rebuae.
organizacijah v Ferrari je priŽtia na dan prolctiirNkd razredna zavest. SurlutBn
rjev. l»ruK* iu. nur itin privatne lastni posledica razvoju siHxlaratva.
FaAisti nisi) P*'v*
IZHAJA VSAK
J
V i*r * » * »r
Celoletno c. C. post.	^	000	t 1S20
poluletiio	Dr.	Henrik Tuma	, 910
čet tletno	(,	. 4 60
Posamezn - Viale 24 Maggio 8	.	'Jljl	lCa	1 uprav-
nlštvo: Ti	m viso-
čine ene ___________________________________________________________         ;v.~w,	zalivale,
poslanice,  v«.uu, ugovsKi in obrtniški oglasi 60 ceni — Plača se vnaprej.
DELO
Glasilo Komunistične stranke Italije
Rdeči vojaki, živo upanje trpečega proletariata, bodite branitelji svojega razreda* Ne izdajajte svojih očetov in materi
Trst, 14. septembra 1922. — Leto III. - Štev. 147.
Razredni boj in kriza v fašizmu
Fašizem jc zadal proletariatu po vsej Italiji hude udarce Bilo bi neresno in po našem mnenju tudi nevarno, ako hi tajili to grenko resnico, ki leži na dlani. Vendar upamo se trditi, da sc ho kapitalistična buržoazaja, ki je fašizem oborožila in ga podpirala in ga še vedno podpira s vsemi razpoložljivimi silami, še hudo kesala svojega protiproletar-skega početja.
Fašistovsko gibanje jc korak nazaj, pa naj ga motrimo s kapitalističnega ali s proletarskega stališča. V socialnem in gospodarskem razvoju pa niso mogoči resni skoki v preteklost. Zato bo odpovedal fašizem kaj kmalu svojo službo in ho izginil iz sedanjega političnega površja, kamor je znerel kot pozen ostanek fatarih in premaganih idej.
Fašizem se je pojavil in se je razvil v imenu narodne ideje kot reakcija na mednarodno gibanje proletariata. Kapitalistična buržoazija se je oklenila le-nieljne ideje fašistpvskega gibanja, ker je hotela dati svojemu naravnemu boju proti proletariatu etični okrasek, pripro-sto politično in socialno misel, ki naj bi lovila kaline. Toda narodna ideja ki je svoj čas družila razpršene dele velikega narodnega telesa, ki je uničila feudatne ostanke in raztrgala premnoge meje malih in malenkostnih državic, je postala vsled socialnega in gospodarskega razvoja ne le konservativen, marveč naravnost nazadnjaški element. Mejo sedanjih valikih narodnih držav so za razvoj kapitalističnega gospodarstva odveč. Ta razvoj sili in mora siliti preko teh mej v mednarodnost in stremi naravno za tem, da bi te meje odpravil. Mednarodnost ni iznajdba proletariata marveč je naravna posledica kapitalističnega gospodarskega razvoja. Prole tariat je razumel kam vodi pot razvoja in je šel za njim. Narodna ideja je danes ovira temu razvoju. Kapitalizem bi se moral boriti proti njej kakor proletariat. Prvi pa ni storil tega, ker ni maral ostati brez etilne cvetke v imenu katere se da imenitno izkoriščati kaline ki verjamejo v narodni čut kapitalistične bur-žoazije.,
Industrialci in agrarci so morali ho-teei, da se razširi fašizem tudi v vrste mestnega in poljedelskega proletariata. Da bi dosegli ta uspeh čim prej in spravili delavstvo iz rdečih v svoje strokovne organizacije, ki so jih v ta namen ustanovili, so morali tudi nekaj obljubiti in se delati kakpr, da jim je zares za blagor delavstva! V provinci Ferrara so prisilili proletariat nasilnim potom, da je pristopil ves v njihove narodne sindikate. Danes, po komaj poldrugem letu svojega obstanka, se je fašizem v Ferrari razklal. Nastal je med fašisti te province razkol, ki bo segel globoko v vrste vsega lasistovskega gibanja.
