj vsakih 14 dni lahko poslušal tudi nekaj ur drugačne glasbene komunikacije med mladimi.
Prostor za kakršnokoli dejavnost (tudi za male koncerte z lastno glasbo) je marsikje že urejen, vendar ni izkoriščen, kljub vsakovrstnim pobudam. Trenutno je ročk koncertom v Kranju odtegnjena še zadnja koncertna dvorana v Delavskem domu, zato je razmislek v tej smeri toliko bolj nujen. Dvorana je bila že davno prej zaprta za kakršnokoli dejavnost neznane in neuveljavljene, a mogoče kvalitetne glasbene skupine, ki je že zato, ker igra lastne skladbe, vnaprej diskvalificirana in brez prihodnosti.
Da se vrnemo nazaj k zahtevi po nekem prostoru, kjer bi lah-
ko skupine z lastnim konceptom glasbene produkcije na vajah realizirale svoje ideje. Marsikdo bo ob tem pomislil na klubski prostor KLG — j a (ki pravzaprav ne obstaja več). Ta zaradi nea-kustike prostora za vaje ni primeren. Člani glasbenih skupin, ki so brez prcstora za vaje, so polni energije, kar dokazije tale izjava: »Če bi se naša volja, ideje in hotenja pretvorile v opeko, bi lahko zgradili 200 lukenj v kranjskem betonu, toda potem ne bi bilo idej, zato je boljše 100 prostorov in 100 idej.«
Za začetek bi bilo dovolj, če bi nekdo od pristojnih (kranjska mladinska organizacija, Zveza kulturnih organizacij in še kdo) organiziral okroglo mizo o kranjski mladinski kulturi (ne samo o glasbi), kjer bi lahko prišli do besede tudi tisti, ki posledice ignoriranja njenega obstoja najbolj občutijo — sem spada poleg glasbenikov tudi precejšen del kranjske mladine. Prepričan sem, da bo diskusija plodna bolj kot vse ostale doslej, kajti ne bo manjkalo diskutan-tov, ne besed, ki tako nikoli ne dosežejo vsega, čemur so bile namenjene. Prav zato mladina zahteva tudi drugačne vrste komunikacije med ljudmi in v tem pogledu je na prvem mestu razvoj mladinske kulture, ali kakor je dejal Bojan Štih — to ni pesem, to je ena sama ljubezen.
Mare Ogris Foto: Andrej Štular
MERKUR
Bogatejši za tri prodajalne
Kranj, 30. julija — V program letošnjih prazničnih dni kranjske občine se je med novostmi na področju ponudbe vpisala tudi delovna organizacija Merkur. V drugi polovici julija se je postopoma začela prodaja v treh prenovljenih prodajalnah v Kranju. Otvoritev vseh treh prodajaln na Koroški cesti 1 in v Gregorčičevi ulici 8 pa je bila danes dopoldne.
Za preureditev oziroma ureditev treh (prenovljenih) prodajaln so se odločili, ker je trgovina na Koroški cesti postala premajhna za izbor blaga. V tej trgovini pa sta bila preživeta tudi ponudba in oprema. Tako je pravzaprav odločitev za preureditev te prodajalne spodbudila razmišljanje o širšem programu, predvsem o specializaciji.
Prodajalna Merkur
Ko so z začasno preselitvijo celotnega programa iz prodajalne na Koroški cesti v Gregorčičevo ulico začeli s prenovo na Koroški cesti, je bilo tudi odločeno, da bo v prenovljeni prodajalni ponudba specializirana. Opredelili so se za električno ročno in strojno orodje, stavbno in pohištveno okovje, za prodajo vseh vrst vijakov in ostalega kovinsko tehničnega blaga, namenjenega za industrijo, obrt in splošno porabo. Tej usmeritvi so dodali še samopostrežni izbor, ki je novost v tovrstnih prodajalnah pri nas. Po nekaj dneh. ko so v prodajalni že začeli s tako prodajo, nam je poslovodja prodajalne Merkur Koroški cesti Franc Fende povedal: »Obisk in tudi nakupi v prvih dneh nas presenečajo. Samopostrežna prodaja, ki je tudi za nas novost, je za kupce na začetku sicer presenečenje, hkrati pa s* že kaže, da so tovrstno obliko, čeprav je morda niso poznali, Nekako želeli. Mislim, da je bila odločitev prava in da smo zadeli **belj na glavo «
Notranjost specializirane samopostrežne prodajalne INSTALATER na Gregorčičevi 8
Prodajalna Instalater
V Gregorčičevi ulici so pred začasno preselitvijo morali primerno urediti spodnje prostore za prodajo. S tem pa so hkrati pridobili prostor za dve novi prodajalni po prenovi na Koroški cesti. In tako se je julija že začela prodaja tudi v specializirani prodajalni Instalater v Gregorčičevi 8. Tu kupci zdaj lahko dobijo ves vodoinštalaciiski material, kopalniško in sanitarno opremo, obtožne in talne ploščice, radiatorje in peči ter opremo za centralno ogrevanje. Vodja prodajalne Ludvik Saje je po prvih dneh prodaje ugotavljal: »Specializacija oziroma odločitev za takšno trgovino je bila pravzaprav nujna. Če bi Kranj imel še eno takšno prodajalno, ne bi bilo nič narobe. Samopostrežna prodaja pa je novost, ki so jo kupci prav tako z zadovoljstvom sprejeli. Seveda je na začetku se težko govoriti o rezultatih, vendar so prvi vtisi spodbudni...!
Prodajalna Partner
Posebna novost pa je prodajalna Partner v Gregorčičevi ulici 8. S prodajalno je Kranj dobil tudi prodajo konsignacijskega blaga. Tu imajo zdaj električne in motorne kosilnice (ALKO), toplotne črpalke (ALKO-POLAR). oljne, plinske in kombinirane gorilce (KLOCKNER), specialno ročno orodje (BELZER). razna orodja in industrijske nože (SANDVIK). brusni material (NEOPRO). bimetalne tračne liste (Wl-KUS), navojna orodja (REMS), hidravlične motorje in črpalke (VOLVO), sistemske kamine (MARMORBAU). Tu je še akustika s hi-fi in TV ter video aparati Blaupunkt. pa ploščice Edilcarani ter sanitarna keramika Tenax. Marinka Belehar, ki je vodja prodaje, je povedala: »Zanimanja, čeprav za zdaj morda še bolj informativnega, je veliko. Se posebno povpraševanje je po akustiki. Naš program pa bomo v prihodnje tudi razširjali...«
Jjjjj preglednost in velika ponudba kovinsko-tehničnega blaga v samopostrežni prodajalni
PARTNER na Gregorčičevi 8 s konsignacijskim blagom je odraz uspešnega poslovanja s tujim poslovnimi partnerji
GLAS 8. STRAN.
REPORTAŽA
PETEK, 31. JULIJA 1987
Za praznik tudi nova stanovanja
Ceno so držali na vajetih
Kranj, 30. julija — V Ulici Jake Platiše 9 na Planini III v Kranju so ta teden razdelili ključe za 24 novih stanovanj. Do konca leta pa bo v tem delu nove stanovanjske soseske v Kranju zgrajenih še 96 stanovanj
Sicer je bilo še lani za Kranj značilno, da je bilo zgrajenih nekaj nad 400 stanovanj. Letos bo ta številka kljub velikim potrebam po stanovanjih skromnejša. Po sedanjih ocenah bo letos zgrajenih in vseljenih okrog 200 stanovanj. Zdaj je na primer zgrajen in bo v kratkem tudi naseljen stanovanjski objekt s 24 stanovanji v Ulici Jake Platiše 9, kjer bo do konca leta zgrajenih v tem delu še 7 objektov. Prihodnje leto pa naj bi tu začeli graditi tudi poslovno —stanovanjski objekt.
Za pravkar zgrajena stanovanja pa je značilna posebnost, ki je Kranj na področju stanovanjske gradnje ni bil vajen. Direktorica delovne organizacije Domplan Kranj Kristina Kobal ocenjuje, da je Kranju tokrat končno uspelo, celo ob nenehnem povećavanju stroškov in visoki inflaciji, da s ceno kvadratnega metra ne izstopa tako neljubo, kot je bilo v preteklosti večkrat govorjeno (bil je celo med najdražjimi v Jugoslaviji).
»Cena kvadratnega metra novozgrajenega stanovanja v tem objektu znaša 366.900 dinarjev. Mislim, da se tudi drugje ne vse-ljujejo v bistveno cenejša stanovanja. Se bolj pomembno'"od dokaj ugodne cene pa je, da so kupci stanovanj zanj vedeli že na začetku gradnje. To nam namreč do zdaj ni uspelo. Zdaj pa smo uveljavili sistem, ki naj bi veljal za naprej. Soinvestitor oziroma kupec z 80-odstotnim predplačilom na začetku in plačilom dvakrat po 10 odstotkov med gradnjo že na začetku pozna končno ceno. To je po eni strani sicer velika obveza za izvajalce, vendar pa tudi precejšnja garancija za uresničitev roka.«
Stanovanja v Ulici Jake Platiše 9 so bila zgrajena že dan pred iztekom roka. In kar je tudi pomembno, kvaliteta ni prav nič trpela. Glede na ceno kvadratnega metra pa so po standardu to ena najlepših stanovanj v Kranju. Žal pa sistem, ki bi ga radi uveljavili glede cene, v prihodnje ne bo mogel takoj zaživeti. Znano je namreč, da od 1. julija naprej pa tja do konca marca prihodnjega leta, skorajda ne bo denarja za stanovanjsko gradnjo. Za Kranj je to precej neprijetna ugotovitev, saj se ob razpisih za solidarnostna stanovanja še vedno prijavlja tudi po 500 interesentov, med njimi pa je tudi do 400 upravičencev. Sicer pa bo Kranj v prihodnje tudi pri pripravah na nove gradnje moral pospešiti nekatere postopke. A. Žalar
Jeklo na sodoben proizvodni način — Največja pridobitev jeseniške občine v minulem obdobju je bila nedvomno izgradnja nove jeklarne na Belškem polju. Elektropeč kot osnovni agregat jeklarne 2 dela dobro, v vročem testiranju je sistem transporta legur in dodatkov do električne peči, kar bo omogočilo izdelavo kakovostnejših jekel. Sistem je bil v zamudi zaradi dobav in montaže jeklenih konstrukcij Iskre Kumanovo. Jeklarna danes ne povzroča prekomernega hrupa, medtem ko odpraševalna naprava električne peči še ne deluje dobro zaradi napak v projektih nemškega projektanta.— Foto: F. Perdan
Zanimiv čebelnjak sredi vasi — Na Dovjem so sredi vasi postavili zanimiv čebelnjak, panjske končnice so poslikali mladi v Osnovni šoli 16. december v Mojstrani. Nasploh želijo na Dovjem in v Mojstrani ohraniti stare običaje (zato organizirajo Večer na vasi) in poskrbeti za lepši in privlačnejši videz obeh vasi. Po petdesetih letih so spet izdali lep prospekt Dovjega in Mojstrane, saj želijo, da bi v Mojstrano in na Dovje prišlo več domačih in tujih turistov.— Foto: D. Sedej
Strela in ogenj sta gospodarila po Gorjušah
Rešili le svoja življenja in živino
Zgornje Gorjuše, julija — Za soboto, 25. julija, so bile napovedane nevihte. A vseeno ljudje kaj tako hudega niso pričakovali. Ne le po Prekmurju in Štajerskem, tudi po Gorenjskem je klestila toča, so švigale strele. Na robu Pokljuke, na Zgornjih Gorjušah, je ognjena strela zažgala dva hleva in stanovanjsko hišo ter uničila okrog 80 ton sena, vrsto dragih kmetijskih strojev. Domači so rešili le svoja življenja in živino.
»Ravno molzel sem, ko je počilo,« mirno pripoveduje Franc Medja. »Toka je zmanjkalo, stopil sem ven in videl soseda, ki sta vpila, mahala. Nisem vedel, za kaj gre. Potem sem ugledal dim. Kar valilo se je s strehe. Najprej sem potegnil izpod strehe sosedov traktor, potem pa pohitel reševat svoje krave, prašiče. Šele, ko so bili že gasilci tu, sem skočil reševat v hišo, ki je bila tudi že v plamenih.«
V pričakovanj obiska, živahne in družabne vrtne veseli ce... Foto: G. Sinik
Jože Zupan: »Pet minut, pa je bilo že vse v ognju.«
»Mi smo ta dan kakšne pol ure prej pomolzli,« pripoveduje Jože Zupan, Medjev prvi sosed, »tako da smo bili takrat, ko je počilo - bilo je kakšnih 20 minut čez šest pod večer — že v hiši. Vsi trije z ženo in hčerko smo prihiteli na vrata, ko že vidimo, kako se po strehi hleva vali dim. Pet minut, pa je bilo že vse v ognju. Strela je udarila v streho, skozi vse seno, prebila oboke in udarila v hlev. Opeka oboka se je zrušila na hlevska tla. In, kot smo videli kasneje, je oplazila tudi teleta.«
Beznik, je iz ognja rešil le živino, iz hiše pa menda en jogi, nekaj obleke in lovsko puško. V ognju so zgoreli kompletna sušilna naprava z motorjem in ventilatorjem, pu-halnik, sekolar z motorjem, hladilna naprava za mleko, molzni stroj, vse ročno kmetijsko orodje, konjska oprema, vsi stari kmečki stroji, silos, slamoreznica, blizu 35 ton sena, 50 m električnega kabla, vsa hrana, zamrzovalna skrinja... Kdo bi našteval? Skratka, v trenutku je bil ob vse. Ostala je le živina in njegova dva psa. Še vedno je sreča, da je ostala sosedova hiša, kjer je začasno dobil drugi dom, da so ljudje na Gorjušah, Koprivniku in tod okrog na Pokljuki dobri, da so prihiteli na pomoč. Vzeli so njegovo živino, zdaj pomagajo pri pospravljanju ruševin.
Zupanovim je s hlevom vred pogorelo okorg 40 ton sena. Se nikoli ga niso imeli toliko kot letos. Zgorelo pa je tudi 20 vreč koruze, 15 vreč ječmena, 3 tone cementa, več vreč apna in vse ostalo, kar je bilo pripravljeno za obnovo hiše, pa seveda stroji, kosilnica, obračalnik, dve mo-torki, plug, mlatilnica, slamoreznica, kadi, orodja...
Slika pogorišča je žalostna. A včeraj je bilo še huje, pripovedujejo sosedje. Ruševine Zupanovega hleva so že odstranjene, tudi ruševine Medjeve hiše. Ostali so le ožgani zidovi Medjevega hleva in tam na koncu je ostala, za čuda, cela, nepoškodovana Zupanova hiša.
Mira Zupan: »Junček je bil ves osmojen, čez pleča prerezan...«
»Ko smo pomolzli, smo živino spustili ven, pripoveduje Zupanova žena. Če bi mol-zla kot običajno, bi bilo zagotovo po naju. Junček je bil ves osmojen, čez pleča prerezan, po nogah ranjen, ves otečen... Ogenj se je tako hitro širil, da smo bili prepriča ni, da bo zajel tudi našo hišo. Lesene skodle ima. A je bila pomoč gasilcev dovolj hitra. Hiteli smo reševat, kar se je
puc dalo. Nekaj rasa smo na vrata nosili stvari i/, hiše, potem nismo mogli več. Temperatura se je tako hitro dviga la, razbili smo okno na drugi strani hiše in metali ven...«
Saj si človek niti zamisliti ne more, kako je, če ostaneš brez vsega. V trenutku brc/ vsega' Franc Medja, /.gornji
Janez Polanc, poveljnik gasilcev na Gorjušah: »Cisterna, polna vode, je prvi trenutek največ rešila.«
Janez Polanc, poveljnik Gasilskega društva Gorjuše:
»Takoj, ko sem slišal, da pri Bezniku gori, sem skočil v gasilski dom, vklopil sireno, potem se je hitro odvijalo Cisterno od Creine, polno vode, smo priklopili na traktor. Ta cisterna je prvi trenutek največ rešila. Klicali smo tudi ostale gasilce. Kurir je z avtom skočil do Koprivnika, da bi poklicali v Bistrico, pa ni bilo zveze. Telefon bi verjetno več rešil Tako pa so na pogorišče prihiteli poleg domačih gasilcev najprei gasil ci s Koprivnika, drugi so bili iz Češnjice, tretji z. Gradišča in četrti iz Bohinjske Bistri ce. ()krog \H) gasilcev je bilo vseh" skupaj. Izpraznili imo vse g.e.ilne aparate, vse bli/ nje vodnjake. Z dvema bri zgalnima smo ščitili Zupanovo hišo. da se ni vnela, na strehi hleva pa |e opeka tako pokala, da je bilo slišati, kot bi tod samo streljali...«
Slika pogorišča je hudo žalostna. V torek so stali le še ožgani zidovi Medjevega hleva, vse ostale ruševine so stroji Gradbenega podjetja Bohinj že odstranili. Komisija, ki je ocenjevala pogorišče, je sklenila podreti tudi Medjev hlev, kajti s prežganimi stenami si ne morejo prav nič pomagati. Nov hlev bo zahteval tudi novo notranjo ureditev.— Foto: D. Dolenc
vsaj začasno nadomestil dom. Po vseh delovnih organizacijah radovljiške občine pa bo stekla zbiralna akcija za pomoč pogorelim na Gorjušah. Žiro račun, ki bo odprt posebej v ta namen, bo objavljen tudi v Gorenjskem glasu. Nanj bodo lahko nakazovali denar tudi posamezniki.
Škoda na Gorjušah je ocenjena na preko 20 milijard starih dinarjev. Oba lastnika sta sicer imela svoja poslopja zavarovana, vendar za smešno nizko ceno. Novembra lani sta zavarovanje obnovila, vendar iz tega zavarovanja bo Medja dobil za gospodarsko poslopje in hišo okrog 175. Zupan pa okrog 115 milijonov starih dinarjev. Ljudje se sprašujejo, kako more zavarovalnica sploh tako nizko zavarovati. Takih zavarovanj sploh ne bi smelo biti!
Franc Medja: »Ravno molzel sem, ko je počilo.«
V torek, 28. julija, so si pogorišče na Gorjušah ogledali predstavniki občinske skupščine Raddovljica, ki jih je vodil predsednik Bernard Tonejc in ustanovili koordinacijski odbor 6 članov, ki bo operativno vodil obnovo na Gorjušah in akcije v ta namen. Predsednik odbora je predsednik skupščine krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše Janez Korošec. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo Medju postavili stanovanjski kontejner, ki mu bo
Gorjuše nimajo svojega telefona. Ne Spodnje, ne Zgornje. Na sosednjem Koprivniku sta bila do nedavnega dvu telefona, v šoli in pri zasebniku. Odkar v šoli ni stranke, je ostal le še en telefon, pa še ta silno slab, da le težko ne dobiš zvezo, pripovedujejo vaščani. Ce bi bila v soboto, 25. julija, telefonska zveza hitrejša, bi morda gasilci na Gorjušah lahko več rešili. Ko bi imeli za nujne primere vsaj »toki -voki«, kot jih imajo gorski reševalci in podobni. Sicer pa tu gre le za primer požara, tudi sicer bi morali vaščani imeti neko hitro zvezo z dolino. Po toči zvoniti je prepozno, pravijo, še vedno pu je čas. da se na napakah kaj naučimo. Primer z Gorjuš je vsekakor vsestransko vreden razmisleka.
Sosedska pomoč je ob nesreči največ vredna. I-angusova dva in Slavko Jamar z Gorjuš so se lotili postavitve zasilnega svinjaka.— Foto: D. Dolenc
Marsikdo bi ob taki nesreči obupal, toda ljudje, k /ive z zemljo, imajo zaupanje vase in v pomoč sosedo.v. Gor-jušci so se hitro odzvali. Prihiteli so odstranjevat ruševine, skupinica je v torek zapostavljala nov svinjak, povsod se je nekaj delalo. Vsaka pomoč bo prišla prav. Kot ocenjujeio, gre /a največjo nesrečo, ki se je v nekaj zadnjih desetletjih /godila v ra dovljiški občini m morda tu di v vsej Gorenjski. Prav bi bilo, da bi se vsa Gorenjska tudi odzvala.
D Dolenc
Žiro račun za pomoč pogorelim na Gorjušah je odprt pri Zadružni hranilno kreditni službi v Bohinju: 51540-001-12526/1000 — pomoč pogorelim na Gorjušah.
PETEK. 31. JULIJA 1987
TELEVIZIJA, RADIO, KINO
9. STRAN (^MSSSojJ©imiGLAS
XV SPORED
PETEK
31. julija
18.35 Poročila 18.40 Dolga bela sled, 13 del
češkoslovaške
nadaljevanke ]9-10 Risanka J9.20 Propagandna oddaja 19.24 Iz TV programov '9.26 Vreme 9.30 TV dnevnik '9.55 Propagandna oddaja 20.00 E. Dark: Brezčasna dežela,
1.del. avstralske
nadaljevanke 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Zgodovina izumov: Izumi
zaradi izumov, 4. del
dokumentarne serije «1.50 Pop delavnica, 2. del *2-15 TV dnevnik «2 30 Poletna noč **-35 Srnici, francoski film
___Oddajniki II. TV mreže
]855 Test /•10 TV dnevnik '■20 TV koledar
|7 30 Glasbena oddaja
'8.00 Dvorana V. Lisinski:
Slavnostna seja CK ZKH ob 50. letnici KPH in prihoda Tita na čelo partije, prenos
J9-30 TV dnevnik
«0.00 Vizitka, zabavnoglasbena
^ oddaja
«045 Poročila
«°50 Premor
2°55 Kaja, ubil te bom,
.      jugoslovanski film
««■20 Portret Pavla Gregoriča
_TV Zagreb I. program
5 Pnmril
^•45 Poročila
8 50 TV koledar
9-00 Sovjetski izziv
9-50 Via satelit
1058 l[utkome,?diJa »•ou Jazz na ekranu
11 a   *^a' 'e P°tre^no
U i  ^ galerija
IdRn 9ddaia za otroke
le ,   Številke in črke —kviz Izobraževalna oddaja
li i   Program plus '10 Poročila
j: 20 TV koledar
l8 ^ Glasbena oddaja
°00 Dvorana V. Lisinski:
Slavnostna seja CK ZKH ob 50. letnici KPH in prihoda Tita na čelo
loi^ Part'je, prenos
20j5 ^ dnevnik
00 Cagney in Lacey, serijski .„ film
20 55 Večer »prilipj<(,
3i «n £aoavnoglasbena oddaja
21 40 TV dnevnik
2* 00 Gost urednik
*j|-30 Program plus
^OO Poročila
SOBOTA
1.avgusta
*0 Samobor Slovesnost ob 50 letnici prihoda Josipa Broza Tita na čelo partije, prenos
J5 Poročila
«^nak, ponovitev 4. dela
-  otroške serije TV Sarajevo
«0 Deklica s konjem, nemški film
18.40 Španska državljanska vojna, 9. del dokumentarne serije 19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Pametna norost, ameriški film
21.55 Propagandna oddaja 22.00 Alpe Jadran,
zabavno—informativnna oddaja 22.30 TV dnevnik 22.45 Poletna noč — Pod
Triglavom, Hobotnica, 1. del italijanske nadaljevanke. Blažen med ženami, 5. del ameriške nanizanke
Oddajniki II. TV mreže
14.25 Test
14.40 Jugoslavija.dober dan 15.10 Sedmi kontinent, jugoslovanski film 16.40 Zgodbe iz tovarne, 2. del
TV nadaljevanke 17.35 Otroška predstava 18.40 Dallas, ameriška
nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Risanka 20.10 Svet na zaslonu 20.40 Rezerviran čas 21.30 Poročila
21.35 Prisrčno vaši: Mira Župan 22.20 Jazz na ekranu: Aladar Pege
22.50 Športna sobota
TV Zagreb I. program
9.20 Poročila
9.30 TV koledar
9.40 Sombor: Proslava ob 50
letnici KPH in prihoda Tita
na čelo partije, prenos 12.00 Nepokorjeno mesto: Čoln
na Kolpi, drama 13.30 Pogovor s pesmijo,
glasbena oddaja 14.00 Program plus 15.40 Trikrat deset, oddaja
narodne glasbe 16.10 Poročila 16.15 TV koledar 16.25 Človek in čas,
dokumentarna oddaja 17 10 Sedem TV dni 17.55 Tito je imel rad glasbo 18.30 Portret Karla Marazovića 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 Jezdec prihaja, ameriški
film
21.45 TV dnevnik
22.05 Nočni spored — netopir 00.05 Poročila
NEDELJA
2. avgusta
9 35 Dan pod Triglavom —
prenos s Kredarice 9 45 Poročila 9.50 Živžav
10.45 Dan pod Triglavom, prenos
10.55 Dolga bela sled, ponovitev 13. dela češkoslovaške ' nadaljevanke 11 25 Alpski večer, 2 oddaja 11.55 Propagandna oddaja 12.00 Kmetijska oddaja TV Novi
Sad 13 00 Dan pod
Triglavom — prenos 13 20 Poročila
trni i um
"'el*!*0** paprika je ameriška komedija Govori o štirih pn R'ckvju. Jasonu, Arnoldu in Stanlevu, ki pridejo Čez l«n° de'a' v n«ko letovišča, seveda tudi z namenom, da bi hQ,B|p0 Pozabavali z ženskami Toda, kot nalašč pnstaneio v l« $e1' ki"r je prepovedano vsako kontaktiranje z gosti, a da ,l,ie. |e hotel poln nimfomank, ponorelih za moškimi
iUnSt*lnon' pa ,e ,,al,lanskl f''m groze, obenem pa tudi avan grafu kriminalistični film Zgodba se dogaja v kinemato '•OorhV '*Su PrO|«kctje filma groze Dogodki na platnu se po i«l0 ^ * Ponašajo na publiko, gledalci eden 10 drugim posta *«0|.*moni ki »kupai i onimi t platna preganjajo tiste, ki so »kriyn 'drevi Iz kina m mogoče uiti, v»i izhodi so blokirani s Oroj:-0'™0 »''o Pride do strašnega boia za življenje, celo z *J!itjB m koncu n-.tane živ le mlad par, ki potem, ko mu le pr"i na ulico, spozna, da so demoni prodrli tudi ven
v»|%JLdn' bodo v gorenjskih kinematografih vrteli tudi film •«tm rokerji, ki obeta obilo dobre glasbe za mlade
15.30 Poročila
16.45 Drakula ne miruje,
angleški film 18.10 Dan pod
Triglavom—prenos 19.10 Rianka
19.20 Propagandna oddaja
19.26 Vreme
19.30 TV dnevnik
19.55 Propagandna oddaja
20.00 V. Radovanović: Tudi to je sreča, 2. del nadaljevanke
20.40 Propagandna oddaja
20.45 Poletna noč, Zdravo, Hobotnica, 2. del italijanske nadaljevanke
Oddajniki II. TV mreže
18.45 Oddaja iz kulture 19.30 TV dnevnik 20.00 Poezija 20.30 Mali koncert 20.45 Poročila 20.55 Na robu teme, TV
nadaljevanka 21.50 Revolucija, ki teče,
dokumentarni program
TV Zagreb I. program
10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Bitola 87 —llindenski
dnevi 13.45 Mali koncert 14.00 Vsi smo hodili v šolo,
serijski film 15.00 Nedeljsko popoldne 16.30 Potopisna reportaža 17.00 Kvartet, ameriški film 18.55 Risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Pretežno jasno, TV
nadaljevanka 21.00 Domača zabavnoglasbena
oddaja 21.45 TV dnevnik 22.00 Reportaža 22.10 Športni pregled 22.55 Program plus 00.25 Poročila
PONEDELJEK
3. avgusta
18.15 18.20 18.30 18.50
18.55
19.10 19.20 19.26 1930 19.55 20.00
20 55
21 00
21.45 22.00
Poročila
Osnovna šola tenisa Radovedni Taček: Balon Pamet je boljša kot žamet Gasilni aparat in pasja jama
Sedem stopnic do glasbe: Dvanajst slonov Risanka
Propagandna oddaja Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja B. Tavlor — Brandford: Bogatašinja, 1. del angleške nadaljevanke Propagandna oddaja Mednarodna obzorja: Perestrojka po bolgarsko TV dnevnik
Poletna noč, Hobotnica, 3. del italijanske
nadaljevanke, Blažen med ženami, 6. del ameriške nanizankp
Oddajniki II. TV mreže
17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja 17.45 Skriti zaklad, otroška oddaja
18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor
19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Svet danes,
zunanjepolitična oddaja 20.30 Mali koncert resne glasbe ro.45 Poročila 20.50 Znanost 21.40 Portret igralca: Gene
Hackmann 22.10 Superman, ameriški film
TV Zagreb I. program
8.55 Poročila, Poletno
dopoldne 9.00 Nepoznana Makedonija,
dokumentarna serija 9.30 Prijatelji muzike: Duran
Duran 10.15 Lutkomendija 10.40 Somrak 11.05 Velikani jazza 11.45 Ustvarjanje Titove
Jugoslavije,
dokumentarna serija 15.30 Poročila 15.40 Program plus 17.10 Risanka 17.25 Poročila 17.30 Otroška oddaja 17.45 Skriti zaklad 18.00 Zdravje za vse,
izobraževalna oddaja 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV Koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Drama 21.35 Pohodi evropske
civilizacije, dokumentarna
oddaja 22.25 TV dnevnik 22.45 Program plus 00.15 Poročila
18.00 Izobraževalna oddaja
18.30 Risanka
18.40 Številke in črke —kviz
19.00 TV koledar
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Kiparske tehnike:
Modeliranje z glino 20.45 Poročila 20.55 Narodna glasba 21.35 Žrebanje lota 21.40 Muppet show
TV Zagreb I. program
TOREK
4. avgusta
18. 25 Poročila
18.30 Osnovna šola tenisa
18.40 Znak, 5. del otroške serije TV Sarajevo
19.10 Risanka
19.20 Propagandna oddaja
19.26 Vreme
19.30 TV dnevnik
19.55 Propagandna oddaja
21 35 Slovenci v zamejstvu
22.05 TV dnevnik
22.20 Poletna noč, Hobotnica, 4. del italijanske nadaljevanke, Samo bedaki in konji, 9. del angleške humoristične serije
Oddajniki II. TV mreže
17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja
8.55 Poročila, Poletno
dopoldne 9.00 Nepoznana Makedonija 9.30 Prijatelji glasbe: David
Bovvie 10.00 Lutkomendija 10.30 Somrak 10.55 Velikani jazza 11.40 Ustvarjanje Titove
Jugoslavije,
dokumentarna serija 15.30 Poročila 15.40 Program plus 17.10 Risanka 17.25 Poročila
17.30 Mali svet: Najlepši festival
na svetu 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Sinovi in hčerke steklarja
Jakoba, serijski film 21.05 Svet in mi: Aktualna dogajanja v Sovjetski zvezi 22.35 TV dnevnik 22.55 Program plus 00.25 Poročila
SREDA
5. avgusta
18.30 Poročila 18.35 Osnovna šola tenisa 18.45 Pravljice iz lutkarjevega vozička: O Siromaku in Kazi ju 19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Film tedna: Dan potem,
ameriški film 22.00 Propagandna oddaja 22.05 Portret: Neža Maurer 22.35 TV dnevnik 22.50 Poletna noč, Hobotnica, 5 del italijanske nadaljevanke
Oddajniki II. TV mreže
20.00 Glasbeni večer
21.30 Poročila
21.35 Umetniški večer
TV Zagreb I. program
9.30 Prijatelji glasbe. The
Rolling Stones 10.00 Lutkomendija 10.30 Somrak 10.55 Velikani jazza 11.40 Ustvarjanje Titove
Jugoslavije,
dokumentarna serija 15.30 Poročila 15.40 Program plus 17.10 -Risanka 17.25 Poročila 17.30 Zgodbe modrega
telefona, otroška oddaja 18.00 Stoletnica deželnega
muzeja v Sarajevu,
izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.30 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Filmski večer 20.45 Godunov, sovjetski film 23.00 TV dnevnik 23.20 Program plus 00.5J Poročila
ČETRTEK
6. avgusta
18.20 18.25 18.35
18.55
19.10 19.20 19.26 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05
Poročila
Osnovna šola tenisa Mali ribiči, oddaja za otroke
Pastirske igre iz Semiča, folklorna oddaja Risanka
Propagandna oddaja Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja Tednik
Propagandna oddaja Mupassnatove novele, 4. del francoske nanizanke
22.05 TV dnevnik
22.20 Poletna noč,Hobotnica, 6.
del italijanske
nadaljevanke
Oddajniki H. TV mreže
17.10 TV dnevnik 17.30 Markova dekleta, otroška oddaja
18.00 Kulturna dediščina: Dober
dan Vodnjan 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.45 Poročila 20.50 Dokumentarni večer 22.20 Odprta knjiga 22.50 Kronika dubrovniških
poletnih prireditev
TV Zagreb I. program
8.55 Poročila 9.00 Nepoznana Makedonija,
dokumentarna serija 9.30 Prijatelji glasbe 10.00 Lutkomendija 10.30 Somrak 10.55 Velikani jazza 11.40 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija 15.30 Poročila 15.40 Program plus 17.10 Risanka 17.25 Poročila
17.30 Markova dekleta, otroška oddaja
18.00 Kulturna dediščina: Dober
dan, Vodnjan 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Panorama, politični
magazin 20.55 Izbrani trenutek 21.05 Pink Panter, ameriški film 22.45 TV dnevnik 23.05 Program plus 23.35 Poročila
radio žiri
17.10 TV dnevnik 17.30 Zgodbe modrega
telefona, otroška serija 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18 40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.30 TV dnevnik
Žiri in Poljanska dolina na škofja Loka in okolica na Selška dolina na
UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96.4 MHz
Nedelja, 2. avgusta
9.00 Napoved programa —EP in melodije za vas —Iz
zgodovine naših krajev 10.00 Novo vodstvo v DO Niko — Minute za prometno
varnost -11 00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo 11.50 Čestitke in pozdravi
Četrtek,6. avgusta
19.30 Napoved programa — Novice -
je.. . Obvestila — EPP 2130 Napoved programa za nedeljo
Naš gost v studiju
RADIO
PETEK, 31. julija
Prvi program
4.30-8 00 Jutranji program -glasba - 8.05 Dober dan... -9.05 Z glasbo v dober dan -12.10 Pod domačo marelo... -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -1320 Osmrtnice, obvestila in za bavna glasba - 13 30 Od melo dije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.-ih - 18 00 Minute z ansam blom Stoparji - 20 00 Mladi mostovi - 23.15 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.30-24.00 Slovencem po svetu 00 05 - 4 30 Nočni program
SOBOTA, 1. avgusta
Prvi program
8.05 Pionirski tednik - praznični -  1005 Sobotna matineja
11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 14.05 Kulturna panorama - 15.10 Popoldanski mozaik - 17.00 Studio ob 17.-ih - 18.00 Opojno poletje., baletna glasba - 19.30 Za naše najmlajše - 22.20 Od tod do polnoči - 23.05 Literarni noktur no - 00 05 - 5.00 Nočni program - glasba
NEDELJA, 2. avgusta
Prvi program
5 00 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tova riši? — 10.05 Promenadni kon cert - 11.00 -13 00 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 Za naše kmetovalce — 15 00 Nedeljska reportaža -16.10 Lojtrca domačih - 17.05 Radijska igra - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22 20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna 00 05 4.30 Nočni program -glasba
PONEDELJEK, 3. avgusta
Prvi program
4 30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Glasbena lepljenka - 8.40 Pesmice na potepu -9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Tekoča repriza - 12.10 Pod domačo marelo — 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak želja - 18 25 Zvočni signali - 20 00 Kulturni globus - 22 30 Ob domačem ognjišču - 23 05 Zimze lene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
TOREK, 4. avgusta
Prvi program
4.30-8 00 Jutranji program -glasba - 8 05 Dober dan z dixie land orkestrom Chrisa Barberja - 8 35 Igraj kolce - 9 05 Z glas bo v dober dan - 11.05 Danes smo izbrali — 12.30 Kmetijski nasveti - 13 30 Od melodije do melodije - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl -
15.30 Dogodki in odmevi -18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Radijska igra — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Mozaik lahke glasbe - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba
SREDA, 5. avgusta
Prvi program
4 30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -9 05 Z glasbo v dober dan — 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 1405 Mehurčki -15.10-15.30 Popoldanski mozaik — 15 55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17-ih - 18.00 Minute z ansamblom Slovenski muzikan-tje - 18.15 Naš gost - 18 30 Na ljudsko temo - 20 00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -
21.05 Odlomki iz opere Italijanka v Alžiru - 22 30 Znane melodije — 23.05 Literarni nokturno — 00.05 - 4.30 Nočni program
ČETRTEK, 6. avgusta
Prvi program
4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Dober dan z zabavnim ansamblom RTV Ljubljana - 8.30 Koncert za mlade poslušalce - 9 05 Z glasbo v dober dan - 10 05 Rezervirano za... -11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pojemo in godemo — 13 30 Od melodije do melodije - 14.20 Mladi koncertant - 14.45 Popoldanski mozaik — 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja -17 00 Studio ob 17.00 - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21 45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22 30 Večerna podoknica -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 - 4 30 Nočni program
KRANJ CENTER
31. julija: premiera amer barv komedije PEKOČA PAPRIKA ob 16., 18. in 20 uri, 1. avgusta: amer barv komedija PEKOČA PAPRIKA ob 16 In 18 uri, franc ljub. drama BETTY BLUE ob 20 uri, iiriMiiitT.i it.il srhljivke 01 MONI ob 22 uri. 2. avgusta: amer barv komedija PEKOČA PAPRIKA ob 15, 17 in 19 uri, premiera novozeland glasb fil ma VELEMESTNI ROKERJI ob 21. uri, 3. avgusta: franc ljub drama BETTY BLUE ob 16., 18 in 20. uri, 4. in 5. avtusta: ital barv komedija ŠKANDAL V DRUŽINI ob 16 , 18 m 20 uri, 6. avgusta amer barv akcij film KAMION SMRTI ob 16 . 18 m 20 uri
KRANJ STORŽIĆ
31. julija: premiera jugosl barv filma BAL NA VODI ob 18 in 20 uri 1. avgusta: ital barv kome dija GANGSTERJA NEŽNEGA SRCA ob 16 uri, |ugosl barv film BAL NA VODI ob 18 in 20 uri. 2. avgusta: amer akcij film KAMION SMRTI ob 14 in 18 uri, ital erot film KALIGULOVE SUŽNJE ob 16 uri, premiera |u gosi barv filma BAL NA VODl ob 20 uri, 3. in 4 avgusta: novo zeland barv glasb »Hm VELE MESTNI ROKERJI ob 18 m 20 un 5 avgusta: amer barv akcij tilm PAST ZA EDDIJA MACONA
ob 18 in 20. uri, 6. avgusta: ital barv komedija GANGSTERJA NEŽNEGA SRCA ob 18. in 20. uri
JESENICE ŽELEZAR
31 julija: jugosl vojna komedija PROSTOVOLJCI ob 16 in 20 un, franc ljub drama BETTY BLUE ob 18 uri, 1. avgusta: jugosl barv. vojna komedija PROSTO VOLJČI ob 16 in 18 un, premie ra amer barv akcij filma POLI CAJ ŠT 1. 2. avgusta: amer barv akcij film POLICAJ ŠT. 1 ob 16., 18 uri, jugosl vojna ko medija PROSTOVOUCI ob 20. uri, 3. avgusta: amer barv akcij film POLICAJ ŠT 1 ob 16., 18 in 20 uri, 4. avgusta, amer barv akci| film PAST ZA EDIJA MA CONA ob 16 . 18 m 20 uri. 5. av gusta: premiera novozeland barv glasb filma VELEMESTNI ROKERJI ob 16 uri, ital barv srhljivka DEMONI ob 18 m 20 un 6. avgusta: novozeland barv glasb film VELEMESTNI ROKERJI ob 16 uri, ital barv srhljivka DEMONI ob 18 in 20 un
KAMNIK
31. julija: ital erot film KALIGU LOVE SUŽNJE ob 18 m 20 un, 1 avgusta: amer barv srhljivka MOJ SOSED JE VAMPIR ob 18 m 20 un, prem,era novozeland barv glasb filma VELEMESTNI ROKERJI ob 22 un. 2. avgusta: amer barv shljivk.i MOJ SO SED JE VAMPIR ob 1 7 in 19 un, premiera .cal barv srhl|ivke DE MONI ob 21 un. 3. avgusta: amer  barv knm  film SMRTO
NOSNI LASER ob 18 in 20 uri, 4. avgusta: amer barv fant film VRNITEV V PRIHODNOST ob 18 in 20. uri, 6. avgusta: franc barv. ljub drama BETTY BLUE ob 18 in 20. uri
TRŽIČ
31. julija: amer barv fant film ZAPUŠČENI KANJON ob 18 in 20 uri, 1. avgusta: amer barv fant. film ZAPUŠČENI KANJON ob 18 in 20 uri, premiera hongk barv akcij, filma MAFIJA PROTI NINJI ob 22. uri, 2. avgusta: hongk barv akcij fim MAFIJA PROTI NINJI ob 17 in 19 uri, premiera franc. barv. ljub dra me BETTV BLUE ob 21. uri, 3. avgusta: premiera amer barv. srhljivka MOJ SOSED JE VAM PIR ob 18 in 20 un, 4. avgusta; hongk barv akcij film GVERIL Cl ob 18 uri, amer barv srhljiv ka MOJ SOSED JE VAMPIR ob 20 uri. 6. avgusta: amer barv fant film V1NITEV V PRIHOD NOST ob 18 in 20 un
DUPLICA
1 avgusta: hognk barv akcij film GVERILCI ob 18 un, ital. barv erot film KALIGULOVF SUŽNJE ob 20 un. 2. avgusta: amer barv fant film VRNITEV V PRIHODNOST ob 18 m 20 uri, 5 avgusta: amer barv komedi ja PEKOČA PAPRIKA ob 20 un, 6. avgusta: amer barv akci| film POLICAJ ŠT 1 ob 20 uri
KRANJSKA GORA
31. julija: amer barv akcij film POLICAJ ŠT 1 ob 18 in 20 un
DOVJE
2. avgusta: amer barv. krim. film SMRTONOSNI LASER ob
20 uri
RADOVUICA
1. avgusta: amer barv film ZANKA ZA NEVARNOST ob 18. uri, amer barv. zabavni film KRONIČNI SAMOMORILEC ob 20 uri, 2. avgusta: avstral pust film POBESNELI MAKS III. del ob 18 uri, amer. barv film ZNAK ZA NEVARNOST ob 20 uri, 3. in 5. avgusta: avstral pust film POBESNELI MAKS III del ob 20 uri, 4. avgusta: amer zabav film KRONIČNI SAMOMORILEC ob 20 un, 6. avgusta: amer akcij film TOP GUN ob 18 in 20 un
BLED
31. julija: amer akcij film TAM, KJER REKA POTEMNI ob 20 un, 1 avgusta: amer krim film ZANKA ob 18 in 20 un, 2. avgusta: amer zabav film NORA ZA BAVA V EVROPI ob 18 un, amer barv akcij film TOP GUN ob 20 un, 3. avgusta: amer ak cij film TOP GUN ob 20 uri, 4. avgusta: amer film ZNAK ZA NEVARNOST ob 20 un. 5. avgusta: amer zabav film KRONI CNI SAMOf* ORILEC ob 20 uri, 6 avgusta: avstral pust film POBESNELI V1AKS III del ob 20 un
BOHINJ
1. avgusta: amer zabav film NORA ZABAVA V EVROPI ob 18 in 20 uri. 2 avgusta, amer
akcij, film TAM, KJER REKA PO TEMNI ob 18. in 20. uri, 6. avgu sta: amer film ZNAK ZA NE VARNOST ob 20 uri
ŠKOFJA LOKA
31. julija: angl film LINK ob 18 30 in 20 30, 1. in 2. avgusta amer risani film RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA ob 9 30, amer film KOBRA ob 1830 in 20 30 4. in 5. avgusta: ital dra ma ŽENSKA V OGLEDALU ob 18 30 in 20 30, 6. avgusta: amer akcij film YOUNGBLOOD ob 20 30
ŽELEZNIKI
31. julija: amer drama KOBRA ob 18 30 in 20 30. 1. avgusta: amer drama BITI ZALJUBLJEN ob 20 30. 2. avgusta: angl film LINK ob 1830 in 20 30. 5. avgu sta: amer komedija POLICIJ SKA AKADEMIJA ob 20 30
POUANE
31. julija: amer risani film RA CMAN JAKA IN NJEGOVA KLA PA ob 18 un, amer drama BITI ZAUUBUEN ob 21 uri, 2. avgusta: amer - komedija POLICIJ SKA AKADEMIJA ob 18 un, 4 avgusta: amer akcij film Y0 UNGBLOOD ob 21 uri
ŽIRI
1. avgusta: amer avatn film SMARAGDNI GOZD ob 20 30, 2. avgusta: amer avant film SMA RAGDNI GOZD ob 18 un, 4. av gusta: amer erot film ŠAMPA NJEC ZA ZAJTRK ob 20 30 un
10. STRAN
RAZVEDRILO
PETEK, 31. JULIJA 1987
• YU MISLI
V stolpnici na Moše Pijadeja 1 5 v Kranju, se je pretekli teden zgodila sila zanimiva dogodivščina. Doslej neznana oseba je lastnoročno zamenjala ključavnico na vratih, ki vodijo v skupni prostor za sušenje perila in si očitno hotela sušilnico zagotoviti samo zase. Ni kaj, privatizacija na veliki nogi...