Zgodilo se je pred par tedni, da je prišla v Ferraro neka. fašistovska komisija, ki jo je tja poslalo osrednje vodstvo Mussolinijeve stranke. Ta komisija je po kratkem poslovanju odstavila odbor ferrarske fašistovske sekcije in izključila r.ekaj ljudi, ki so igrali v stranki prvovrstno vlogo. Izključeni se sedaj pritožujejo in olSitajo vodstvu svoje nekdanje stranke, da podpira agrarne usužnjevai-ce delavstva. Izključeni so ustanovili v Ferrari avtonomno sekcijo fašizma in se vrši sedaj med pristnimi in avtonomnimi faiMsti boj kakor se je vršil v onem mestu prej boj med fašisti in socialisti. «Balilla», uradno glasilo fašistov v Ferrari napada avtonomne brate prav močno in pravi med, drugim:	«Avtonomni
fašisti, ki so ustanovili svojo sekcijo, o-čitajo nam da smo usužnjevalci delav st\a, Na to odgovorimo mi, da so to le traze, potom katerih se avtonomni fašisti nadejajo, da bodo oživeli med delavstvom staro razredno zavest, ki smo jo v trudnem delu dveh let s težavo pokopali. Kakor se vidi se iz pretekiosti vračajo med’ nas boljišleviki«.
Seveda, iz besed, ki jih je napisal o-monjeni fašistovski list proti svojim nekdanjim tovarišem, proti avtonomnim fašistom, je jasno razvidno, da je imel res fašizem namen uničiti v proletariatu vsakr no sled razredne zavesti. Ob enem nam pa poved« omenjene besede, enako kakor ovitki avtonomnih fašistov proti faustovskemu vodstvu, da se jim ni po-RreCiio te razredne zavesti popolnoma pokazati in jo spraviti iz sveta. Fašisti so rabin in rabijo še vedno v svojih govorih in spisih vse polno ponosnih besed. Ako fclovek čita, kar ti ljudje pišejo in posluša, kar govore dobi utis, da so si r.amrečj utepli v glavo, da je ves svet radi njih tu in da se mora vrteti kakor sami hočejo. Odkar obstoje pokopavajo razredno zavest delavstva. Trde da st! morajo delavci in kapitalisti podvreči višjim interesom in potrebam domovine. Oni, fašisti, bodo nadzorovali, da bo šlo vse prav in da ne fo več na svetu ne preveč izkoriščanih ne preveč izkoriičujoith ljudi. Dve leti se težavno bore, požigajo delavske hišto in ubivajo delavce in delavske agitatorji Vse zato, da bi uničili delavsko razredno zavest, da bi uničiti vsakršno proletarsko gibanje. «Ruzredni žoj je fraza, ki so jo iznašli puntarji« so trdili ponosno v svojih listih. In glej: da at pribore na svojo stran delavce, so u-stunoviil riniti ni,, organizacije in v teh
si jc mislila, da bo smel nekaznovano rediti gada na prsih, (iad pa jo pičil šarlatana., ki se sedaj jezi nad gadom in se čudi da jo bil strupen.
AvtonomislKiii fašisti niso delavski puntarji in mi ne pričakujemo od njihovega gibanja nobene podpore. Označiti smo hoteli le dejstvo razrednega boja, ki sili na dan vedno in povsod. In kakor j(! prišel na dan v fašistovski organizaciji v Ferrari, bo pomolil g]avo tudi v drugih enakih organizmih. Kakor ni |n ternacionalizein iznajdba delavstva, tako ni razredni boj izmišljotina puntajo naravno posledica sistn. laslnine, prvi jo naravna kapitalističnega go
z interesi izkoriščujoMh. Spominjamo t;e gibanja ploglasne Narodne delavske organizacije pri nas, kjer so pritlikavci a la Mandič, Škerl in Brandner prerokovali smrt internacionale in socializma (er napovedovali dobo harmoničnega so-elovanja med posameznimi razredi. Dogodki so pohodili te pritlikavce in danes je socializem bolj živ kot je bil kedaj in razredni boj draži spanje najvelčjih optimistov. Ni mogoče spraviti s sveta kar je naravnega Internacionala je solnce bodočnosti; razredni boj bo odpravljen ko ne bo na svetu vej razredov. Ponosne besede lahko omamijo slabiče in prepričajo lahko ljudi, ki ne poznajo pogojev
| gospodarskega in socialnega razvoja. Fašizem, ki se mu je s silo in s pomočijo državnih organov posrečilo uničiti, kar je bilo proletarskega in razkropiti proletarske organizacije, ni v stanu, da bi u-klenil kapitalistični razvoj v okove premagane narodne ideje in ni v stajiu, da bi odpravil s sveta razredne antagonizme. Še enkrat se pokaše v vsej obsežnosti realnost socialističnega nauka, ki prinese vse kritike učenih in neueenih socialnih analfabetov’. Mogoče je začasno potlačiti inusužnjiti proletariat. Lahko je delo nabiranja krumirjev in enakih nižjih del v službi kapitalizma. Po vseh bojih se pa izkaže da obstoji in da živi razredni boj, ki ne pozna premirja in Ki bo razvil zastavo svoje zmage, ko bodo razredi odpravljeni in internacionala uresničena. Mi v to verujemo in se za to borimo.