Hladilniška afera
Nogomet nekdaj: kdo je komu — rod. Nogomet danes: kdo je komu — bod.
Naše investicije: kredit gradi, obresti rušijo.
Stanovanje: če je nakup stanovanja problem staršev, je revalorizacija problem otrok.
Kmetijstvo: v debelem klopčiču posrednikov je kmet najtanjša nitka.
it* it
Delovna vnema: delovno mesiO ni hotel, razen če... razen če ne naročite tudi klica za bujenje.
Pero Srečkovič
V neki naši občini, v družbenopolitičnih organizacijah (ZK, SZDL in tako dalje), v teh pasjih dneh nimajo kaj početi.
V času kislih kumaric se je zato vrla politika konstruktivno sprla med seboj zaradi čisto navadnega hladilnika.
Dileme so bile nerazrešljive: ali v hiši en hladilnik za vse ali naj ima vsak svojega...
Odločitev je začasno preložena na jesen, ko se bo vsem drugim neodložljivo pomembnim partijskim dilemam hočeš nočeš pridružila še interna hladilniška dilema...
VIC O GORENJCIH
# Betonska veselica_
Gorenjec povabi vse prijatelje, da bi mu pomagali betonirati ploščo na drvarnici. Med delom se vlije dež, zato so pohiteli, da bi bili prej gotovi. Potem pa jim Gorenjec reče:
»Zdaj pa pojdite hitro domov, da se ne boste prehladili...«
Jože Bajt, Kranj
# Sosedska nevoščljivost
Vpraša soseda sosedo: »Ti, a si ti bolna?« »Ne, zakaj?« se začudi soseda.
»Ja, vsako jutro vidim zdravnika, ki prihaja od tebe.«
»Ti,« se razburi druga soseda, »a sem jaz tebe kdaj vprašala, če bo vojna, ko je od tebe hodil general?«
Ž. H., Škofja Loka
		H	ESII					[SI	
	SBr^-sl Ureja:			Vine		Bešter |			
									
KJEsoKAJ #a koncertu U 2
■i DELAJO
NAŠ! ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI
BOJAN ROPRET
Tokrat vam predstavljamo vrhunskega mednarodnega kolesarja Bojana Ropreta. To je tridesetletni kolesar kranjskega kolesarskega kiuba Sava, ki se je lani poslovil od tekmovalnega kolesarskega športa. Kar štirinajst let je križaril skoraj po vseh cestah sveta.
Njegova kolesarska pot je dolga in v teh štirinajstih letih kolesarjenja si je v noge prikolesa-ril tristo tisoč kilometrov po cestah in gorskih prelazih. Njegov največji uspeh je bil leta 1984 na olimpijskih igrah v Los Angele-su. Na tej letni olimpijadi si je med posamezniki prikolesaril šesto mesto in to je doslej največji  jugoslovanski  uspeh na
olimpijadi v kolesarskem športu. V ekipni konkurenci so bili naši reprezentantje šesti. Bil je udeleženec tudi svetovnih prvenstev. V ekipni konkurenci so bili enkrat osmi in enkrat deseti. Na mediteranskih igrah v Ca-sablanki je bil mediteranski prvak in kar tridesetkrat si je prislužil naslov državnega prvaka v cestnih dirkah med člani in mladinci. Bil je državni prvak tudi na pisti in ciklokrosu in ko je ekipa Save osvajala te državne naslove, je bil tudi Bojan Ropret med njimi. Na mednarodnih dirkah Po Jugoslaviji je bil kar dvakrat zmagovalec Vršiča in Vršič si je osvojil s prvim mestom tudi na dirki veteranov. V najlepšem spominu so mu dirke amaterjev v Franciji.
V času, ko je kolesaril, je končal srednjo tehnično šolo strojne smeri v Isrki in nato prvo stopnjo na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Zdaj študira trenerstvo na Fakulteti za telesno kulturo, zaposlen pa je v Savi kot samostojni tržni raziskovalec. Še vedno skrbi za vzgojo mladih, vseh tistih, ki se vključujejo v KK Sava, hkrati pa je voditelj šole kolesarjev v kranjskih osnovnih šolah.
»Mladi morajo biti resni in vztrajni. Ob morebitnih prvih neuspehih ne smejo popustiti, saj le s trudom lahko kaj dosežejo.«
D. Humer
Munchen, 21. julija — Akcija kranjskega Kompasa je uspela. Avtobus je bil razprodan in njegovi potniki, kljub dolgi in na čase naporni vožnji, navdušeni...
Da bo koncert ogleda vredno dejanje, je bilo več kot očitno. U 2 so po izdaji »Joshue«, ki se po vsem svetu prodaja za med in po vseh dosedanjih uspehih, krenili na predvidoma osemnajstmesečno svetovno turnejo — Rim. London, Dublin, Pariš, Madrid, Munchen...
V prestolnici Bavarske smo ob nakupovanju vinilnih novitet v VOM-u izvedeli tudi, da sta bila oba tamkajšnja koncerta U 2 ob minimalni reklami, takorekoč v hipu razprodana.
Velika Olimpijska dvorana se je
res kar spoštljivo napolnila, govora je bilo o okrog 20.000 obiskovalcev, ki so. sodeč po avtomobilskih registracijah, prišli na koncert iz cele Nemčije, Avstrije. Švice. Italije...
Kljub poprejšnjim informacijam, da ne bo predskupine, se je ta vseeno pojavila. Brez kakršnekoli najave, vendar s solidno izvedenim repertoarjem in zanimivo vokalno so-
listko. Pavza, ki je sledila zaradi priprave odra oziroma ozvočenja, je
bila zapolnjena z različno glasbo, tik pred nastopom U 2, tudi z Beat-lesi — Ali you need is love...
To, kar je sledilo, je bilo vredno sluha in vida. Bono in ostala trojica so svoj skoraj dve uri dolg koncert odigrali, kot se spodobi profesionalcem. Preigrali so večino zadnjega albuma, segli v svoje prejšnje uspehe. Zvok in razsvetljava sta bila vseskozi v popolni funkciji koncerta, ravno tako atmosfera, ki je vladala v dvorani. Program je nemoteno potekal, na čase popestren z Bonotovimi reakcijami občinstvu, ki je sprejelo res prav se, kar mu je bilo ponujeno, tako da štirje »bisi« niti ne presenečajo.
Kljub možnim razmišljanjem o zaigrani naivnosti in naravnosti celotnega nastopa, fantom skupine U 2 ne gre odrekati velikega dogodka. Še toliko bolj. če vsaj malo poznamo mašinerijo shovv-businessa in dejstvo, da gre trenutno za enega najboljših svetovnih ročk ben-dov.
Kupite The Joshua tree in prepričajte se sami!
Dobro je, če NE veste...
Edvvard Mortimer v Financial Times o krizi zahodnoevropske levice:
»Znan francoski filozof je trdil: človek, ki pri dvajsetih letih NI na levici, je brez srca, tisti, ki je pri petdesetih ŠE na levici, pa je brez pameti...«
NEKAJ PISKA VEGA.
# Nemirna nevesta
Spoznala sta se, nekaj časa hodila skupaj in se poročila. Ni minilo dolgo, ko sta se znašla pred sodnikom in zahtevala ločitev. Razlog: mož ne prenese več, da njegova žena zvečer uhaja iz hiše in se tako dolgo mudi v pogovoru s prijateljicami.
Vsa stvar ne bi bila omembe vredna, če ne bi bila nevesta stara 85 let, ženin pa 75 let!
Ali vas morda boli zob?^Še ne? Bolje je tako. Pa se vseeno nemudoma odpravite v zobno ambulanto! Tudi to je bolje tako. če mi ne verjamete, vas lahko doleti podobna izkušnja, kakršne sem bil nedavno sam deležen.
Poleti gremo običajno na dopust, najraje proč od doma. Ker je od takrat, ko sem začel varčevati za letovanje, zaradi večkratnih podražitev bencina postala pot na morje predolga (in sploh je tam vse preslano!), sem se odločil za nekajdnevno čofota-nje v toplicah. Saj veste, termalna voda blagodejno vpliva na telo.
Kaj ima ta voda opraviti z zobmi in zobozdravnikom, me sprašujete. O, ja, kar veliko! Že prvi dan je našla skrito luknjico v mojem kočniku, iz katerega' je hotela, kot sem čutil, izvleči vso piškavost hkrati. Prva dopustni-ška noč je zato minila v bolečinah in strahu, kako do zobozdravnika v tujem kraju. Vseeno sem navsezgodaj potrkal na vrata zobne ambulante v bližnjem mestu. In glej, razumeli so mojo stisko; brez odlašanja so me rešili zobne gnilobe in bolečine!
Da ni v tem nič hudega, mi porečete? Seveda ni, vse hudo me je čakalo šele po vrnitvi domov. Pri sebi sem sicer imel napotnico za nadaljnje zdravljenje, a nisem vedel, kam z njo. Ze pred leti sem namreč ostal brez svojega zobozdravnika in kartoteke, zdravje zob pa me tudi ni spodbujalo k iskanju drugega.
Bil sem močno začuden nad piškavostjo zob kranjskega ljudstva, ko sem v vročem julijskem jutru zagledal množico bolj ali manj zatečenih obrazov sredi čakalnice dežurne ambulante. Takoj sem skleni! poiskati »svojega« zobozdravnika in se odpravil od ene do druge čakalnice
stomatoloških ordinacij za odrasle. Trdnost moje odločitve so omajala obvestila na belih lističih, da zdravniki ne delajo zaray di letnih dopustov. Dokončno mi jo je izbila iz trmaste glave (to je verjetno posledica zaužitih aspirinov) odločna sestra pri edinih vratih brez takega lističa, ki me je napotila nazaj v dežurno ambulanto s podukom, češ da red mora biti; najprej se je treba vpisati, potem pa čakati; pri njih cela tri leta!
Med čakanjem v dežurni affl' bulatni me je tolažilo upanje, da bo tod trajalo le nekaj ur. Medtem sem se spominjal lepih časov, ko je imelo naše podjetje skupaj z nekaj drugimi svojo zobno ordinacijo, kjer je bilo moč hitro in pogosto priti na pregled ali popravilo zob. Škoda, da je zobozdravnica odšla in nam v podjetju še kar obljubljajo (očitno imajo v upravi zdrave zobe), da bomo obnovili pogodbo z zobozdravstvom.
Ne bom vam pravil, kako se je končalo zdravljenje mojega gni-lega zoba, saj v resnici take neprijetnosti niso primerne za počitniško branje. Hotel sem vam zaupati le še to! Bolj od vseh pacientov na stolu se je namučila in prepotila dežurna zobozdravnica, ki kljub naglici ni mogla sproti ustreči vsem prišlekom in so mnogi od čakajočih prej odšli-
Bolj ko razmišljam, koliko J* piškavosti v našem zobovju, bolj sumim, da je nekaj piškaveg8 tudi v našem zobozdravstvu: kako bi bilo sicer mogoče, da dežurni zobozdravnik presega vse zapisane norme, medtem ko večina njegovih kolegov hkrati po^ ležuje v brezdelju! In kako ne ^' množično gnili zobje, če ]'e za pregled treba čakati leta! No, sedaj verjetno razumete moj nasvet, zakaj v ambulanto že z zdravimi zobmi. s. Saje
ZABAVNE VIŽE
Pevci in godci s Primorske —
Ansambel Ottavia Brajka iz Izole vedno svoj nastop začne s
skladbo: Smo pevci in godci s Primorske doma, prinašamo Pe" srni, ki vro iz srca...«
Njihove pesmi opevajo lepo*0 primorskih krajev in ljudi, rno£ je, ljubezen. Ansambel širi lJuCl sko izročilo okolice, znani so P° obalno-kraški melodiki, oblečen1 so v praznično nošo. S skladb0 Od refoška do terana so na od' daj i Novi ansambli — nove melodije dosegli prvo mesto. Gostovali so po Ameriki in Kanadi, °1' li med izseljenci, posneli sedem velikih plošč in kaset. Pripra" vljajo nove posnetke, vse poleUe pa so zasedeni, saj igrajo na raj&' nih prireditvah, veselicah in p'*1' nikih.
D. Papler
Podjelje (1)
Piše: D. Dolenc
Čudoviti ljudje z roba Pokljuke
»Tamle gor, vidiš, je Podje-lje,«mi je lani skozi kuhinjsko okno kazal v hiše tik pod robom Pokljuke Sergej Ravnik iz Bo: hinjske Bistrice. Visoko, presneto visoko. Sergej pozna Podjel čane, med vojno je bil kurir ambulante E na Pokljuki. »Čudoviti ljudje so tu gori doma. Vse je delalo in dihalo za partizane. Vsak gospodar, vsaka žena, vsak otrok. Prali, kuhali so za bolnico, tudi postavili so jo. In skupaj so držali, kot eden. Morda se jih prav zato kar niso upali lotiti Nemci Kar premalokrat se spomnimo nanje. . .«
Čisto nov, lepo črn asfalt se vije iz Jereke levo v hrib. Kako daleč? ugibam. Da bi vsaj prehitro ne zmanjkalo tega dragocenega črnega traku. A veselje res ni dolgo trajalo. Le do Beretav-čevih svisli, potem se je spet zabelilo. . . V Spodnjem Podjelju sem se najprej ustavila. Prva, ki sem jo srečala, je bila Blažkova Anica. Seno se je odpravljala
obračat nekam spodaj. K stari mami me je popeljala, najstarejši krajanki Spodnjega in Zgornjega Podjelja, Tereziji Smuka-vec, Gregorčkovi mami. Sicer je pa prav, da začnemo kar na začetku vasi; pri Gregorčk je nad vrati številka 1.
Na* pa vas pa Krucmanov iz Podjelja
Gregorčkova mama jih bo oktobra že 82. Pri zgornjem Kru-cmanu je bila včasih doma. In ko je omenila Krucmana, sem se spomnila pisma, ki nam ga je na uredništvo pisal Stane Bohinc iz Ročevnice pri Tržiču. Prebrala sem ga jima kar tam pred hišo na sončni klopici: »Vči.sin pred 1 jjno je bilo v navadi,« piše Stt <» Bohinc, »da so se Bol mjci rt : pošalili na račun neliega v čana po imenu Kriš'au, kar je bil si m, neporo čm Lo si vprašal kakšnega poba iz te'i krajev, ti je na vpraša nje: »Čiga/ si?« odgovoril: »Naš pa vaš pa Kn-cmanov iz Podjelja!«
Na prvi ravnini, ko se dvigne* visoko nad Jereko, nekako na 800 m nadmorske vrtine, leže Spodnje Podjelje. Tudi zanje so. kot za ves bohinjski kot, značilni lepi leseni stog i Foto: D. Dolenc
Ta človek, in še kdo, pa so imeli majhne sušilnice za sadje. Ker je to pasiven kraj, so vse hruške sušili, kar je bila dodatna hrana čez zimo Če si se pojavil tisi čas v vasi, ko so sušili sadje, je na daleč dišalo in tudi za v usta so ponudili. Dobi pa se tudi domač sir »mohant«, ki ima zelo oster duh, toda je zelo dober, okusen in za domače važna prehrana čez zimo. Jedo ga s krompirjem v oblicah. Toliko vem, da je ta za Bohinj tipična vas ena redkih, ki so še obdržale le svoj prvotni značaj življenja «
»Mohant« je najboljši s siriscem iz teličkovega želodca
Nasmejali sta se, a tudi potr dili vse skupaj. Res tu suše sa dje in delajo sir »mohant«. še Gregorčkova mama ga dela. Pravkar ji zori v beli plastični posodi. Izpod peči je potegnila Anica posodo in mi ga dala po-kusit Se kakšnih štirinajst dni se mora goditi, razlaga Gregorčkova mama, pa bo ravno mehak in dozorel. Ta je še malce pretrd. »Mohant« je nekaj podobnega
kot kvargeljni, ki jih lahko kupimo na Koroškem. V Podjelju ga delajo pri več hišah, ponekod pa celo trapista. Tudi ta je zelo iskan sir.
Gregorčkova mama mi je za »mohant« zaupala celo recept. Sladko mleko pogreje do 32 stopinj, potem pa ga osiri. Sirišče se dobi v lekarni, najboljše sirišče pa je iz telečjega želodca. Telečji želodec se dobro očisti, malo nasoli, napihne in posuši. Vendar mora to biti želodec teleta, ki še ni jedel sena, pri kravi mora piti. Ko se posuši, ga en konec odrežejo, omanejo, zreže-jo na drobno, dajo v kozarec, nanj pa nalijejo sirotko. Kozarec zapro. Kolikor se sirišča iz kozarca porabi, toliko vanj nalijejo nove sirotke. Ko premine, odrežejo od želodca drug konec in postopek ponove. Preostali del želodca zavijejo v papir in dobro zaščitijo pred molji.
»Najboljše je takšno sirišče,« pripoveduje Gregorčkova ma ma, »pa tudi sir je tak najboljši. Ko je mleko osirjeno, ga je treba pustiti vsaj pol ure, potem pa dobro premešati in pustitti, da se usede Usedlino dam ja/. na prt, obesim kot skuto, da se odteče, potem pa naložim v posodo Vča sih smo imeli zato lesene škafe, zdaj imamo pa plastične, take s pokrovi, ki se dobro zapro, da ne
•t
Terezija Smukavec, Greg0*' čkova mama,  jih bo okto&f imela že 82, pa se vedno rača seno, kuha in dela hantc — Foto: D. Dolenc
k"
pride muha zraven. Desko m s, men položim na vrh, da se rotka odcedi. Sirotko potem ^ vam Ko j»- pa tako daleč d«^. rotke ni več, pa odvzame"1. ^. men in desko in samo P°krlj. d* Vsaj 6 tednov moramo pust« i< »mohant« goden. Ga j»" P4* nf ba kmalu porabiti, sicer P°* jrii' preveč »hud«  Želodčnim ,^e( kom ga posebej priporočajo-^ ima v sebi veliko penicilin*
PETEK, 31. JULIJA 1987
RAZVEDRILO
11. STRAN (^Mi5SciJ©IEnGLAS
NAŠA NAGRADNA IGRA
• V čokoladi je 20 odstotkov lešnikov
Le kdo bi si mislil, da bo na našo nagradno igro »Koliko lešnikov je v Gorenjkini special lešnikovi čokoladi« toliko odgovorov! Nagrada je res lepa, za 30.000 dinarjev slastne Gorenjki-ne čokolade, ki jo poklanja ta naša najstarejša in najboljša tovarna čokolade v Lescah.
Skupaj s telefonskimi pozivi in dopisnicami smo dobili 214 odgovorov, žal je bilo veliko odgovorov nepravilnih. Nismo mogli upoštevati tudi hudomušnih kot: Več je lešnikov, rajši jo jem. Žrebali smo le tiste, ki so poslali ali posredovali pravilni odgovor.
Za pravilni odgovor smo upoštevali dva: 20 odstotkov ali 21,35 odstotkov. V tovarni čokolade so rekli, I da bi zadostovalo 20 odstotkov, če pa ste nekateri iz g deklaracije na Gorenjkini čokoladi izračunali, da je mo- g ra biti 21,35 odstotkov, je tudi prav.
Žreb je takole odločil: za 30.000 dinarjev čokolade z lešniki dobi Simon Janhar, Lahovče 42, 64207 Cerklje.
Simon, čestitamo!
LJUDSKI OBIČAJI_
• Avgust — vino pij in ženske pust'!
V pasjih dnevnih smo. Pes jih v pratiki naznanja 23. julija in ko gleda v desno, Se začno, ko pa 23 avgusta gleda v levo, se končajo. In kaj pasji dnevni v resnici pomenijo?
Po 20. juliju s soncem vzhaja zvezda Sirij, ki po nekdanji veri prinaša ljudem "esrečo. V srednjem veku so zvezdo Sirij imenovali pasjo zvezdo, kajti v tem času so imeli zlo moč psom podobni zli demoni, ki so škodovali vsemu živemu Božanstvom so žrtvovali pse, da bi jim naklonila dobro letino.
Prepovedi v teh dneh so: ne sklepati zakona, zakonci se morajo izogibati eden drugega, da potomstvo ne bo prizadeto: »Julij in avgust — vino pij in ženske gust!-
Y*EME _ LEPO
lunine spremembe: V nedeljo, 2. avgusta, bo ob 20 25 uri PRVI KRAJEC. Po "•»"schlovem vremenskem ključu se nam obeta še naprej dokaj LEPO vreme, kajti j-UjM se spreminja zvečer. Znano je, da je vreme lepo, če se Luna spreminja proti Polnoči.
V »oboto, 1. avgusta, bo sonce vzilo ob 4.43 minut In zašlo ob 19.32 url. Dan bo "Olg 14 ur in 49 mlnut
Pahnili so da:
*° Jesenicah: Alenka janc in Boris Zupan z Jesenic: Tatjana Petrič in Simon Sušanj z jese-|c' Cirila Bavdaž in Miroslav Leban z Jesenic; Irena Wolf in Ivan Volarič iz Mojstrane; Ja-IJP.Maaih in Branko Cašperšič z Jesenic; Milena Kus in Vilko Koselj z Jesenic; Ružica Ca-™ "i Vincenc Jeršin z Jesenic.
^Skofji Loki: Slavka Fajdiga in Anton Clivar iz Žirov; Helena Krajnik in Franc Rant iz ^■odešiča; Janja Oblak in Davorin Purgar iz Dolenjih Novakov; Majda Oblak in Branko Pe-ien*i iz Studorja.
Nagradna križanka
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: gradišče, rabelais, adela, tt, vi, očka, luka, avla, me-rano, inn, predstava, ekarit, radikali, kratica, abasidi, slaninar, sam, telega, ka, er, gijon, vezalka, bol, šalica, It, savitri, original, privatnik, josipa, adam, jla, ananas.
Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada Marija Kavčič, 64211 Mavčiče, Breg ob Savi; 2. nagrada Tine To-man, Podbrezje, 64203 Duplje; 3. nagrada Melihior Dacar, Poljanska pot 6, Bled. Za današnjo križanko razpisujemo tri nagrade: '•nagrada: 3.000 dinarjev
"nagrada: 2.000 dinarjev
*■ nagrada: 1.500 dinarjev.
Rešitve pošljite do srede, 5. avgusta, na naslov: Uredništvo Gorskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
TUDI
POKOJNINA PREK BANKE!
Skupnost pokojninskega in 'nvalidskega zavarovanja SR Slovenije in Ljubljanska banka sta sklenili sporazum 0 izplačevanju pokojnin Prek tekočih računov in hra-hilmh knjižic. Prenos izplačevanja pokojnin prek Ljubljanske banke lahko opravi bančni delavec na osnovi Ugotovitvenega sklepa o odmeri pokojnine, ki ga dobite °d Skupnosti pokojninskega m invalidskega zavarovanja Upokojenec pa lahko vse potrebno opravi tudi na Skupnosti in mu ni treba po-Sebej za to v banko Ta informacija |e prav gotovo za-nirniva za tiste, ki se boste krr>alu upokojili in za upokojence
^aiprej moramo reči, da po-v$em samostojno odločate-0 casu, v katerem boste dvi-9nih znesek nakazane pokojnine Ne glede, kdaj vpijte znesek v hranilno knjigo, vam obresti tečejo od ^neva, ko je banka prejela bokoinino Pokojnina se °brestuje, če jo dobivate na tekoči račun, le s to prednostjo, da razpolagate s če-m imate istočasno denar doma in hkrati v banki
račun pri Ljubljanski banki vam nudi možnost, da * vašega tekočega računa
banka plačuje redne mesečne izdatke, ki ste jih do sedaj plačevali sami (npr.: obroke za knjige, izlete, elektriko, časopisne naročnine, TV ter radijske naročnine in drugo).
Poslovanje s čeki pomeni tudi dokumentirano porabo Blok čekovnih blanketov ima dva dela, od katerega eden ostane vam kier si vedno lahko zapišete, koliko ste porabili Tako imate tudi možnost, da samostojno vodite evidenco porabljenih sredstev in do pomot ne more priti Imetnikom tekočih računov pa Ljubljanska banka omogoči tudi prekoračitev stanja, ki lahko znaša največ do 60 000 dinarjev
Prepričani smo, da boste pridobili, če boste prejemali tudi pokojnino prek banke na hranilno knjižico ali tekoči račun če potrebujete dodatne informacije v tem pomembnem trenutku.se oglasite na katerokoli enoto Ljubljanske banke, kjer vam bodo radi odgovorih na vaša vprašanja
Pa še nekaj Pismonoša bo imel manj za|etno torbo denarja m bo za nepridiprave manj zanimiva vaba
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske J
Kam?
V sončno Kalifornijo
Že za 1. avgust, 26. september in 17. oktober pripravlja turistična agencija Kompas potovanje v sončno Kalifornijo. Potovanje bo trajalo devet dni. Med drugim si bodo udeleženci potovanja lahko ogledali najzabavnejše mesto na svetu Disney-land, svetovnoznane studie v Hollywoodu, največji živalski vrt v ZDA...
Cena  potovanja v sončno  Kalifornijo je
603.OOO dinarjev. Cena vključuje letalski prevoz, avtobusne prevoze, 7 nočitev brez zajtrka, izlete, stroške organizacije in vodstvo potovanja. Ne vključuje pa letališke takse v Jugoslaviji (3.000 dinarjev) in letališke »imigration« takse v ZDA (okoli 20 ameriških dolarjev).
Gorenjski glas
Odločitev ZIS je diskriminatorska!
Jeseniški železarji ostro protestirajo proti odločitvi ZIS. ki jim dovoljuje povišanje cen izdelkov le za 5 odstotkov, čeprav so cene na svetovnem trgu ter uvozne cene porasle za 20 odstotkov. Odločitev ZlS-a je diskriminatorska. pravijo na Jesenicah, saj jih bo pahnila v hudo izgubo.
Tudi nedavni sklep ZIS. da mednarodni banki za obnovo in razvoj predloži v odobritev za četrto posojilo le cestne odseke Beograd —Novi Sad. Sarajevo —Zenica. Peč —Priština—Niš. Bar—Ulcinj je hudo razburil slovensko javnost. Slovenija ugotavlja, da je od vseh sredstev federacije, namenjenih za gradnjo cest v Jugoslaviji, prejela v razdobju 1956/69 samo 3.4 odstotka! Mnogokrat je Slovenija pristajala na kompromise in pokazala razumevanje za položaj drugih in z lastnimi sredstvi zgradila železnico, luko ter se odpovedala nerentabilnim investicijam. Zato danes ogorčeno in upravičeno protestira!
Gorenjski glas, 2. avgusta 1969
nam
POPULARNI
NA GORENJSKEM
ALENKA BOLE-VRABEC, REŽISERKA, IGRALKA, PREVAJAL-
KA IN MENTORICA:_
»KO SEM CISTO NA TLEH,
GREM MED LONCE IN RO-
ŽE«
PRIJAZNI NASMEH
SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNI
ŠTEFAN KRAJNIK
Med ljudmi, ki jih vsak dan srečujemo pri njihovem delu, so tudi fantje na bencinskih črpalkah. Če bi ocenjevali, kje so najbolj prijazni, ustrežljivi in potrpežljivi z nervoznimi vozniki, ki se jim vedno mudi, bi bilo sedemčlansko moštvo škofjeloške črpalke gotovo prav pri vrhu, če že ne v »špici«.
Težko je med enako prijaznimi izbrati najprijaznejšega, zato naj bo predstavitev Štefana Krajnika z Loga priznanje celotni črpalkarski ekipi.
»Na črpalki delam šele dobro leto. Delo mi je všeč, ker je razgibano in srečam veliko ljudi. Večinoma so kulturni, včasih pa se najdejo tudi taki, ki se neupravičeno jezijo na nas, če morajo malo počakati v vrsti. Loška črpalka je nerodno grajena, ker so črpalke spredaj in zadaj in je tako treba stalno 'krožiti'. Slabo vreme me ne moti. Le kadar dežuje, točimo bencin samo spredaj, kjer je streha in takrat se vrsta res malo počasneje skrajšuje.«
Loški črpalkarji pa ne točijo le bencina in ne čistijo samo umazanih avtomobilskih šip. Brez sledu naveličanosti, ki jo drugje vse prepogosto videvamo, natočijo vodo v hladilnik, zamenjajo olje, napolnijo zračnice, če kateri od voznikov potarna, češ, da se mu je pokvarilo to ali ono, skušajo okvaro popraviti, če le znajo.
V turističnem besednjaku bi rekli, da loškim črpalkarjem pripenjamo nagelj.
H. J.
LJUDSKI PREGOVORI ZA AVGUST
Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži.
Če Lovrenc je Jasen, bo grozdec strden in vlncar bo glasna, prijetna jesen. Če Lovrenc lep dan dočaka, vsa jesen bo potlej taka.
Nagradna križanka
»Kdo le, ki je kdajkoli samo malce pokukal na oder, ne pozna simpatične in vedno dobrovoljne Alenke Bole—Vrabec, Kranjčanke po rodu in Radovijičanke po srcu: režiserka, igralka, mentorica, prevajalka, ki večinoma dela v domači Radovljici.
• Alenka, koliko let je od prvih gledaliških korakov?
»Saj ni res, pa je: trideset let, ki so minila, kot bi mignil. S kranjske gimnazije sem šla na akademijo, v mladinsko gledališče in se zdaj posvečam ljubiteljstvu že dvajset let.«
• Ljubiteljstvu si z Linhartovim odrom dala ogromno, obenem pa si sama tudi zelo
W^~~»**m&*WM%^  debra igralka.
»Enkrat letno sem res na odru, z veseljem in srcem v vlogi, kakršnikoli že. Po naravi sem temperamentna, zato mi ni nikoli težko.«
• Štimo, glas, imaš na odru zares izreden. Se tega da naučiti? »Mislim, da težko. Do določene mere že. A glas je le del igralčeve podobe.«
• Sama imaš ogromno energije, ki po tridesetih letih niti malo ne pojenja.
»Res lahko komuniciram z ljudmi, se znajdem v vsaki sredini. Tudi svoje igralce želim s tem »okužiti«. Pomembno v življenju pa je, da imaš cilj, ki ga hočeš doseči, za katerega je vredno dihati. Rada živim, rada imam drobne radosti...«
• Kaj je sreča?
»Sreča je pojem, ki se ga ne da opredeliti. Sreča so majhne radosti, ki jih ne znam razložiti. Ko srečo občutim, je pred mano lep dan ali celo dva.«
• Misliš, da so ljudje srečni?
»So, a ne vsi. V današnjem času, mislim, je pomembno to, da se ne prepustiš malodušju. Če se prepustiš, potem te zgrabi pogubno potrošništvo.«
• Vsi, ki te poznajo, si komajda lahko predstavljajo, da si kdaj potrta, žalostna, v depresiji. Se zgodi, Alenka?
»Seveda se. Ko izpraznim, ha, vso svojo zalogo energije! Tedaj ponavadi prevajam in se duhovno spet bogatim. Kot režiserka včasih ne morem več, le prevajanje me spet »polni«. Ko pa sem zares čisto na tleh, potem grem med lonce in rože. Zares rada kuham, imam okoli 30 kuharskih knjig, za štedilnikom rada eksperimentiram. Pomirijo me tudi rože...« ^ Sedej
KRAJ V ZG SAVSKI DOLINI
IZHODIŠČE ZATURE V JULIJCE
UTRDITEV. □JEKLENI TEV
OKRASNA VRTNA CVETLICA
IZUMRLA ORJAŠKA PTICA
GLAVNI ŠTFVNIK
ROJSTNI KRAJ PESNIKA ORAGOIINA KETTEJA
SPORO PREMO ZENJSKIH PRAVICAH
RIBIC IVAN
ŠPANSKO MES10 V ANDALUZI JI
OKUSFN KOSĆICAST SADEŽ
DETE
FR OIRKAC FORMULE (AlAINI
ODLIČEN
SLOV ST0MAT0 LOG (JOŽE
IGRALKA RAS
OTOČJE V
INDUSK
OCEANU
ANTIČNO MESTO V ITALU POKRAJINI
L Lftm
OPRAVA
GORA V S A VIN J ALPAH
NABIRALEC TRAV
NOTRANJI ORGAN
PODOBA FIGURA
IRIDIJ
AM PIANIST
RFAGAN
NERAV
NOST. P0PAČE NOST
OSJE GNEZDO
FNAKA VOKALA
POD
ESTONEC
NARFCJF
SLAVILNA PFSEM
REKA
KONICA
SODNIK V GR POD ZEMLJU
ILKA VASTE
ZNAMKA IZDELKOV SLADKO GORSKE
STARA MAOZ MERA ZA TEKOČINE
GRŠKA GORA SAM0STA NOV
5TAR0SIĐ VANSKA PIJACA
ŠOLSKA OCENA
SKRJANCU PODOBNA PTICA PEVKA
MESTO IN JEZERO V VZHODNI FRANCIJI V SAVJJSKIH ALPAH
SILICIJ
NAŠA IN SRBSKA ČRKA
VRBA
STAROSTA
GOROVJE V CRNI GORI
SRB GLED IGRALKA
PREKRŠEK
PRI NOGOME
ZMRZNJE' NA VODA
RAZSTAVA NA VSAKE DVE LETI
OZIR ZAIMEK ALI PRISLOV
GENERAL
RIMSKA BOGINJA JEZE
GROFICA
AVTOR KRIŽANKE
R NOČ
GLASBENI INTERVAL 00 PRVEGA 00 ŠESTEGA
JOttA
MUNCHEN
SKO LETALIŠČE
BUČKE
IBSENOVA ORAMA
GR BOG LJUBEZNI
PESNICA SEIDEL
IUKA V IZRAELU
OSCAR Y0UNG
VREDNO STNI PAPIR
TONF KRALJ
PRIPADNIK TURŠKEGA LJUDSTVA VSZ
NATRIJ
HUDA JEZA SRD
ZNAČIL NOST LEPEGA VEDENJA
SIROTA
ATOL V OTOČJU TUAM0TU
)MSSSJJ©IEnGLAS 12. STRAN_
Pavle Šegula:
Poleti je treba v hribe zgodaj
Škofja Loka, 29. julija — Če kdo, potem je Pavle Šegula tisti, ki zna planinicem vedno svetovati, jih opozarjati in jih tudi navdušiti za planinarjenje. Skoraj trideset let se že ukvarja s vsem, kar je povezano s hribi in gorami, prebira literaturo, vzgaja mlade. Tokrat smo ga prosili za nekaj nasvetov tistim planincem, ki v gore bolj poredko zaidejo.
Veliko Slovencev in tudi Gorenjcev je takih, da radi hodijo v hribe, vendar zaradi pomanjkanja časa gredo le enkrat ali dvakrat na leto. Kaj jim priporočate?
»Predvsem je pomembno, da imajo vsaj malo kondicije. Če že nimajo drugih možnosti in časa, naj vsaj v službi, v bloku, v mestu in povsod, kjer je le mogoče, hodijo peš po stopnicah, po bližnjih vzpetinah. Iti v hribe čisto brez kondicije pa lahko pomeni tveganje, predvsem pa bojazen, da prideš na vrh tako izmučen in naveličan, da se ti hribi za vedno zamerijo.«
Kaj moraš vzeti s seboj, če greš na primer za dva dni na Triglav ali na Storžič?
»Z eno besedo — oblečen moraš biti po hribovsko. To pa pomeni, da moraš imeti visoke čevlje s hrapavimi podplati in nikakor športnih copat. Po nekaj urah hoje se noge utrudijo, korak ni več zanesljiv in hitro ti lahko spodrsne. Tudi obleka mora biti primerna — najboljše so pumparice ali dolge hlače, ki so spodaj zožene. Lahko pa je tudi trenirka z elastiko na koncu. Perilo mora biti takšno, da dobro vpija pot in ni mrzlo. Če greš za dva ali več dni, je dobro imeti rezervno perilo in nogavice. Vedno pa je dobro dati v nahrbtnik kaj toplega — kapo, rokavice, volnen pulover in tudi na vrečko s prvo pomočjo ne pozabiti. Če jo ne rabiš sam, boš morda lahko pomagal drugemu. Najbolje je, če je vse to shranjeno v nahrbtniku, kajti le tako sta obe roki prosti. Priporočam tudi smučarske palice, kajti tako zelo razbremenimo noge.
Kakšne nasvete navado dajete planincem za poletne dni?
»Poleti, posebno če je zelo vroče, je treba na pot zgodaj. Če greš od doma šele ob devetih, si navadno na cilju v najhujši vročini. Posebno starejši in bolni naj se pazijo te vročine, ki je bila že za marsikdaj za koga tudi usodna. Druga stvar je vreme. Poleti so rade nevihte, naenkrat se shladi, tudi sneg skoraj vsako poletje preseneti. Zato naj vsi, ki so namenjeni v hribe, poslušajo vremensko napoved, pa tudi sami naj opazujejo. Če je slutiti poslabšanje, naj se ne podajajo na ture, če pa so že na poti, pa naj poti ne zavlačujejo, temveč naj se čimprej obrnejo. Sicer pa je v hribe najlepše iti septembra in oktobra, pazljivost pa nikoli ne škodu-je,«pravi Pavle Šegula. v. stanovnik
Športno društvo Lipa
Marsikomu verjetno ni povsem jasno, kaj lahko človek počne v prostem času v vasici, ki je nekaj kilometrov oddaljena od mesta. Svetujem mu, naj si malo pobliže ogleda, kaj počne mladina vasi Voklo blizu Šenčurja. Le-ta je namreč zadnja leta blizu in daleč poznana po široki športni aktivnosti. Kar lep čas deluje športno društvo, ki zadnji dve leti nosi ime Lipa. število članov je iz leta v leto večje, tako da jih je letos že 80.
ŠP Lipa ima pet sekcij: košarkarsko, namiznoteniško, odbojkarsko, kegljaško in planinsko. Najbolj zagnani so košarkarji, ki dvakrat tedensko trenirajo na igrišču OŠ v Voklem. Sicer pa njihov trud zadnja leta prebija tudi občinske meja, kajti že drugo leto sodelujejo v pokalu maršala Tita, v medobčinski ligi, kjer so se 1.86 tudi uvrstili v play off in tretje leto v zimsko ligo. Poleg tega pa so že tretje leto organizatorji 24-urnega košarkarskega maratona med KK Lipa in KK Naklo, ki vse bolj pridobiva tudi na kakovosti.
Predvsem letos se je v ospredje prebil namizni tenis, ki ima vedno več privržencev, zlasti jeseni in pozimi, ko se v dvorani Doma KS za eno od treh miz prikaže tudi kdo izmed starejših talentov namiznega tenisa, ki je navdušen nad tem, da se ponovno obuja zanimanje za ta šport med mladino. ŠD je organiziral nekaj turnirjev, ki so pokazali, da kakovostnih igralcev ne manjka.
Velikokrat se ob večerih zberejo mojstri odbojke, ki dosedaj še niso šli na kakšna večja tekmovanja, vendar tudi to še pride. Letos se je ŠD izkazal, ko je organiziral prvenstvo vasi v kegla-nju, ki so se ga lahko udeležili vsi vaščani. Odziv je bil pri obeh spolih in v vseh starostnih skupinah kar precejšen.
Športno najbolj pester pa je zagotovo teden športa ob prazniku KS Voklo, ki poteka vsako leto ob skupni organizaciji vseh treh vasi iz KS. Tedaj se v različnih disciplinah med seboj pomerijo člani ŠD Lipa, Prebačevega in Jakoba Štucina iz Hrastja. To so ostri dvoboji v košarki, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, nogometu, vleki vrvi, balinanju in še čem.
V okviru ŠD Lipa pa je treba omeniti tudi planinsko sekcijo, ki je zadnje čase vedno bolj aktivna. Pred časom je imel Alojz Ceba-šek, član ŠD Lipa tudi predavanje z diapozitivi v Domu KS Voklo, kjer je vsak lahko dobil vse potrebne napotke za potep v gore. M. Ogris
Pohod na Jalovec
Kranj, 30. julija — Planinsko društvo Kranj prireja v soboto, 8. avgusta, pohod na našo najlepše oblikovano goro — Jalovec. Posebni avtobus bo ob 5. uri odpeljal izpred hotela Creina do planinskega doma v Tamarju. Pot bo vodila čez Kotovo sedlo in po zavarovanem delu na vrh Jalovca, sestop pa bo mimo zavetišča pod Špikom na Vršič. Skupaj bo hoje, deloma zahtevne, okrog 9 ur. Za varno hojo bodo poskrbeli vodniki: Zelnik, Celik, Ješe in Feldin. Cena prevoza je 3.000 din, prijave pa sprejema društvena pisarna na Koroški cesti 27 v Kranju. V. S
Naši dirkači na cestnohitrostnih motociklističnih dirkah
Janez Pintar brani tri zmage
Kranj, 29. julija — Konec tedna del naših motoristov potuje v Schleiz v NDR, kjer bodo v soboto že 54. mednarodne dirke na izjemno zahtevni stezi. Kranjčan Janez Pintar je zadnja leta ljubljenec občinstva v Schleizu, saj je kar trikrat zapored zmagal v razredu do 125 ccm, lani pa se mu je zaradi okvare izmuznila tudi zmaga v razredu do 80 ccm. Janez Pintar, ki po težavah z motociklom na prvih tekmah v letošnji sezoni tekmuje vedno bolje, je znanec na sobotni stezi že od leta 1980, poleg omenjenih zmag pa se je uvrščal tudi na druga in tretja mesta. V. s.
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK, 31. JULIJA 1987
Šola nogometa
Škofja Loka, 30. julija - Nogometni klub LTH Škofja Ix)ka v okviru »Veselih počitnic«organizira šolo nogometa, ki se bo začela v ponedeljek, 3. avgusta, ob 9. uri na nogometnem igrišču v Puštalu. Šola bo trajala ves teden, vabljeni pa so vsi mladi, ki jih zanima nogomet.
V.S.
Nogometaši Triglava se pripravljajo na novo sezono
Ponovno bo odločala borbenost
Kranj, 28. julija — Nogometaši v prvi zvezni ligi bodo odigrali prve tekme letošnjega državnega prvenstva že to nedeljo, slovenski prvoligaši pa bodo s tekmovanjem začeli 23. avgusta. V I. slovenski nogometni ligi bodo nastopili tudi nogometaši kranjskega Triglava, ki te dni že vadijo na stadionu v Kranju.