Reformisti rekoše svoju
ki so napovedali hoj i, in niso prvi, ki so Interese izkoriščanih i
Reformisti rekoiše svoju i... ostadoše živi. Rekoše je i nek im je poslednja. Na nama proletarima, radnicima, seljacima i ostalim plačenicima, na nama je sad da reknemo nažu. A ta mora da glasi:	To
tam je poslednja medju nama, izdaji cel Izdajice dočekaše svoj čas. Ovaj čas najogorčenije borbe izgleda im najpo-voljniji da se otvoreno stave na stranu kapitalista. Pošto misle da su več ubili borbeni duh i životnu snagu proletariata sad su odkrili karte i hteli bi još više da nas dotuku.
U naj novi jem manifestu kolaboracio-nističke frakcije večina «socialističkih>), vedja otvoreno izjavljuje: mi nismo re-volucioneri, mi nismo nekulturni prole-teri, — več napredni i solidni purgeri! — Kolaboracionisti bez ustezanja zauzi-maju stav protiv revolucionarnOg proletariata. Izjavljuju se za gradjansku demokraciji], pozivaju nas na poštovanje zakona i biračkih kuti ja — šrto poMvaju na bajonetima. Ljudi hode da «večina» vlada, i lide večinu u nekoliko njima ravnih milionera i njihovim slugama. Proletariat je manjima, jer za njih je* dan Fakta'vredi više od stotine žuljavih ruku. Proletariat treba da izvrtava naloge «slavnih» fašističnih vojvoda, treba da. gleda svoje stanove i organizacije u plamenu, da se prebija po zatvorima, da ustupi pijavkama jadni zalogaj svoje dečice, — onda mu ne faii «oslobodje-nje», t. j. smrt od gladi i večina u parlamentu Sto se zove groblje.
Gospoda kolaboracionisti pozivali gospodu maksimaliste da biraju, jer ima samo dva puta: «kulturni», miroljubivi gradjanski parlamentarizam, ili «div-ljačka», boljševička proleterska revolucija. I još nam oni vele: komunisti su dosledni, propovedaju nasilje protiv nasilja i prolivaju «bratsku» krv; a mi, o-brazovani ljudi «plemenitog srca», hočemo da. se proletariat pokori l“))im, i da ne uznemiruje mirne i site gradj^ne. Dabogme, kad mi budemo pokorne ovji-ce, niti če fašisti morati da nas ubijaju, ni gospoda «socialisti» daspadaju daleko od gospe — na parlamentskim klupama. Trečeg puta nema, gospodo, hirajte od ta dva! — doVikuju oni maksimalistima.
Imaju pravo. Dosadilo je i njima več da sede na dve stolice. Samo dve su klase u kapitalističkom društvu, i ko nije u jednoj — mora da bude u drugoj. Bolje rečeno, samo dva su logora: proleter-ski i buržoaski, revolucionarni i kontrarevolucionarni; ko nije revolucioner — on je več zbog toga kontrorevolucioner. Kolaboracionisti su se napokon dosetili da ostaje bez i jedne — onaj ko Žisli na dve da sedi; radili za kapitalizam, a sedeti u logoru proletariata, znači... biti medju dve vatre. I oni se odlučiše jasno i bez srama da zauzmu svoje mesto u logoru buržoazije.