Borba za prvaka v prvi slovenski ligi pred dvema letoma je dala nogometašem Triglava in tudi njihovim privržencem nov polet, novo upanje za razvoj nogometa v Kranju. Ko jih je po uspeli sezoni zapustilo osem najboljših igralcev, pa je to pomenilo padec kakovosti igre, s tem pa tudi ponovno padanje na lestvici. Lansko sezono so ligo zaključili kot deseti, dosti bolje pa se jim ne obeta niti v letošnjem prvenstvu.
»V naš klub prihajajo številni mladi nogometaši, ki radi igrajo nogomet. Po dveh ali treh letih igranja v prvem moštvu pa se jih večina odloči za igranje v drugih klubih, celo takih, ki igrajo v nižjih ligah. Vzrok za to je zelo preprost. Ker klub nima denarja, so stimulacije za igralce tako nizke, da niso vredne omembe. Za en trening, ki traja dve šolski uri, so lani dobili igralci prvega moštva 200 dinarjev.
Letos dobe 500 dinarjev, kar pa je še vedno veliko manj, kot
jim lahko plačajo drugje. Na treninge prihajajo v sezoni štirikrat tedensko, sedaj, v času priprav, pa smo tu na stadionu vsak dan, razen sobot in nedelj. Pa tudi ob nedeljah imamo različne tekme. Ker na treningih in tekmah zgubijo veliko časa, je le malo takšnih, ki za ta denar (po treningu si z zasluženim denarjem ne morejo privoščiti niti piva) še hočejo os tati v našem klubu. Tako smo tudi letos izgubili Cotmana, Bukovca, precej pa jih gre tudi v JLA. Zato vsako leto znova vadimo tehnično in taktično stran naše igre, namesto da bi jo le izboljševali. Tako ostaja naš glavni adut še vedno borbenost, saj je večina igralcev mladih. Letos smo se okrepili s Pihlerjem iz Jesenic, z Dukičem iz Lesc, Gošičem iz Tržiča, s Hočevarjem in Kondičem iz Save, z Deličem iz Bitnja. Vendar so vse to mladi igralci, ki prihajajo iz nižjih lig. Kljub temu se bomo poizkušali boriti po najboljših močeh, saj načrtujejmo, da bi bili letos uvrščeni nekje v sredini
Pred dvanajsto mednarodno dirko za veliko nagrado Kranja '87
Daljši krog bo tisti, ki bo odločal o najboljših
Kranj, 29. julija — Kolesarski klub Sava iz Stražišča se vneto pripravlja za letošnjo že dvajseto mednarodno kolesarsko dirko po ulicah Kranja in za Veliko nagrado Kranja '87. Udeležba na dvodnevni tekmi bo kakovostna, saj bo nastopilo nad sto trideset najboljših tekmovalcev iz deset držav v članski konkurenci. Obe dirki bosta hkrati tudi pokazali pripravljenost tistih tekmovalcev, ki bodo od 5. septembra nastopili na svetovnem prvenstvu v Beljaku.
Začetek prve dirke bo 22. avgusta s startom in ciljem pred Gimnazijo Kranj. To bo moštve-na vožnja vseh članov na progi Kranj —Moste—Kranj. Start bo ob 15. uri. V nedeljo ob 10. uri bo start že tradicionalne dirke članov po ulicah Kranja. Start in cilj bo pred Gimnazijo. Za vse nastopajoče bo letos krog daljši, saj so podaljšali progo na Planino. Največja ovira za vse tekmovalce bo spet Jelenov klanec. Proga bo dolga 5900 metrov in vsi jo bodo morali prevo/iti kar v štiriindvajsetih krogih. Tako bo celotna dolžina p-oge 141,6 kilometra.
Kolesarski klub Sava je za razvoj kolesarskega športa v tej sezoni poskrbel za akcijo, ki bi bila v korist za boljši razvoj kolesarskega športa v občini Kranj in celotni Gorenjski in sicer za prodajo razglednic, ki pa skrivajo lepe nagrade. Prva, druga in tretja nagrada so specialna dirkalna kolesa, ostalih sedemnajst nagrad pa je praktične narave. Cena razglednic je 500 dinarjev, in na njej je kupon z dvemi vprašanji: kdo je večkrat zmagal na dirkah po Ulicah Kranja — ali Franci Hvasti ali Bojan Ropret.
Razglednice lahko kupite v trgovini Sava v Kranju, v kolesarskem klubu Sava v Stražišču, na voljo pa jih imajo tudi vsi tekmovalci KK Save. Pravilno izpolnjeni kupon je treba oddati v trgovini Sava. Prvo žrebanje tretje nagrade bo 22. avgusta ob 23. uri na Titovem trgu, drugo pa 23. avgusta ob 14. 30 pred hotelom Creina. D. Humer
Balinarski turnir v Čirčah
Kulinarski klub Čirče prireja v okviru praznika občine Kranj in krajevnega praznika balinarski turnir »2. memorial Ivana Zupanca«. Na turnirju, ki se bo začel v soboto, 1. avgusta, ob 8. uri, bo sodelovalo 15 ekip. Vse ljubitelje balinanja vabimo, da si turnir ogledajo v čim večjem številu. Po turnirju bo družabno srečanje. RK
Gorski reševalci ob 40 — letnici
Bohinj, 30. avgusta — Gorski reševalci i/. Bohinja letos praznujejo 10 letnico obstoja in bodo v soboto, 1. avgusta, ob 18. uri prikazali reševanje ponesrečenca s skale. Demonstracija bo na prireditvenem prostoru »Pod skalen«, po programu pa bo zabava s aiisumblom Savica. V. 81
lestvice, drugi leto bi poizkusili priti v zgornjo polovico, čez tri leta pa naj bi se po načrtih ponovno borili za prvo mesto. Seveda računamo, da bodo ti mladi igralci uspešno zamenjali starejše in ostali vsaj nekaj sezon v klubu. V naslednjih letih pa bomo poskrbeli tudi za izboljšanje trenerskega kadra, saj smo poslali tri svoje starejše igralce v trenersko šolo, kjer naj bi posta-
gimanzijo in grem septembra k vojakom. Tako bom v tej sezoni igral le prve tekme, vendar se vseeno redno udeležujem ter-ningov, saj bom po prihodu d<r mov ponovno začel igrati. Po p1" vih treningih ugotavljam, da j<j možnost letošnje uvrstitve me« petim in desetim mestom na 1*" stvici.«
li trenerji I. razreda,«pravi Ha-san Ibrišimovič, trener prvega moštva NK Triglav.
Tomaž Špiler iz Suhe, ki je v prvem moštvu igral že dve sezoni je povedal: »Letos sem končal
Janez Zupančič igra v klubu dve leti, prej pa je bil tri sezone v moštvu Olimpije in kasneje Mercatorja: »Odkar stanujem tu v bližini, sem sklenil, da bort igral nogomet pri NK Triglav Klub vsako leto vzgoji nekaj dO' brih igralcev, ki pa na žalos kmalu oddidejo. .
Predpogoj, da bodo tekmoval' ci ostajali, je boljša organizira nost v klubu, saj je konkurent med klubi velika. Ker pa seff1 optimist, mislim da bi se v leto5 nji  sezoni,  kljub konkurent^ morali uvrstiti v prvi del lestv' ce. Vse to pa bo mogoče, če & bodo tekmovalci bolj resno ud** leževali treningov, ki so dobri.1 tudi pripravljati smo se zace dovolj zgodaj. Slabo je, ker & katerih igralcev, ki naj bi Dl nosilci igre, še ni na trening^ Precej pa je mladih, kar dal upanje, da bo z borbenostjo tud1 v tej sezoni moč nadomesti na še tehnične in taktične pomanj' kjjivosti.«
V. StanovniJ Foto: F. Perd*"
Triatlon jeklenih Bohinj '87
Bohinj, julija — Turistično društvo Bohinj—jezero in Nedeljski dnevnik bosta organizirala tretji Triatlon jeklenih, ki bo v soboto 29. avgusta s startom ob 8. uri na kopališču v Bohinju. Na sporedu bodo panoge: čolnarjenje 6 km, kolesarjenje 30 km in tek 12 km. Proga za čolnarjenje bo potekala med kopališčem in Naklovo glavo, kolesarjenje bo iz kopališča proti Je-reki in Rudnem polju, tek pa iz Rudnega polja proti Konjiščici do Kredarice. Za vse kategorije (ženske, člane do 40 in veterane nad 40 let) bo start ob 8. uri. Cilj in zaključek triatlona pa predvidevajo ob 14. uri na Kredarici. Pogoji za prijavo na tekmovanje so: lasten čoln, kolo, nahrbtnik (2 kg teže) in plačilo štartnine (8 tisoč din po poštnih nakaznicah z letnico rojstva nu naslov: Turistično društvo Bohinj-jezero, 64265 Boh. jezero: zu Triatlon je-
klenih). Razdelitev startnih M vilk bo v petek, 28. avgusta v n<r telu Kompas od 18. do 22. ure » v soboto na startu od 6. do ure-
Vsak tekmovalec bo dobil m jico, tisti, ki bodo v določen«**; času na cilju, pa spominskoK. lajno za uspešen triatlon, * trije v posameznih in skup0 razvrstitvah bodo dobili P°^\. in praktične nagrade. Organi^ torji si pridržujejo pravico s,<rbj, sanja cilja.če bodo pogoji sla Tekmovalci bodo tekmovali lastno odgovornost.
Zaključek in razglasitev i*ezUg tatov bo v hotelu Kompas °^ p uri. Prijave bodo zbirali od <»Wj|, ve razpisu do vključno 22. *vJtf' sta. Vse dodatne informacij* ^ bite na Turističnem dru*1 Boh. jezero uli po telefonu 76-370
v.1
Šest veslačev Bleda na svetovnem prvenstvu
Bled, 29. julija — Strokovni svet Veslaške zveze Jugoslavije J*( )V svoji seji določil reprezentanco, ki bo nastopala na letošnjem svf nem prvenstvu v Kobenhavnu. a* V konkurenci posudk v dvojcu brez krmarja bosta barve Ju#°.)i< vije zastopala Blejčunu Mujkič in Mirjunič, lanska svetovna P''^5. med mladinci V prepie/.entanci je tudi četverec brez krmarja H'^j, To je že znanu posadka blejskega četverca. V njem veslajo rerx&\\ Prešeren, Krašovec in Janša. Naši veslači so po Univerziudi tren* po klubih, od jutri pa bodo imeli skupne priprave na Bledu. D™
Vaterpolisti Triglava igrajo doma
Kranj, 29. julija — Moštva, ki nastopajo v drugi vaterpolski 11 gi, nadaljujejo s svojim prvenstvom. Ta petek ob 20. uri b<> kranjski Triglav v domačem letnem bazenu gostil Incel iz oja I,uke, v nedeljo oh isti un pa še Jedinstvo 1/. Zadra
Upamo nu dve zmagi in številen obisk gledalcev na sreč«' "i'l. p u
SjKjjl. JULIJA 1987
PRAZNIČNE ČESTITKE
,13. stran mmmm^ic^AS
GHADfS
Gradbeno
industrijsko podjetje
GRADIŠ
TOZD
Jesenice — Kranj
poslovnim prijateljem in občanom °estitamo za praznik občin Jesenic !n Kranja in jim želimo še veliko klovnih uspehov
TEKSTILNA TOVARNA KRANJ, Savska cesta 46
ZVEZDA
Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike
Gorenjska oblačila Kranj
TOZD Konfekcija Kranj in TOZD Konfekcija Jesenice Delovna skupnost skupnih služb Kranj
vsem občanom Kranja, Jesenic *estitamo za občinski praznik in jim želimo mnogo delovnih uspehov
KOVINSKO PODJETJE KRANJ
KOP
KOVINSKO PODJETJE KRANJ
Šuceva 27
nestita občanom in delovnim ljudem Kra 3 Jesenic, Radovljice in Tržiča za občin-Ke Praznike
Modno ČEVLJARSTVO
Kranj, Partizanska 5
ui?41 trfl°vlnl v Kranju, Maistrov trg (nasproti ,,k«tese), nudimo obutev Iz pravega usnja.
//Poročamo vam tudi športno obutev za kolesarje l4pr|ntarlce).
Izdelava — ugodne cene.
oj^na j« odprta od 8. do 12. ure In od 14.30 do 18.30, * *obotah od 8. do 13. ure.
°b?itlta cer»|enlm strankam In občanom Gorenjske i« .  c,nske praznike
ZCP
CESTNO PODJETJE KRANJ n. sub. o.
Kranj, Jezerska cesta 20, tel.: 064/26-861
TOZD VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST
TOZD GRADNJE DSSS DO
Upravljamo, vzdržujemo, rekonstruiramo in gradimo ceste.
Poleg tega opravljamo tudi druga dela nizkih gradenj ter nudimo gramozne in kamenite materiale.
Čestitamo občanom občin Kranj, Jesenice, Tržič in Radovljica za občinske praznike.
	
m	Triglav konfekcija Kranj
t r i g I a v	
Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Kranja	
GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER KRANJ
S TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI
Zdravstveni dom Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj, Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Radovljica,
Škofja Loka, Tržič, Socialna medicina in,higiena Gorenjske,
Zobna poliklinika Kranj
Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Bolnišnica Jesenice, Psihiatrična bolnica Begunje in Gorenjske lekarne Kranj
čestitajo občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič za občinske praznike
Y^ Servisno podjetje
Wp Kranj
l—I      Tavčarjeva 45, telefon 21-282
Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska.
VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPISOMA
čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik
KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA JESENICE
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI:
v Kranju, Radovljici, Kranjski gori in na Jesenicah
Vsem cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestitamo za občinske praznike gorenjskih občin.
ZAHVALJUJEMO SE ZA DOSEDANJE ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO!
KD-DP MD35TIRUE
w
KO-OP MOJSTRANA Kovinska oprema Mojstrana
Izdelujemo kovinske izdelke za čevljarsko industrijo, izdelke za gradbeništvo ter različne kooperacijske izdelke iz področja kovinske predelave.
Vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Jesenic
<3
DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC« KRANJ
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ZA ODRASLE
čestita slušateljem, sodelavcem in prebivalcem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike
^SLJ^moda
TRGOVSKO PODJETJE KRANJ, p. o. prodajalne v Kranju, Skofji Loki, Kamniku, na Jesenicah
Čestita vsem kupcem in občanom za občinski praznik
OBČANOM GORENJSKE
ČESTITAMO ZA OBČINSKE PRAZNIKE
Trgovina z gradbenim materialom — Kranj
GRADITE HITRO. GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI -GRADITE Z NAMI
@®MiSgcU©IESGLAS 14.. STRAN
PRAZNIČNE
ČESTITKE
PETEK, 31. JULIJA 1
GOZDNO
GOSPODARSTVO KRANJ
s
TOZD gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TO kooperantov Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj
in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj
Čestitamo vsem občanom
in poslovnim prijateljem za praznik — 1. avgust
IMIIIIIMMIH
IKOG P
i
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o.
— TOZD KOMUNALA, KRANJ — o. sub. o.
— TOZD OBRT, KRANJ - o. sub. o.
— TOZD GRADNJE, KRANJ - o. sub. o.
— TOZD OPEKARNE, KRANJ — o. sub. o.
— TOZD VODOVOD — KANALIZACIJA, KRANJ sub. o.
in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Delovni kolektiv čestita gorenjskim občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik.
— o.
Kolektiv splošnega gradbenega podjetja
sozd zgp giposs ljubljana
SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.o.
Nazorjeva 1
čestita občanom in poslovnim prijateljem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike
■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
zavarovalna skupnost triglav
Gorenjska območna skupnost Kranj
Dinamičen gospodarski razvo| prinaša s seboj nove NEVARNOSTI — Svetujemo vam, da ponovno ugotovita, proti katerim nevarnostim za vas aH vaše Imetje niste zavarovani, oziroma niste zavarovani v zadoatnl višini. Visoka stopnja Inflacije v veliki meri zmanjšuje zavarovalno zaščito obstoječih zavarovanj. Negativnim vplivom Inflacije so posebno Izpostavljena zavarovanja, ki Jih sklepate občani. Preko 100 zavarovalnih terenskih delavcev dela na področju posredovan|a In sklepanja imov*nsklh in osebnih zavarovanj v družbenem In zasebnem sektorju na Gorenjskem. Pri njih In pri delavcih, ki delajo na poslovnih Izpostavah, boate dobili potrebne informacija. Tako se boste lažje odločili za najustreznejše zavarovanje in s tem za gospodarsko varnost.
Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo!
Vsem občanom
zavarovalcem in poslovnim prijateljem
čestitamo za praznike občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič
□ TE KSTILINDUS MJMT
čestita
ob občinskem prazniku
vsem občanom
Kranjci
m TEKSTILINDUS 1110
Čestitamo
k občinskemu prazniku!
POHIŠTVO KRANJ - PRIMSKOVO
Zaupajte Lesnini in zadovoljni boste!
Tel.: Kranj. Primskovo: Titov trg: 21 485, Jesenice: 81-179 24 554. Kranj.
Lesnina — pohištvo Kranj, Primskovo, Salon kuhinjske opreme, Kranj, Titov trg 5 in Salon pohištva, Jesenice, Sklabi$čna 5, čestita vsem občanbh^občin Kamnika, Kranja, Jesenic, Tržiča in Radovljice, posebno pa svojim zvestim kupcem za občinske praznike in se obenem zahvaljuje za dosedanje zaupanje
OBČANOM GORENJSKA ČESTITAMO V OBČINSKE PRAZNIKE
J*TEK, 31. JULIJA 1987
PRAZNIČNE ČESTITKE
.15. STRAN (g^IMMMIEnGLAS
Slovenske
ŽELEZARNE
#1	11	S	i	0 1	s
					
Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine Jesenice
ALPETOUR
Sestavljena organizacija združenega dela Alpetour Škofja Loka
čestita vsem občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič k njihovemu prazniku in jim želi še naprej veliko delovnih uspehov
I Obrtno podjetje za popravilo in izdelavo tehtnic, popravilo kavnih mlinčkov in mesoreznic ter ključavničarstvo
Vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Kranja.
Kemična tovarna
exoterm
kranj
j ugoslavija
vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čest'tamo za občinski praznik Kranja in jim želimo še mnogo delovnih
uspehov
kmetijsko-živilski
Kombinat gorenjske Kranj, c. jla 2
JOZD KMETIJSTVO KRANJ JOK RADOVLJICA JOZD MLEKARNA KRANJ ;OZD TOVARNA OLJA BRITOF |OZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ ;OZD AGROMEHANIKA KRANJ ;OZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA .rOZD KLAVNICA JESENICE
,n delovna skupnost skupnih služb
^stita občanom in poslovnim prijateljem J občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič a občinske praznike
KRANJ
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE
Kranj, Koroška c. 53
čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik
Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka.
Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave.
Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno.
Servisira izdelke priznanih firm: ISKRA, Ei, Riz. Elind. Cajevec, Grundig in Sever.
• SERVISIRA
• INSTALIRA
• PRODAJA
• PROIZVAJA
• PROJEKTIRA
AGR0C00P - AIK NOVI SAD
z enotami:
TOZD NEOPLANTA TOZD FARMACOOP
TOZD AROMA - FUTOG TOZD KULPIN - N. SAD
čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike
V skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, (tel.: o64/25 268) in 25-267 nudimo: sveže meso, mesne izdelke, mesne konzerve, sveža jajca in perutnino, čips in vse vrste začimb, konzervirano sadje in zelenjavo.
SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME
DELOVNA ORGANIZACIJA p. o.
LJUBLJANA n.sub.o.
INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV - KRANJ
64001 KRANJ - JUGOSLAVIJA
^delujemo stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje ^kovinsko industrijo.
vsem delovnim ljudem
čestitamo za občinski praznik Kranja
Mš®5M[£nGLAS 16. STRAN
PRAZNIČNE ČESTITKE
PETEK, 31. JULIJA 191
Kranj
Čestitamo za občinske praznike prebivalcem občin Kranj, Jesenice, Tržič, Radovljica
Priporočamo se za obisk v naših poslovalnicah.
j)
specializirana delovna organizacija za izdelavo žakardskih tkanin za notranjo opremo stanovanj
čestita občanom Gorenjske ob občinskih praznikih.
MARIJA PRIMC
vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini Blažuna)
Od 16.7. do 15.8. zaradi dopusta zaprto
Cenjenim strankam in občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič čestitam za občinski praznik.
domplan
KRANJ - CESTA JLA ŠT. 14 — TELEFON 21-875, 24-440
urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje
Delovnim ljudem in občanom občine Kranj čestitamo za praznik občine 1. avgust —
Delavci DO DOMPLAN Kranj
ZA VSE ZARES DOBRE STVARI : POTREBUJEMO VELIKO ČASA.
Ml SMO PRIČELI PRED 100 LETI.
VODOVOD JESENICE
Jesenice, Sp. Plavž 6 p. p. 78
Delovnim ljudem občine Jesenice čestitamo za občinski praznik
VABILO
Z dajanjem svoje krvi lahko naredite največ, kar lahko stori človek za človeka. Zato vas pričakujemo na krvodajalski akciji. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK, odgovoren za krvodajalstvo.
AVGUST 1987
MOZIRJE
KAMNIK
LOGATEC
LJUTOMER
KRANJ
GORNJA RADGONA LAŠKO
SLOVENSKE KONJICE
JAKOBINSKI DOL
MARJETA
FRAM
SLIVNICA
4 6
12., 13., 1©., 20., 26., 27.,
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
11. 14. 18. 21. 25. 28.
6. 13. 27. 28.
gorenjski tisk
Trgovska in gostinska DO Kranj
turna
Čestitamo občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za njihov praznik!
I
31. JULIJA 1987
OGLASI, OBVESTILA
.17. STRAN @®IMlS5MJ©IEnGLAS
nagrada kokre za zvestobo kupcem v globusu
v veleblagovnici
Kranj
globus
od 27.7. do 8.8.1987 »^O
I w »s v«
15 let 1972-1987
Kranj
za enkraten nakup nad 30.000 din na posameznem oddelku Kokre
10% za nakup oblačil nad
30.000 din na posameznem oddelku Kokre
Vse iz prodajnega programa KOKRE — GLOBUS
KAKO DO NOVE SPALNICE?
STARO ZA NOVO
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA Informacije po tel 065/71 -266 065/71-267 vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo
POSREDNIK
M Kokrica
sprejem in prodaja rabljenega blaga (kolesa, športna oprema...) tel.21 -462
Nagrada kokrf za zvestobo kupcem v globusu
NOVO - NOVO - NOVO -
KMEČKI TURIZEM PRI FRANTARJU - APNO 3, ŠENTURŠKA GORA izbrane pijače domača hram VABLJ ENI
tel.: 064/42-864
ALPETOUR
Počitnice v Izoli, Simonovemu zalivu (ugodni družin-J« paketi)
^H, Medulinu, Lovištu (otok Pelješac) Skopje—Ohrid, 4 dni, letalo, odhod 4. oktobra °h»"id, 3 dni, letalo, odhod 8. oktobra
**rfcija, 4 oz. 5-dnevna klasična tura, letalo-bus, odhod 26. ]P 30. septembra
c«rigrad, več direktnih letov iz Ljubljane, od 1. oktobra naprej
CSSR (praga Brno, Olomouc, Bratislava), odhodi spetem-ora, oktobra, novembra (za zaključene skupine) Firence—Rim, 3 dni, bus-letalo, odhod 26. in 29. novem-I bra
^Onchen, Oktoberfest, 1 dan, odhodi (za posameznike) 18. in 25. septembra ter 2. oktobra
'"formacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah.
SLOVENSKE ŽELEZARNE Ljubljana ŽELEZARNA JESENICE Cesta Železarjev 8
Po sklepu odbora za delovna razmerja delovne skupnosti ETN z dne 27.7.1987 objavljamo prosta dela in naloge na Energetskem gospodarstvu
VODJA ENERGETSKEGA GOSPODARSTVA šifra 5131, 21. kategorija, 1 oseba
Pogoji: visoka šola metalurške ali strojne smeri, štiri leta delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi na Kadrovski sektor Železarne Jesenice, c. Železarjev 8, 64270 Jesenice.
TEKSTILINDUS
INFORMATIVNO
PRODAJNI CENTER
BO SPET ODPRT
31. 7. 1987
KRANJ
PREŠERNOVA 1
PRIDITE
OBIŠČITE NAS
Združena lesna industrija Tržič p.o.
Razpisna komisija razpisuje prosta dela in opravila
VODENJE RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Pogoji, ki jih mora izpolnjevati delavec s posebnimi pooblastili so:
— visoka izobrazba ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj, oziroma ustrezna praksa
— višješolska izobrazba ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj, oziroma ustrezna praksa
— organizacijske sposobnosti zavođenje
Delavec za opravljenje del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi mora izpolnjevati tudi splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja in zadovoljevati kriterijem dogovora o kadrovski politiki v občini Tržič.
Delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenujemo za štiri leta.
Pisne prijave o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Združena lesna industrija Tržič, Ste Marie aux mineš 9, Tržič, 64290 Tržič z oznako »za razpisno komisijo« delovne organizacije.
OBLAČILA
žic
Delavski svet razpisuje dela in naloge
VODENJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— višja izobrazba ekonomske usmeritve — VI. zaključ. st.
— tri leta in pol delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja fin.-rač. poslov
Delavec na razpisanih delih in nalogah ima posebno pooblastilo in odgovornost in bo izbran za dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Oblačila »Novost« Tržič, Trg svobode 33, z navedbo »Za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbi-
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. VODENJE DELOVNEGA PROCESA V ŠIVALNICI
2. ORGANIZIRANJE KOOPERACIJE
Pogoji:
Pod tč. 1: tekstilno konf. tehnik — V. zaht. st., 36 mesecev delovnih izkušenj
Pod tč. 2:tekstilno konf. tehnik — V. zaht. st., 30 mesecev delovnih izkušenj
Delovno razmerje pod tč. 1 in 2 bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajo v osmih dneh.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
ALPETOUR
SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD Potniški promet Kranj
objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
1. PROMETNIKA na AP Bled
2. VOZNIKA avtobusa za DE Kranj - 4 delavce
3. VOZNIKA avtobusa za DE Radovljica - 2 delavca
4. SPREVODNIKA avtobusa za DE Radovljica
Pogoji:
pod L: srednja šola prometne, ekonomske, družboslovne ali druge ustrzene smeri ter izpit B kategorije in tri leta delovnih izkušenj. Lahko je tudi pripravnik. Zaželeno je, da imajo kandidati stalno bivališče na Bledu ali okolici.
pod 2. in 3.: poklicna šola avtomehanske smeri ali šola za voznike in dve leti delovnih izkušenj kot voznik C kategorije, izpit D kategorije. Poskusno delo tri mesece in test s področja dela. Zaželeno je, da imajo kandidati stalno bivališče v kraju enote, za katero se prijavljajo. Sposobnost komuniciranja v slovenskem jeziku.
pod 4.: končana osnovna šola ali II. stopnja usmerjenega izobraževanja in 6 mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo traja tri mesece. Sposobnost komuniciranja v slovenskem jeziku. Zaželeno je, da imajo kandidati stalno bivališče v Radovljici ali okolici
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejemamo osem dni po objavi v kadrovski službi Kranj, Koroška c. 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
KLARE ŠUŠTERŠIČ
se iskreno zahvaljujem vsem dobrim sosedom in znancem za izkazano pomoč, izraze sožalja in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujem osebju bolnice Golnik za požrtvovalnost in pomoč v zadnjih mesecih življenja, kakor tudi g. župniku s Primskovega za tople poslovilne besede in lep pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem za spremstvo na njeni zadnji poti.
Hčerka Sonja
Kranj, 24. julija 1987
^S&JMEHGLAS 18. STRAN
MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA
PETEK, 31. JULIJA Ig?!
NOVO
Staro za novo!
Gozd je vreden mnogo več kot les, ki ga dobimo iz njega.
Idrijske grape so še poraščene z njim. Tako naj ostane. Lesna industrija Idrija potrebuje veliko lesa za svoj proizvodni program. Les ni le v gozdu, tudi v starem pohištvu je, mogoče ga je še predelati. Zato:
Nakup pohištva po načelu [ staro za novo. *
Vaše staro pohištvo bodo ocenili strokovnjaki Lesne industrije Idrija, vrednost pa bodo odšteli od cene nove spalnice.
Nov način prodaje in nakupa je vsestransko koristen, obogatili boste svoj prostor z manj denarja, hkrati pa boste obvarovali vsaj del našega naravnega bogastva.
Prihranili boste čas in denar, v enem dnevu vam bodo odpeljali staro pohištvo in že montirali novo spalnico. Lahko jo izberete doma, ob obisku ocenjevalca starega pohištva ali v salonu Ark v Idriji, tudi v soboto in nedeljo. Plačate samo razliko med vrednostjo starega pohištva in nove spalnice. V gotovini, lahko pa tudi v 3 ali 6 obrokih.
Novo ni bilo še nikoli tako ugodno.
y.   Nnvn 79 etarn S
Novo za staro vam ponuja Lesna industrija Idrija.
I
Vse, kar vas še zanima, boste izvedeli, če pokličete (065) 71-266 ali (065) 71-267 vsak dan od 8. do 18. ure, tudi v soboto in
nedeljo.
salonTohištva
★
★
★
MALI 00 LASI tei.:27 960
aparatl.rtfojl
CANON 1014 super osem kamero s stativom, lepilno mizo in VIDEORE-KORDER fisher, prodam Grašič, Zg. Duplje 12_11961
Prodam PUHALNIK za seno skupaj z motorjem Peter Rogelj, Lenart 1, Cerklje Tel : 42-883_12011
Prodam barvni TV znamke sharp za 20 SM. Inforamcije od 15. do 18. ure. Nemčevič, Grajska 45, Bled 12013
Ugodno prodam AKUMULATOR 34 AmpH Peter Pavec, Gregoričičeva 11, Kranj, Čirče 12019 Prodam HLADILNIK z zmrzovalnikom. Šutna 78, Žabnica 12024
Nujno prodam HARMONI z petimi registri Omejc, Hrastje 118 12029
Prodam SLAMOREZNICO s puhalni-kom znamke herka. Sire, Trstenik 18,
tel.: 46-359_12032
Prodam nov komprasorski AGREGAT. Tel.: 33-308_ 12042
Ugodno prodam MINI STOLP suni FH 33 Tel : 21-780 popoldan_12053
OJAČEVALEC lenko A 500 2 x 65 W za 10 SM in zvočnike dvnaco 200 W, modificirane za 25 SM prodam Tel.: 26-318_12855
Ugodno prodam barvni TELEVIZOR. Tončka Dežmana 8, st. 67. Tel. 34-840 _12066
Prodam TELEVIZOR montreal. Preba-čevo5_12080
Prodam črnobeli TELEVIZOR Lado Klemene, Gradnikova 1, Kranj 12084
Prodam rotacijsko KOSILNICO 165 ali menjam za 135 in 16 eolski gumi VOZ Zg. Lipnica 16, Kamna gorica 12089 Črnobeli prenosni TELEVIZOR prodam za 5 SM. Tel.: 34-856_12097
Ugodno prodam barvni TV iskra 8456 z daljinskim upravljanjem in šivalni STROJ ruža B selectronic Tel.: 27-995 po 20. uri_12102
Ugodno prodam nov TRAKTOR torpe do tx 55. Damjan Peternelj, Vinharje 5,
Poljane_12103
Nov OLJNI GORILEC prodam Tel.:
46-169_>_12104
Ugodno prodam črnobeli TV in komplet otroški VOZIČEK. Franc Špruk, Lenart 4, Cerklje_12110
Za KOMODORE 64 prodam 100 naj-boljših iger samo za 3000 din. Kos, Po-Ijane 87_12118
Prodam TRAKTOR TV 730 in KRAVO, ki bo čez 1 mesec tretjič teletila. Dor-farje 31, Žabnica 12133 Prodam TRAKTOR zetor 50—11 ali menjam za ferguson 35 in trosilec hlevskega gnoja Šenk, Jezerska c. 24, Kranj_12135
Prodam nov varilni APARAT C02 iskra mig mag 300 Franc Zorman, Praprot-na polica 9, Cerklje Tel.:42-511 12139 Prodam dvojni RADIOKASETOFON samsung (ločljivi zvočniki) v garanciji ter starejši, 80-litrski HLADILNIK gorenje. Nabernik, Kokrški log 13, Kranj Primskovo 12143 Prodam traktorski OBRAČALNIK sip
220. Poljšica 6, Zg. Gorje_12149
Glasbeni CENTER gorenje prodam. Andrej Vogrin, C. 4. julija 19, Tržič __12150
Ugodno prodam TRAKTOR štore 504/110 ur obratovanja Janez Tavčar, Sp. Luša14. Tel. 64-210_12155
Prodam OBRAČALNIK heublitz. Tel.:
50-183_ 12157
Prodam 1 leto star barvni TV znamke iskra 8356, z daljinskim upravljanjem. Ogled vsak dan od 14. do 18. ure. Mar ta  Ječnik,  Gorenjskega  odreda 8,
Kranj__12167
Prodam nov PREBIRALNIK za krom
pir. Luže 6_12182
Prodam rabljen barvni TV gorenje in novo pohištvo evropa 2000 po elementih s popustom. Eljon, Oprešnikova 18/c, Kranj. Tel.:21 464 _12183
Barvni TV gorenje prodam. Tel.: 60-091 int. 342, Ogorevc_12195
Ugodno prodam tonski KINOPROJEK-TOR in tonsko kamero znamke baver in kaminsko PEČ emo stvria, rabljeno eno zimo Podbrezje 162 12200
Rabljen   pralni   STROJ konstruktor rostfrei poceni prodam. Tel : 62 293 _12201
Prodam novo planirno DESKO za traktor tomo vinkovič. Franc Habjan, Kopališka 30, Škofja loka Tel.:62 747
12205
DEŽURNI VETERINARJI
Prodam VIDEORECORDER VHS fisc-her m avtostolp 4 x 25 W Jože Gričar, Blaževa uli ca 10, Škofja Loka 12210 Prodam RADIOAPARAT z gramofonom, boben za reporeznico in dvoje usnjene HLAČE - boks Tel : 60-188 _12211
Prodam TV gorenje barvni, ekran 63, star 2 leti Tel 51-657_12220
Ugodno prodam MLIN za plastiko. Ogled v Goricah št 1, Gorenjska 12221 Prodam RAČUNALNIK ZX spectruin 48 K in motorno kolo v nevoznem stanju. Lovro Vrtač, Zg. Duplje 54 12226
ELEKTRIČNI PASTIR, žico, izolatorje prodam 10 odstotkov ceneje. Tel. 66-302_12227
Prodam KOSILNICO gorenje muta in Z 750. letnik 1982. Dolinšek, Lenart 3,
tel.. 42-562_ 12231
Prodam fisher MINI KOMPONENTO PH 401. Ogled samo popoldan. Bini-gar, ČirCe 26 12240
Prodam dobro ohranjen črnobeli TV. Mrak, Hrastje 20_12252
Prodam traktorsko KOSILNICO DK 2 z dvojnim rezilom v garanciji. Stane Ho-mar, Dupeljne 11, Lukovica pri Domža-lafi_12244
Prodam barvni TV grunding. Tel.: 74-598 _ 12249
Prodam OJAČEVALNIK ( končno stop-njo ) melodija 2 x 100 W/ 4 OHM, ZVOČNIKE dvnaudio 150 W RMS 8 OHM ( petica II ), ZVOČNIKE ei 100 W/ 4 OHM. Tel.: 27-147 12252
Prodam nov zapakiran SILOKOM-BAJN SK 80 S. Šifrer, Žabnica 41
12266-
Kranj
živali
JARKICE rjave hisex prodam. Hraše 5, Smlednik. Tel.:(061) 627-029 11849
Prodam dva meseca stare rjave JARKICE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka _11851
Prodam KOKOŠI, stare eno leto, pri-merne za nadaljno rejo ali zakol, cena 1.000 din kos. Oman, Zminec 12, Škof-ja Loka_11880
Prodam TELIČKO, težko 250 kg in TE-LEVIZOR riz mali ekran, star 1 leto Zbilje 1/c (Jeperca)_12030
Prodam lahko črno KRAVO, drugič brejo 4 mesece. Miro Luštrik, Goriča-
ne 52, Medvode_12033
Prodam KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev in pol, staro 4 leta. Alojz Ho-man, Perova 18, Kamnik 12062 Prodam KRAVO s prvim teletom ali brez teleta. Zgoša 34, pri Begunjah, Gorenjska 12065 Prodam JARKICE, 3 mesece stare, rja ve. Zgoša 47/a, Begunje 12069
Prodam male PRAŠIČKE. Anton Puša-vec, Huda 3. Tel.:57-183_12077
KRAVO v devetem mesecu brejosti prodam. Muža 1, Zasip, Bled      12092
Prodam mlado KRAVO 3 mesece po telitvi. Alojz Ambrožič, Stagne 27, Zasip_12096
JARČKE rjave nesnice prodam. Lani šek, Beleharjeva 49, Šenčur       12112
Prodam TELICO v devetem mesecu brejo. Alojz škrjanc, Zg. Bela 57, Preddvor_12130
Prodam manjše in večje PRAŠIČE Možna dostava na dom. Stanonik, Log
9, Škofja Loka_ 12165
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČE. Hu
do7.Tel.:57-152_12172
Prodam rjave JARKICE, stare 9 tednov. Zore, Zg. Pirniče 116, Medvode _12180
Prodam TELE, šest tednov starega si-
mentalca. Tel.: 62-042_12185
Prodam TELIČKO friziko, staro 1 te den. Bukovica 26, pri Vodicah 12186 Prodam dve KRAVI s teletom Binkelj
7, Škofja Loka _12209
Oddam majhne PSIČKE. Sv. Duh 84,
Škofja Loka_12215
Prodam 6 tednov stare PURANE za nadaljno rejo. Tel.: 27-128_12222
KOZO sansko, dobro mlekarico, pro-dam. Tel.: 66-302_12228
Prodam KRAVO simentalko. Razgledna 14, Bled. 12241
KOZO z 2 mladičema prodam Florjan Dolenc, Seničica 16, Medvode 12245
OD 31. JULIJA
DO 7. AVGUSTA 1987:
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779.
Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan.
Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo:
za občino Kranj:
mag. Jože Rus, dipl. vet., Cerklje, Kurirska 12, tel.: 42-175 za občino škofja Loka:
Davorin Vodopivec, dipl. vet, Gorenja vas 186, tel.: 68-590 za občini Radovljica in Jesenice:
Dominik Rupnik, dipl. vet., Jesenice, M. Tita 45, tel.: 81-677 za občino Tržič:
Borut Sajovic, dipl. vet., Naklo, V. Rejca 1, tel.: 47-063 ali 79-055
Velika izbira kvalitetnega pohištva MEBL0 Nova Gorica in drugega pohištva v II. etaži.
VELEBLAGOVNICA
nama
ŠKOFJA LOKA
Prodam PSA, nemškega ovčarja, starega 10 tednov. Gabrk 5, Škofja Loka _12253
Oddam 5 mesecev starega lepega OVČARJA. Pristava 85/b, Tržič. Tel.:57-157_12247
Prodam visoko breji TELICI ali menjam za mlado jalovo goved. Virmaše 42, Škofja Loka_12258
Prodam 7 tednov staro TELIČKO si-mentalko. Tine Ziherl, Sr. Bitnje 97,
Žabnica_ 12260
Prodam eno leto stare KOKOŠI nesni-ce za nadaljno rejo ali za zakol in sve ža domača JAJCA. Ažman, Suha 5 pri
Predosljah_12261
Prodam nemške BOKSARJE, stare 8 tednov, cepljene, odličnih staršev, ogled popoldan. Jenkole, Mavčiče 33, pri HE Mavčiče 12264
ELEKTROMEHANIKA
POTOČNIK
Staneta Žagarja 34 Kranj
zaposli delavca s končano osnovno šolo za pomožna dela v elektromehaniki. Poskusno delo traja tri mesece. Prošnje z dokazili pošljite na naš naslov.
vozila
Osebni avto SUNBEAM in VW kombi, oba letnik 74, prodam. Čirče 20, Kranj _11907
Prodam R 4, letnik 1981. Sr. Bitnje
66/a_ 11956
Prodan tivirbi PRIKOLICO za osebni
avto. Dvorje 84. Tel..42-158 12012
Prodam JUGO 55, letnik 1985. Alojz Kozjek, Bohinjska Bistrica, Triglavska 1. Tel: 76-122 od 6. do 19. ure 12014
Prodam UNO 45, letnik 1984 in VESPO
PH 200 E. Tel.: 60-701_12015
Prodam DIANO, letnik 1976, registrira no do aprila 1988 za 60 SM ter dele za BMW serijo 3 in levi blatnik za FORD ESCORT, letnik 1972. Tel.: 79-972
12016
Osebni avto DAFF 44, avtomatik poce ni prodam. Tel.: 21-858_12017
Prodam karambolirano LADO za rezervne dele Medetova 15, Stražišče,
12018
Prodam Z 750, prevoženih 42000 km
Supnikova 11, Šenčur_12022
Nujno prodam WV HERBIY. Omejc,
Hrastje 118_12031
Prodam dobro ohranjen GOLF JGL, le tnik 1982. Visoko 71 _12034
Prodam APN 6, še v garanciji Janez Frantar, Kovor 37, Tržič_12035
Prodam R 4 TL, letnik 1979 in kuhinjo domače izdelave. Cankar, Gorenja vas 244_12039
Prodam 2 letni in 4 zimske nove GUME dimenzije 155 x 14 ter desni zadnji blatnik za ŠKODO cupe Janez Bohinc, Zg. Lipnica 9, Kamna Gorica _12043
Prodam Z 750, letnik 1984. Dežman,
Spodnje Gornje 99/b_12050
Prodam Z 101, letnik 1976, nekoliko za-leteno, z rezervnimi deli in črnobeli TV, manjši. Janez Dolenc, Smokuč 26, Žirovnica_12060
Prodam avto JUGO 45 L, september
1985. Tel. 62 106_12068
APN  6,  letnik  1986  prodam. Tel.:
42 090_12071
Prodam nov MOPED APN 6 Boris Franc, Alpska cesta 5, Bled 12072 Prodam R 4, letnik 74 za 20 SM. Tel.: 50 850 od 15 do 17 ure_12073
Prodam novo neregistrirano Z 101 GTL 55 s 5 vrati Naslov v oglasnem oddelku_12082
Prodam osebni avto R 18, letnik 1981, prevoženih 71 000 km. Tel.: 61 049 _12087
Prodam neregistriran, vozen VW 1200 in motor VW 1300 Danijel Sever, Pot-
hom 24, Zg Gorje_12090
Prodam VW, letnik 1972. Tel.: 38 381 popoldan_12091
Prodam FIČKA za 75 SM Peterman, Pothom 63, Zg Gorje_12093
Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1980, ogled vsak dan od 11 do 21 ure do 1 avgusta Cankarjeva 42. Radovljica _12094
Ugodno prodam Z 850, letnik 1981 in Z 101 GT 55, letnik 1984, Zapuže, zraven nove trgovine. 12095
Prodam Z 126 P, letnik 1980. Tel.:
77 296_12100
Nujno prodam R 4 po ugodni ceni. Koroška c. 39, Kranj 12104 Prodam Z 101, letnik 1984. Tel.: (061) 612-700_12109
126 P, letnik 1979, 70000 km, registri-ran do 6. julija 1988, prodam za 88 SM. Tel : 38-324_12111
Prodam R 12, letnik 1973, vozen, nere-gistriran za 20 SM. Tel: 21-907 12114
Prodam FIAT 126 P za 130 SM, letnik 1982, 35000 km. Drago Koren, Zg. Gor-je 14_12115
Odlično ohranjeno Z 750 LE, letnik 1982, 43000 km, ugodno prodam. Tel.: 75-237 od 7. do 14 ure, vsak delavnik _12119
Prodam Z 101, prevoženih 48 km. Tel.: 79-702 12124
Prodam TOMOS avtomatik 3 M za 20 SM. Stara loka 33, Škofja Loka 12125
R 4, letnik 1981, prodam. Zg. Bitnje 191, pri trgovini 12126
Prodam JUGO 45, 25-696 po 15. uri
letnik 1982. Tel.: 12127
Prodam Z 101 december 1976. Fajfar, Radovljica. Tel.:75-721_12128
Prodam Z 750 L, karoserijsko obnovljena, letnik 1976. Špendal, Brezje 19, Tržič_12129
Prodam ŠKODO 110 R, letnik 1980. C.
na Belo 22, Kranj_12138
Prodam odlično ohranjen osebni avto OPEL ASCONA 1,6 S. Retljeva ul. 10, Kranj Čirče 12140
Prodam MOPED avtomatik s smerniki, letnik september 1986. Sp. Gorje 125. Tel.: 77-964_ 12141
Prodam nova sprednja leva vrata in zadnji levi blatnik za LADO 1300 S. Trajko Veljkov, Titova 41, Jesenice
__12142
Prodam 126 P, letnik 1978, ohranjen, garažiran. Pestotnikova 12, Mlaka pri Kranju 12145
Prodam GOLF. letnik 1980. Rajko Pu-šavec, Tenetiše 16 12146
Prodam dobro ohranjeno ter registrirano Z 750, letnik 1977 za 53 SM. Alpska 3, Bled, stanovanje 31 12147
Ugodno prodam Z 750, letnik 1979, prevoženih 40000 km, registrirano do junija 1988. Tel.: 33-661_12148
Prodam REANULT 17 TL. Špenko, Ho temaže 15, Preddvor 12153
Prodam Z 101, letnik 1979, registrirano do junija 1988 ter otroški VOZIČEK peg. Tel.: 51-653_12154
Prodam obnovljen osebni avto LADA 1600, letnik 1978 Zasavska 53. Tel.: 21 620_ 12161
JUGO 45, star 20 mesecev, prodam za 350 SM Tel: 26-016_12164
AUDI 80, letnik 1974, prodam. Tel.: 75 967_12166
Prodam CITROEN GS, letnik 1975 za 60 SM.Žnidar.Zg. Brnik 101 12168
Ugodno prodam GS PALAS, 73.000 km, redno vzdrževan, obnovljen, gara-žiran.Tel.: 82 302_12170
Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1980 Adergas 27. Tel 42 332_12171
Prodam R 4, letnik 1978 Zdravko Kopi na, Drolčevo naselje 34, Kranj, popol-dan_12175
Prodam lahko tovorno PRIKOLICO do 400 kg. C. JLA 34, Kranj_12176
Prodam Z 101 (starejši letnik ) in GOLF JGL diesel, letnik 1985. Stojan Marn, Sempeterska 49 Tet.:21 801 12178
Prodam HROŠČA 1200 J, brezhiben, registriran celo leto Nomenj 39, Bohinjska Bistrica 12179
RITMO 60 CL, letnik 1979, prva regi-stracija 1981, lepo ohranjen, prodam. Voklo 91__12187
Prodam VuSPO 125 cm 3, starejši le-tnik ali zamenjam za APN Tel. 79-602 _12191
Prodam KOMBI Z TK 1500. Tel.: 421825 _12192
Prodam PONI EKSPRES, znamke puch, cena 14 SM. Tel: 21-267 12194
WV kombi furgon, letnik 1982, benci-nar, prodam. Janez Jaklič, Bičkova 2, Kranj, tel : 28-734_12197
Ugodno prodam TOMOS 15 SLC. Pot na Bistriško planino 8, Tržič 12198 Prodam dobro ohranjen avto 126 P, letnik 1980, registriran do julija 1988 Pe ter čadež, Binkelj 28, Škofja Loka _12199
Prodam Z 101 comfort, letnik 1982 Ko šir, VirmaSe 52, škofja Loka       12206
Prodam ETZ 250, letnik 1983, Z 750 in motor APN 4, oba letnik 1978 Triler,
Sv. Duh 8, škofja Loka_12208
Prodam avto OPEL RECORD, letnik 1979, dostavni voz. Tel: 60-068 12212
Prodam molko dirkalno KOLO, znam ke senior Tel 22 507_12218
Prodam MINI 1000. Bogdan Vehovec, Mlakarjeva 68, Šenčur 12219
W PASSAT LS 1300 prodam-^
Zg Brnik 93___Ji?
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 198*-!
79-734 od 17. do 19 ure___\
Prodam MOTOR in ostale dele ij, 850 Tel 79-676
_ -j
Ugodno prodam APN 4, ogled P*
uri. Klemenčič, Cesta na Klanec
Sil
Prodam FORD GRANADO, letnik': registriran za celo leto. PrebaćevOj
Prodam R 4, letnik 1977, cena 50j
Franc Hudelja, Preddvor 114___b
prodam Z 750, letnik 1980, regist'j
do junija 1988 Tel 66-669 __J|
Prodam DIANO, letnik 1978^3] letnik 1980. Praprotna polica Ij^j Prodam osebni avto CIMOS GS'( letnik 1972, neregistriran in n_eV°zy rezervne dele. Vidovič, Straža niče J
--"fl:
Poceni prodam Z 750, letnlj^j Ogled soboto in nedeljo. šmid<^ Čirče, Kranj
Prodam Z 101 lux, letnik 1978. Mijtt
vič, Blaževa 10, Škofja Loka__^
Prodam Z 750, letnik 1977, voženj gistriran, ohranjen, cena ugo^l, SM. tel.: 62-614
5'
Ugodno prodam CITROEN~Gs \ letnik 1972, vozen, neregistriran ,i svet 10, stan, št. 3, Škofja Lokaj?
Prodam SPAČKA, letnik 197&~^S še 42, Golnik____%
Prodam Z 750, letnik 1976. P°toj>
Preddvor. Tel. 45-061 __J/.
Z 750, letnik 1980 komplet obnov^ prevoženih 45 ooo km, prodam ;
28-647_____Jk
R 4, letnik 1984 in VESPO, letn*l
prodani. Tel.: 21-894____X
Prodam 126 P, letnik 1980. rtt^J
66, Škofja Loka_
Prodam AUDI 50, letnik 1976 .
69-559_——i
Prodam dobro ohranjen FIAT 12" j tnik 1982. Tel.:43-109, popoldan^', Prodam dirkalno KOLO colnag0^
selj, Lipnica 5, Kropa_______<}
Poceni prodam FIAT 750, letnik j
Vojko Mali, Gorice 49/b____
Prodam karambolirano DIANO c*j
po delih. Tel.: (061) 843-180___J<
GOLF GLD, letnik 1985 S paket,^ ohranjen prodam. Tel.: 23-963^x LAVERDO 1200 TS, letnik 1982. ^ no prodam. Tel.: 79-563 Prodam Z 101, letnik 1977. Tel
Prodam Z 1500 registrirano 1988. Tel : 46-077 Prodam športno preurejen MO ^ mos E 90. Aleš Rebol, Rodine *a
rovnica___.^
Ugodno prodam GOLF JG diese« tnik 1986, prevoženih 16.000 kn
42 807_ ___<j !
Prodam VVARBURG turist. Tel.: 6 ■ |
_A \
DIANO, odlično ohranjeno, . 1979, kompletno obnovljeno, P,-; za 96 SM. Tel : 78-078, popojfj^ Ugodno prodam MOTOR torn&A Tel.: 75-219
Prodam Z 101 GT 55, letn zar, Srednja vas 5, Golnik
Je i?
Ugodno prodam Z 101, Martin Rižnar, Titova 41,
tel.: 89-091 dopoldan
-——--—rtji
Prodam Z 125 P in Z 101 m J\ PRIKOLICO za osebni avto. "S Kranj
Prodam dobro ohranjeno Z Ju '; 1978. Jože Košir, Britof 221, Kra",
it>ttmic<t(
Stranj
gradi bciifig^
Prodam ODER za fasado. Te«1* j Golnik _^-^j
-'--'   , rJ"v
Ugodno prodam 3000 kosov \a
strešne OPEKE vesna grafit"0* \\ ve z posipa Tel 70-568
Prodam 2 m2 bele TERAN^J* REKS 5 cm Franc Eržen, ZaP«
Besnica__——
Prodam lamelni PARKET (h'*'. ! suh  smrekov  OPAŽ, notru" 42-349
Prodam 1400 kosov novega i" gflj sov rabljenega novomeškefli . ti> NIKA, RADIATORJE trika, žno centralno, neonske S"j»^ nov električni podaljšek .tif.
trični podaljšek "a *V 1.5 50 m. Janez Demšar, vi" V
Škofja Loka, tel.: 60 986 Prodam 3 stoječe KAMINE A starih OKEN. Tel : 26-395_^^j Prodam PERLIT za fasado, 23 V ji že Kosenina, Sv Duh 35j^^ Ugodno prodam nova OKN^ V TA Jelovica. Tel.: 45-482 Poceni prodam PUNTE, BAJ rabljene DESKE  Podjed, \
191 (pri trgovini)____"fijM
Ugodno prodam rabljena 0 J 40 590_
Zelo ugodno prodam 20 nj Milan Zupanec, Retljeva i°' , če
PETEK, 31. JULIJA 1987
MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE
19. STRAN ®®3E]lSMJ©IEnGLAS
Kritino SPIČAK in kopalniško keramiko tirkizne barve poceni prodam Tel.: l>M9j>___ 12000
Prodam star BOBROVC in rabljene ŽLEBOVE. Struževo 24. Tel 22-901
____12021
M0DELARC opeko cca 250 kosov in Pločevino za Z 750, prodam Tel : (061)
5*1^73_12023
prodam 2 m suhih smrekovih PLODOV in 1 m hrastovih plohov Trstenik
jGolnik Tel : 46-341_12026
Prodam 800 kosov cementne sive strehe OPEKE trajanka Breg 5, Komenda ______ 12037
Prodam 900 kosov STREŠNIKOV ki-i^ga^model 272 Tel.: 39-552 12041 Prodam 3 tone APNA, 10 odstotkov
2gg_>je Tel.: 74-126_12048
Prodam rabljena OKNA in VRATA, "rane   Lipar,    Grad   33. Cerklje.
i£j_>_2-288_12052
.Prodam 100 kg belega CEMENTA, ok-"a Jelovica 120/90, 100/140, klasična, 'oljena vratna krila in okna, kombiniran bojler stadler 120. Franc Demšar, 01.'™!«» 132, pri Puškami 12058
Prodam hrastove PLOHE in visoko . rei° KRAVO ali zamenjam za okrogli le* Jože Valančič, Pševo 10, Kranju
«____12059
Brušen borov OPAŽ 400 x 8 prodam, jab'Jeno SALONITKO 60 x 40, vijake in *'ebove ugodno prodam. Tel.: 74-727
_____12070
FASADNI ODER brez plohov prodam !lg_SM Tel.: 25-867 po 20 uri 12074
Pjjodno zamenjam gradbeno posojilo I" Prodam bakreno PLOČEVINO za ggoove. Šifra: Gotovina_12079
Prodam garažna VRATA kovinska dvi-
Slf^Jel.: 40-666_12085
Prodam 1000 kosov strešne KRITINE rSK^fj 250 kosov letev 4x5 cm in aTRESJE za vikend za kritino. Alek-Dobrava 27, 12088
l.        Pogačnik, Zg. .^nagorica Tel 79-452
ŽFpen' Prodam cca 700 kg betonskega ifcLEZA, debeline 12 in 14 mm Marko
^Sp. Gorje 90_12098
*°dam 300 kosov POROLITA 5 cm in Dl°ge 16 mm pobjon. Tel.: 78-241 ____12105
»0v BOBROVEC, 1500 kosov prodam. 'ei: 25-219 popoldan, 25-661 int 358 H?Pojdan_12107
ra°d* rn tesarske in zidarske KLAMFE ''•enih dimenzij ali jih naredim po ,aroči|u. Zg Brnik 74. Tel.42-726 ____ 12108
Hov        m3 suhih Jesenovih PL°-
" Naslov v oglasnem oddelku 5— 12121
Opeam ' kubik suhih smrekovih ■pK za opaž Adergas 12, ogled v so-^I°J_esdan 12123
Pft/Tm :-—-'-:——
STo^ii Prodam  rabljene male folc 'HESNIKE  (cca  1500 kom). Tel.:
£~i5L____12134
Prodam 500Tg betonskega ŽELEZA in -Ihl^PO delih. Tel.: 70-233 12144
^abl]eno ostrešje, late, opeko špičak. kna in vrata ugodno prodam. Joža V0,b|ek.     Bašelj 36, l!i45-292
Preddvor 12151
/Odam 40 vreč fasadnega PESKA zre-,e ter novo pomivalno KORITO. Mar
^Bašelj 24 Preddvor_12152
sr^am 70 m* LENDAPORA debeline flgjj! - mehki. Marjan Babic, Žeje 1, ^Elil__'_12169
bfredam 3 m D'MNIKA schiedel 16 X.'L zračnika in rabljena okna. Kern _^J_obrava 18, Kamna gorica 12184
Pu4^arn veči° količino DESK za na-
sc (fabjon) Zg Brnik 23, Cerklje ^____12188
B0nim cca 7000 kosov rabljenega Krj R0VCA   Mohorič,   Skalica 10,
24 467
12217
»0v*e'° ugodni ceni prodam 1800 ko (l7fabljene strešne KRITINE zagorka •ov 0sov na m2) ter več rezervnih de-J« *a RENAULT 16 C revolucije 2/a, v^enice 12225
zvečer
m-* POBJONA
Tel.: 11987
jfrjno prodam
l^am rabljen lončen KAMIN, veliko-
^JLjJ"«1 45 056 _12078
^"-Cl POZORI Prodam novo gasil-jj^jčjkomplet) Tel : 36-180 12132 iriV|I^UlRAM matematiko za srednje j^jjHtole Tel 25 953_12174
dj*^ z'darsko ekipo za obnovo fasa-18 kmečke hiše Naslov v oglas ^^gdelku 12202
r»'r® Sem 67 let, pokretna Imam apa &0jD8 dihanje Iščem negovalko, za Pravljanje in pripravo hrane V
9u
i,8 'mam vikend, kjer bom dva V>h0Ca Negovalka ima na razpolago 8ov0 ^udim oskrbo in honorar po do ^k'v' ^'Jave na naslov Ljuba Vola Jlj^yeselova 8, L)ubl|ana Tel (061) po 17 un 12204
prodam   SEME krmnega v*in»   2^ odstotkov ceneje od c ■»I j« Cene   Prebačevo 53,
Kranj 11827
Cj!ar" GAJBICE za krompir ali jabol ^Pjgvec 64, Podnart_12020
Sta'-? železno OGRODJE za pasjo iNL'el 47 597 12036
*^^°~prodam ŠOTOR induplati ( 6 'k, iJ z baldahinom Počkai, Liubljan
12038
^.8,arr< SEME krmnega ohrovta Tel
12044
Stn _° ch7cco STOLČEK hojco in na MPu'K za 40000 din. Mojca Skaza, Ja
^^O, Kranj _12056
!0jAQs GLISER kliček
!*v« Br,*n. športni marala. Plut, Cankar ^S^?aovljica 12113
inj
motorjem
_j8- Tel.: 47-219_12076
^•'tMmOZICEK tribuna, globok in
^l.t
GOBELIN, ženski akt. uokvirjen 106/65 poceni prodamo. Gradnikova 9, Radovljica, tel : 75-610_12230
Prodam ČELADO boeri in ledvični pas Roblek, Bašelj 20, Preddvor 12234
Prodam C 64 in knjige za 1 letnik usmerjenega izobraževanja. Tel.: 36 328_12241
Prodam SEME krmnega ohrovta po 1000 din Strahmj 20, Naklo 12256
Prodam brezdimna DRVA za odprte kamine. Alojz Bukovec, Moškrin 3, Škofja Loka_ 12259
Diatonično HARMONIKO (frajtonar-co) CFB duri, prodam. Pivk, Galetova 2, Kokrica_12275
Prodam športni VOZIČEK peg in stajico. Tel : 37-085_12117
Posodim belo dolgo poročno OBLEKO št 38. Tel : 68-570_12120
Prodam JADRALNO DESKO. Jože Ci perle, Dvorie 96, Cerklje_12122
Prodam suha bukova DRVA in motorno ŽAGO homelite. Sp. Besnica 100 _12131
Ugodno prodam nov sprednji levi BLATNIK za LADO 1600, armaturne MREŽE d imenzije 10 x 6 in 8 x 6 ter 5 vezanih OKEN z žaluzijami kli logatec. Tel.: 42-443_12156
Prodam nove GAJBICE za jabolka ali krompir. Tupaliče 59 12158
Prodam SEME repe. Hrastje 55 12159
Prodam več prostorninskih metrov suhih mešanih DRV Dostava na dom Tel.: 42-471_12163
Prodam večjo količino GAJBIC. Suha 35 pri Predosljah 12177
Prodam elanov GLISER GT 402 in to-mos 18, cena 160 SM. Tel.: 21-267 _12193
Prodam otroški športni VOZIČEK tri-buna (z marelo). Stane Knific, Trboje
75, Kranj_12196
Prodam VESLA za kajak, telefonski RAČUNALNIK, MOPED avtomatik, ŽELEZO 10 x 8, profil 400 kg, navadni ZIDAK, 1000 kosov 24 x12 x 6. Vse za 10 odstotkov ceneje. Hotemaže 13, Preddvor, od torka do petka. 12216
HARMONIKO 60 basno s 5 registri in MENJALNIK za fička prodam. Snedic, Križe 102_12237
Prodam nemški kombiniran otroški VOZIČEK. Hrastje 205. Tel.:49-016
12239
kupim
Kupim starejšo hišo med Jesenicami in Radovljico Naslov v ogl. oddelku _11946
Kupim dve malo rabljene SKRINJE za žito Tel 42-527_12025
V okolici Kranja oz Škofje Loke kupim zemljišče ali starejši objekt, primeren za gostinski lokal Tel. 44-687 12027
Kupim rabljen FOLC Srednja vas 23, Šenčur 12063
Med Radovljico in Tržičem kupim hišo ali etažo z vrtom, zamenjam tudi za trisobno stanovanje v Portorožu. Šifra: Po želji gotovina 12086
Kupim teden dni starega BIKCA si-mentalca. Tel: 70-117 12099
Kupim 10 do 20 dni staro teličko za rejo Anton Aljančič, Kovor 84, Tržič _12136
Kupim suhe hrastove plohe in malo rabljene radiatorje. Tel.: 24-485 12137
Termoakumulacijske PEČI 3 kose, po-ceni prodam. Rekar, Hrastje 10 12064
Kupim KAROSERIJO Z 83-977
750. Tel.: 12160
Kupim smrekove PLOHE 5 cm, lepe. Tel: 61-437_12214
Kupim kuhinjske elemente venera, marles. Tel: 23-418 12233
Kupim 4 m3 suhih smrekovih desk co-laric ( 25 mm ). Tel.: 40-524, zvečer __12251
itan.oprema
Prodam sedežno GARNITURO. Cesta talcev 79, Kranj. Tel.:35-408 12028
Prodam SPALNICO, dobro ohranjeno. Marija Ninič, C. 1. maja 69, Kranj. Tel.: 27-741_12045
Prodam eno leto star KUPPERS-BUSCH. Tel: 62-653_12046
Prodam komplet KUHINJO. Rečiška 15 Tel.:78-257__12047
Prodam raztegljiv KAVČ in dva FOTE-LJA. Romih, Tenetiše 72. Tel.:46-189 __12051
Ugodno prodam ŠTEDILNIK gorenje 4 plin 2 elektrika in pokončni 80 litrski bojler, cena 12 SM. Srečko Štern, Za-breznica61.Tel.:80-504 12054
Prodam štiri FOTELJE za 14 SM. Tro-jarjeva 19, Stražišče pri Kranju, popoldan 12057
sozd zgp giposs ljubljana
SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.o.
Kranj, Nazorjeva 1
Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Lesni obrati Kokrica se obljavlja razpis za proste naloge in opravila
BRUSAČ LESNIH REZIL
Pogoji: poklicna šola gradbene ali lesne smeri ali osemletka z ustreznim tečajem ter dveletnimi delovnimi izkušnjami
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložite v osmih dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1.
Gorenjkci
HTDO »GORENJKA« JESENICE TOZD Hoteli Kranjska gora
Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge DVEH PRODAJALK - NATAKARIC V KIOSKU
Pogoji: V. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovske, gostinske ali ekonomske smeri, eno leto delovnih izkušenj, poskusno delo dva meseca
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v osmih dneh po objavi pošljejo na naslov: HTDO »Gorenjka« Jesenice, Prešernova 16, kadrovska služba.
Prodam SPALNICO Tel. 25-924
Kostovski. 12067
Poceni prodam dva manjša FOTELJA Tel : 22-302_12081
Prodam KAVČ, 2 fotelja, mizico, tepih in hladilnik. Franc Šumeč, Alojza Travna 17, Jesenice 12162
Prodam nerabljeno dvoposteljno otroško SOBO triglav moderni za 90 SM in komplet nerabljeno KUHINJO brest 10 z vgradnimi element' za 100 SM. Ogled možen ob petkih in sobotah od 16. do 18. ure v Lescah, Dežmanova ul. 3, st. 4, stranski vhod 12173
Prodam sedežno kotno GARNITURO, 6 stolov. Kajuhova 3. Tel:22-437 12181
Prodam 3 KW termoakumulacijsko PEČ. Aleš, Begunje 15/a 12190
Prodam staro kopalno KAD, kombinirano PEČ za kopalnico in lesene stopnice. Guzelj, Klobovsova 10, Škofja Loka_12203
Prodam jedilni KOT z mizo in stoli. Tel.: 28-563_12235
Ugodno prodam kuhinjo, otroški globok voziček in koš, kavča in omare, mizo in dva fotelja, mizo, jedilni kot in dva stola, kuppersbusch in omaro za čevlje. Do sobote na naslov Zdenka Gašperlin, Luže 62, Šenčur, od sobote dalje Planina 3, samski dom 12265
poieifl
Dvonadstropno HIŠO v Lescah, s po-gledom na Karavanke, z velikim vrtom prodam. Tel.: (061) 555-488 od 16. do 18. ure vsak delavnik 12040
GARAŽO prodam v naselju Planina, Vrečkova ulica. Šifra: Najboljšemu ponudniku 12076
Hišo v gradnji, delno vseljivo, v Tržiču prodam ali menjam za stanovanje. Ši-fra: Ugodno_12101
V vikend naselju Jasna v Kranjski gori prodamo dve gozdni PARCELI v izmeri 1,5 ha in 0,5 ha po 2.000 din/m2. Šifra: Perspektivno območje za turizem
_12106
Prodam zazidljivo PARCELO v Selški dolini. Naslov v oglasnem oddelku
_ -. ._12207
Prodam vrstno HIŠO v Skofji Loki. Ši-fra:Vseljiva 12213
rtanonanja
Prodam družbeno STANOVANJE s pripadajočimi objekti, v Kurirski poti 31, Kranj. Interesenti naj se javijo v popoldanski uri pri Marjane: Černivec, Kurirska pot 31/a. Tel.:28-369 12061
Dvo in pol sobno stanovanje 73 m2 z garažo in telefonom v središču Domžal prodam pretežno za kredit. Ponudbe sprejemem po tel.: (061) 723-292 po 19. uri ali (064) 57-264_12189
Iščem dvosobno stanovanje. Plačam eno leto vnaprej. Pik Vinkovci, tržnica Kranj 12273
lapoilltve
Takoj zaposlim kvalificiranega SLIKO-PLESKARJA in delavca. Tel.: 39-552 _12083
ZIDAR sprejme zidarska dela, notranji omet, fasade ter tlak. Šifra: Avgust ta-koj _12230
Nujno iščemo varstvo za enajstmese-čno deklico na vašem ali našem domu od septembra dalje. Nudimo dobro plačilo. Naslov v oglasnem oddelku
12231
Instruiram matematiko. Naslov v oglasnem oddelku. 12253
izgubljeno
V nedeljo 19. julija 1987 sem na Bledu izgubila poročni prstan, prosim poštenega najditelja, da se javi na šifro: Prstan 12037
OBVECTI1A
ROLETE IN ŽALUZIJE NAROČITE ŠPI-LERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, telefon (064) 75-610, pa tudi popravila rolet in žaluzij za privatni in družbeni sektor_ 12229
Popravljam vse vrste gospodinjskih aparatov. ELEKTROMEHANIKA Valja-vec, Cankarjeva 60, Radovljica 12250 ŽAGAM DRVA na vašem domu Pokličite in naročite. Tel.: 37-213 12276
rsko (donit) Tel 60 988
12116
ZAHVALA
Ob bridki in težki izgubi moža, očeta in starega očeta
MATEVŽA BOHORIČA
pekovskega mojstra v pokoju, borca Prešernove brigade
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Hvala vsem darovalcem cvetja, še posebej Zvezi borcev KS Stražišče, Pekarni Kranj, dr. Bajžlju ter duhovniku za njihove lepe poslovilne besede, kakor tudi pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali in nas tolažili v teh težkih trenutkih. Še enkrat iskrena hvala vsem skupaj.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Kranj, 28. julija 1987
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
FRANC KALAN
mizar v pokoju
Od njega smo se poslovili v družinskem krogu. Za njim žalujejo vsi njegovi najdražji.
Orehek, Škofja Loka, 15. julija 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, sina, brata in strica
ANDREJA JEROMELA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni Zlatki Dežman in Nadi Ribnikar, ki sta nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Iskrena hvala sosedom in vsem sostanovalcem, kolektivu Vrtnarije za izkazano pomoč ter Marjanu Bajžlju za ganljive besede slovesa ob grobu. Prisrčna hvala pevcem iz Nakla za petje žalo-stink in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnjo pot še enkrat iskrena
hvala.
VSI NJEGOVI
Kranj, Celje, Titovo Velenje, Ljubljana, Zagreb
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, sestre in tašče
MARIJE JELOVČAN
roj. Langerholc
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo tako številno spremili k zadnjemu počitku. Hvala pevcem, duhovniku za opravljen obred, sosedom za pomoč, ter vsem, ki ste jo obiskovali in pomagali med njeno dolgo boleznijo.
VSI NJENI
Virmaše, 24. julija 1987
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
ANGELE FRELIH
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje, darovali cvetje ter jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Habjanu, govorniku za lepe poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Topol je, Železniki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata, strica, svaka, nečaka in bratranca
VINKA VOVKA
iz Hraš
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje. Posebna zahvala osebju internega oddelka bolnice Jesenice, gasilcem Železarne Jesenice, govorniku za poslovilne besede, Valanto-vim, Vidičevim in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: mama, hčerka z družino in ostalo sorodstvo. Hraše, 24. julija 1987
NOVICE IN DOGODKI
Kam v vročem poletnem dnevu?
Na gobe!
Zdaj že rastejo! Moja soseda je iz prvih jurčkov, ki jih je našla v gozdovih na Sorskem polju, že skuhala prvo gobovo juhi-co. Jo je že zgrabila ta gobarska strast. Vsako jutro, še predno se otroci zbude, je s kolesom v gozdu. Nikoli ne pride praznih rok domov.
Mejdun, kako ti srce zaigra, ko zagledaš jurčka! Saj si vesel vsake gobe, pa naj bo to lisička, golobička, kostanjevka, taka ali drugačna trobenta, ampak čez jurčka ga ni! Poznam ljudi, ki gob sploh ne jedo, nabirajo pa jih s še večjo strastjo kot tisti, ki hodijo za njimi le zato, da se potem doma posladkajo. Resnično je to že kar strast. Ko začno rasti v Beli krajini, zapojo po Gorenjskem telefoni: »Pridite, gobe so začele...!« In sedejo v avtomo-
bile, pa hajd v gozdove. Domov pa pridejo s polnimi prtljažniki samih jurčkov. Potem noč in dan vlagajo, vkuhavajo, sušijo, zamrzujejo...
Pa veste kje je največji užitek pobrati jurčka? Na planinskih pašnikih. Na Tegoški planini sem jih nekoč nabirala. Kot kamen so bili, trdni, gosti. Taki ne zrastejo nikjer drugje. Samo malo irieglic mora prekriti dolino, pa jih je drugi dan, da očem ne moreš verjeti. Drugi spet prisegajo na gobe s Pokljuke. Tudi pokljuškega medveda se ne boje. Tretji spet hodijo po gobe na Jezersko, četrti pod Storžič, v Bašelj in v gozdove na Beli, peti v besniške gozdove, na obronke Jelovice. Najraje se vsak drži svojega terena, kajti pravi gobar
Pri nas je vse manj zastrupitev s strupenimi gobami. K temu so največ pripomogle gobarske razstave, ki jih člani gobarskih družin pripravljajo — ne le vsako jesen na Gorenjskem sejmu v Kranju, temveč tudi priložnostno v raznih gostiščih. Naša slika je z razstave gob v hotelu Kazina na Jezerskem pred nekaj leti. — Foto: D. Dolenc
Kar samo se mu smeje ob takšni beri! Komu bi se pa ne?
točno ve, kje in kdaj bo goba zrasla. In jo tam tudi vedno najde.
Pri gobah pa naj veljajo pravila: ne nabirajte in ne jejte neznanih gob! Če vam goba v gozdu ni všeč, je ne brcnite. Pustite jo, naj krasi gozd po svoje. Stari gobarji imajo tudi pravilo, da gob ne podarjamo. Raje pokažimo svoj »štant« tudi prijatelju, pa naj jih sam nabere. Ce se mu slučajno kaj zgodi, ne bo krivda padla na našo dušo. Vsak naj jo nosi ~am. Pretežka bi bila, če bi se zgodilo kaj hujšega...
In kaj pravijo strokovnjaki o radioaktivnosti gob? Takoj po černobilski nesreči so ugotavljali večjo radioaktivnost v ciganč-kih (šampinjonih) in v kostanj evkah ter v vseh tistih gobah, ki imajo v svojem tkivu več vode. Vendar pa pravijo tudi, da so imele v začetku šestdesetih let zagotovo več radioaktivnosti, kot danes, pa nismo temu posvečali večje pozornosti. Naj velja pravilo: če gobe dobro prenašate, jih jejte, sicer jih raje pustite. Tako ali tako pa velja, naj bo goba le za začimbo, ne za jed.
D. Dolenc
Kaj bi vprašali svojega župana?
Zagotovo vsakega kaj žuli tudi v tistih stvareh, ki sodijo v javno življenje ali utrip mesta, sploh pa tedaj, ko se javnost podreja željam in potrebam nekaterih posameznikov, ki le redko zadevajo potrebe vseh. Tudi v
Kranju je vedno slišati pripombe na to ali ono pomanjkljivost v javnem utripu mesta. Ob prazniku občine Kranj in Radovljice sem vprašal nekaj občanov, kaj bi ob tej priložnosti vprašali svojega župana:
Franc Intihar, upokojenec   iz Radovljice:
»Mislim, da je vse urejeno v najlepšem redu, sploh pa ceste, ki so jih zadnje čase kar dobro uredili. Preskrba v trgovinah je po mojem mnenju kar zadovoljiva. Tudi s pokojnine sem kar zadovoljen, čeprav se tudi cene nenehno dvigajo. Kakšnih posebnih pripomb ali vprašanj pa tudi za župana ne bi imel.«
Jožica Mihev, učiteljica na srednji teh. šoli Iskra v Kranju: »Jaz sem bolj za predloge kot za vprašanja. V prvi vrsti bi Kranj potreboval malo več čistoče. Kar se tiče trgovin, bi predlagala malo več vljudnosti, kajti meni osebno precej pomeni tisti dober dan in hvala, ko grem po nakupih. Prav je, da so začeli urejati stari del Kranja, ker se mi zdi, da bi to lahko bilo izredno lepo mesto in ima vse pogoje, da to postane, le da so slabo izkoriščeni. Kulturna dediščina je skrajno zanemarjena, kar me zelo moti. Lep primer je Prešernov gaj, ki nikakor ne služi svojemu prvotnemu namenu in bi ga lahko uredili vsaj kot park, da bi lahko tudi starejši prišli tja sedet. Zelo pozdravljam vsakovrstne kulturne prireditve v Kranju in predvsem dejavnosti Gledališča čez cesto.«
dobro
Zofka Lutnar, upokojenka  iz Radovljice:
»Vem, kdo je župan, vendar ga osebno ne poznam. Mislim, da bi mladi imeli več takšnih vprašanj, kajti mene kot upokojenke te stvari ne zanimajo toliko. Ne vem, kaj bi lahko vprašala, ker nimam pripomb. Ob prazniku pa bi županu želela, da vse stvari vodi naprej, tako da bo prav.«
Marko Kokalj, študent iz Suhe pri Kranju: »Treba bi bilo urediti staro mestno jedro, ki bi lahko postalo velika kranjska znamenitost. Zato je dobro, da so ga začeli urejati. Ko urejajo stare hiše, bi lahko glede na pomanjkanje stanovanj uredili tudi podstrešja. Mladini je sicer za zabavo namenjen prostor na terasi hotela Creina, vendar glede na različne okuse tovrstna zabava marsikomu ne ustreza. Predvsem za kulturne potrebe bi bilo treba urediti in nameniti stari del Kranja okrog gradu Kieselstein, kjer bi lahko dobila svoj prostor tudi drugačna mladinska kultura, kajti tu je okolje za plodno kulturno ustvarjanje.«
M. Ogris Foto: G. Šinik
Število prometnih nezgod v loški občini narašča
Prehitra vožnja prvi, alkohol »šele« četrti vzrok
Škofja Loka, 28. julija — Podobno kot v celi Jugoslaviji, so se tudi v loški občini prometno varnostne razmere poslabšale. Število nezgod narašča, prav tako število smrtnih žrtev, ki jih je bilo letos že pet. Zaskrbljujoče naraščajo tudi nezgode z manjšo materialno škodo, zlasti na prakiriščih, ki so odraz vedno slabše vozniške kulture; povzročitelji škode brez glasu izginejo.
Med vzroki prometnih nezgod je letos na prvem mestu prehitra vožnja, na drugem mestu je takoimenovana stranvožnja (vožnja po levem pasu), na tretjem izsiljevanje prednosti in »šele« na četrtem vinjenost voznikov. Ta je bila lani na drugem mestu, predvsem nenehnim nadzorom miličnikov nad razpoloženjem voznikov pa se imajo Ix>čani zahvaliti, da sedajo za volan bolj trezni in je zaradi tega tudi manj nezgod.
Žal pa podobnega uspeha miličniki še nimajo pri obvladovanju prehitre vožnje. Čeprav so na najbolj ogroženih odsekih poostrili nadzor z radarji. Najbolj črna točka v loški občini je del regionalne ceste od Kranja proti Skofji Loki skozi naselje Sv. Duh, kjer so ob obeh straneh stanovanjske hiše, pešci nimajo pločnika in kolesarji ne svoje steze, medtem ko dokaj lepa cesta voznike zmami k prehitri vožnji. Tu je tudi največ prometnih nezgod.
Črne točke so še Spodnji trg in Pepetov klanec v Skofji Ix>ki ter del poljanske ceste od občine do Zminca, kjer je cesta ozka, po njej pa prevažajo tovor, tudi nevarnega, težki tovornjaki na po*i v Rudnik urana Zirovski vrh, hotaveljski Marmor in žirovske tovarne.
Glede na to, da pri nas slabih cest ne priznavajo za krivca prometnih nezgod, je seveda vedenje ljudi v prometu bistven vzrok povečanja števila nezgod. Kazni za kršitve so prenizke in voznikov ne priganjajo k večji pazljivosti Dogaja se, da miličnikom brez besed plačajo kazen, samo da lahko čim prej nadaljujejo vožnjo. Zato bi bila v prid varnosti vseh v prometu -voznikov, kolesarjev, pešcev - nujna čimprejšnja sprememba kazni na višjo vrednost. .. , , , J                                                                                   H. Jelovčan
Medvoški Donit rešuje jeseniški Kovin
V delovni organizaciji Kovin na Jesenicah imajo velike kadrovske, programske m finančne težave, ki jih sami nikakor ne bi mogli rešiti, saj bi bila potrebna takojšnja sanacija. Vendar jim je rešitev ponudil Donit iz Medvod, s katerim Kovin že nekaj časa zelo dobro sodeluje. Kovin jim je izdeloval sestavne dele za filtre in to sodelovanje je vrednostno predstavljalo okoli 10 odstotkov vsega prihodka v delovni organizaciji Kovin, dohodka pa še precej več.
Donit predlaga, da bi laradi prostorske utesnjenosti v Medvodah prenesli proizvodnjo filtrov na Jesenice. Za filtre imajo dovolj naročil, na domačem in tujem tržišču. Na Jesenicah bi izdelali na leto milijon kosov filtrov. . ,
Ta pro<zvodnju bi na Jesenicah zahtevala zaposlitev 57 delavcev, ki bi se vključili v delovno organizacijo Donit, saj ta izredno dobro posluje in gospodari Posebno v temeljni organizaciji filtri imajo nadpovprečne poslovne rezultate, kljub temu, da so precej vezani na izvoz, saj so letos 47 odstotkov celotnega prihodka ustvarili z izvozom.
Vsa tista vprašanja, ki bi se ob združitvi morebiti še pojavila, bodo rešili na osnovi analize v akcijskem programu. D
Ob jubileju postaje GRS Tržič
Razstava in proslava
Tržič, julij« - Člani postaje Gorske reševalne službe v Tržiču, ki slavijo letos 50-letnico njenega delovanja, označujejo ta jubilej z vrsto prireditev. Dve bosta tudi ob proslavljanju letošnjega občinskega praznika, in sicer v soboto, 8. avgusta.
Tega dne bodo ob 16. un in 30 minut odprli v trziškem paviljonu NOB razstavo »50 let dela GRS v Tržiču«. S slikovnim in drugim dokumentarnim gradivom bodo obiskovalcem predstavili mejnike v razvoju tržiške postaje Poldrugo uro zatem bo v avli osnovne šole Heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču proslava, katere pokrovitelj je tržiška občinska skupščina. Med njo se bodo zvrstili slavnostni govor in pozdravni nagovori, po podelitvi priznanj in plaket GRS pa bo še kulturni spored,  j^^^ s Saje
Po Jesenici je splavalo 500 valjarjev
Jesenice, 30. julija — Lesno-galanterijskemu obratu se je zgodilo najhujše: je tik pred likvidacijo, ob nedavnem neurju pa jim je stroje in material poškodovala voda, ki je vdrla v obrat. Odnesla je celo 500 valjarjev, ki so jih nameravali poslati v Ameriko.
V Lesno-galanterijskem obratu na Jesenicah res nimajo sreče: dolga leta so bili prepuščeni samemu sebi in iznajdljivosti direktorjev. Ti so vsi po vrsti za puščali podjetje in v svojo zasebno obrtništvo odnašali najbolj zanimive programe obrata. A delavci so vztrajali, kljub nizkim osebnim dohodkom, ki so bili celo pod zajamčenimi. Še danes prejemajo po 80.000 dinarjev, a le zato, ker je zajamčeni dohodek že 65.000 dinarjev.
najbolj spretni in pogumni, kajpada delavci obrata.
In ker nesreča nikoli ne počiva, se je nekdanje jeseniške žage na Spodnjem Plavžu številka 13 (imajo celo nesrečno ulično številko 13) lotilo tudi nedavno neurje in deževje. S hriba je vdrla voda v sušilnico, stojnico in brusilnico, tako da zvečer čuvaj vrat sploh ni mogel odpreti. Bilo jo je najmanj za meter višine in preplavila je vse stroje in material ter izdelke, ki so jih imeli
Voda je vdrla v strojnico in lakirnico in hudo poškodova- 0[ la stroje ter uničila izdelke in material. — Foto: F. Per- { dan v
nt i
Lesnemu obratu med drugih ^ ^ vseh koncih in krajih pušča tu 1 streha... . g
D. Sede] R
set in več let garali na žagi), je vendarle prav, da obrat končno dobi ključavnico na vrata.
Lahko se zgodi najhujše, kajti
Cesta pred Lesno-galanterijskim obratom se je že pred časom udrla, a je še do danes niso popravili. — Foto: F. Perdan
?= zavarovalna skupnost triglav
Bolje je preprečiti - kot zdraviti!
\ I S KI. (T
Prišli so tako daleč, da se je občina odločila za likvidacijo obrata, ki sicer dobro prodaja majhne lesne izdelke, od karnis do valjarjev in delov za pohi štveno industrijo. Likvidacija naj bi bila avgusta ali septembra letos, do tedaj pa naj bi delavci večinoma že zapustili podjetje.
A nekateri še kar naprej vztrajajo, še posebno starejši in ne verjamejo, da bo do likvidacije prišlo. Likvidacija je res najbolj pametna, kajti stavba se bo delavcem nekega dne porušili' na glavo, v tako obupnem stanju je.
Najprej se jim je udrla cesta pred obratom na pobočju, kjer zemlja drsi in ogroža še spodnji ribiški dom. Sanirali je še do danes niso. zau> po njej vozijo lo
pripravljene za kupca. Okoli 500 valjarjev, ki so jih nameravali preko Domače radinosti i/. Beograda poslati na ameriško, kanadsko in italijansko tržišče, je na drugi strani odnesel potok Jesenica..
Delavci so reševali vso nedeljo, vse, kar se je rešiti dalo. Tudi ob neurju in hudi .škodi, ki so jo utrpeli, ni niti za hip popustila njihova zares zavidanja vredna delovna zavest, saj kljub oblju bljeni likvidaciji in 80.000 dinarjev plače še vedno prihajajo na delo. Saj je komajda verjetno!
Škoda je velika, kajti stroji so potrebni popravila, ne vedo pa tudi, kako bo z materialom, ki so jim ga za delo posodili njihovi partnerji. Čeprav je zares težko, da se bodo starejši delavci mora li prezapc. sliti (ko so zdaj Uide-
Angležinji spodrsnilo na listju
Martuljek, 27. julija — Na |
varovani poti iz Martuljka k drugemu slapu Murtuljščice je na listju spodrsnilo Angležinji Valerie Shavv, 1028. Pri padcu si je zlomila nogo v gležnju. V dolino so jo prinesli kranjskogorski reševalci.
Sopotnik mrtev
Železniki, 27. juliju - Marko Kendu, 1968, iz Pod brdu je mulo pred tretjo uro popoldne vozil iz Železnikov proti Skofji Loki. Pri hiši Studeno 32 je zurudi prevelike hitrosti in vožnje pod vpli
vom ulkoholu zapeljal nu bunkino, nuto pu bočno v dr**JI V nezgodi se je smrtim I,"nt'^, ^ čil sopotnik Peter Hudolin, iz Selc, voznik pu je dobil 1« kuj prusk.
Z Vršiča v skalo >
---M
ki mi jslut goru, 28. juliju "A
treh popoldne je z Vršiču P^J Krunjski gori peljul ^uno^nLJilJ mec Rudolf Stolber, 1007. PJj dvojnim desnim ovinkom Jf.J|3 viral, vendur zuvoru ni Pr|*iwJ Ovinku je kljub temu sX*^jk zvozil. Ko pu je pred seboj drugo vo/.ilo in mu svojt*B*£B uspelo upočasniti, je zuvil_d**B /.upeljul v obcestni jarek i«1 J i peli \ ik ili
•  i .m |> ni voznik Hudo'* .j^fl •i 'M I
1025, in Frnnzisku Bler, W' |fl /je pa An.lre Bud/in, M»74. f