Ko poznaje šiupljoglave maksimaliste, mora da bude siguran o njihovoj odluci: oni če i nadalje da se nameštaju na dve stolice, sve dotle dok ne opeku levi guz (dok im revolucionarni proletariat ne podleže vatru sa svoje strane), i zatirn Če kao pajaci, uz papagajski! dreku, da se skotrljaju za svojom bračom. Pa znr bi i moglo drukče da bude! Kako svi mi, tako i oni moraju da budu ili u buržoa-skom logoru — ili u proleterskom, ili na strani revolucije — ili kontrarevolucije. A oni su još smučeniji sitnogradjani od kolaboracionista i zato su više kontrarevolucionarni. Oni ne mogu i ne smiju s revolucionarnim i sveznim proletariatom jer su zbunjeni i kukavni sitnogra-djaili, kontrorevolucioneri; a posle tolikih «revolucionarnih» deklamacija, oni se naprosto — stide da predju otvoreno u lqgor buržoazije. Stide se, jer ju purgeri. A zar ima nečega što l>i jasnijo pokazivalo purgera nego baš stid! Da-kle, purgeri! i zato'če morati — kad tad — otvoreno da istupe protiv socialne revolucije. Ali zar ima jačeg osečanja u sitnogradjanina nego što je stid! I više, zar irna sitnogradjanin još koje oseča-nj(j izvan stida i straha!? Ne. On grize krompir, jer ga je stid priznati kako nije znao da razlikuje krompir od jahukc; priziva revoluciju da rastera strah i beži od nje jer ga je strah; on je demokrata, jer se hojijpolicajca i biče atentator protiv radniiiko vlasti (kao ruski «$ocial-revolucionerii)), jer ga jc stid da ne hude «demokrat». Otud njihova (maksinia-listička) odluka ne mož« odmah do, Padne, i /uto če da hude propračena ve-čem drekom.
Kolaboracionisti prelaze gladko i jasno u buržioaski logor, i ne mogu više da budu ozbiljna opasnost za radnički pokret. Ali ostaju maksimalisti. koji če sad nesto komotnije i mnogo življe tro-vati još neopredeljene slojeve proletaria ta njihovom reformističko-nrevolucio-narnom» kašom. A, medjutirn, danas je vreme borbe, i valja ga lskoristiti, jer vreme jedanput prošlo — ne vrača se više.
Naš zatatak nije u tome da sad sazi-varno diskuslone večeri sa maksimal-ro-formistiina i da se lamu natežemo oko toga šta jest revolucionarno, a sta opet nije. U ovoin vremenu proletariat riM)ra da se bori i da poltrdi, i sva naša briga mora da bude baš oko te borbe. Proletariat mora da se organistu je u rr rol uri o-nunii jedinstveni front i danas če on to nčiniti pre nego ikad, ako komunisti bit-du znali da ga uputc dubro.
Nastrani literarne poloniike «a social
izdajicama, i na posao! Na stvaranje revolucionarnog	jedinstvenog fronta
proletariata, ria stvaranje odozdo. U konkretnim Slutčajevima, u borbi samoj, ima čemo prilike — na;?alost i suviše — da pokažemo proletariatu svu mizeriju re-negata i da ih prikažemo u svem njihovom ništavilu.
Svesni proletariat, proletariat željan pobede i oslobodjenja, komunisti, taj proletariat ima sad da pokaie svoju, jer izdajice svoju... rekoše!
AZ-BUKI.
ificounite. V tej Turško grški vojni se je namreč pokazalo, da stoji Sovjetska Ru sija.trdno na nogah in da vodi zelo spretno svojo zunanjo politiko. Ruska zunanja politika pa je mednarodna politika proletariata celega sveta. Zato naj bo proletariat pripravljen za vsak slučaj da bo lahko podpiral Rusijo v njeni zunanji politiki. Sovjetska Rusija je zares tudi imperialistična toda v drugačnem smislu. Njen imperializem je proletarska. internacionala.
Anglija je že poslala svoje čete, da branijo Carigrad in dardanelske ožine. Turki so odgovorili, da pot v Carigrad nc vodi samo preko da rdanel škili ožin. Strah pred Rusijo bo udušil v Franciji srd proti Angliji in bo morda poslala tudi ona del svojih čet tja doli, da bo smela biti deležna plna v slučaju zmage. Kapitalizem se ne bo spametoval. Če treba bo zopet poklical pod orožje proletarske sinove in očete. Ako pride do tega, tedaj pozivamo proletariat naj se odzove klicu in naj prime orožje v svoje roke. Rabi naj ga pa v svojo korist!
Dokazi
Turško -grška vojna grozi, da zaneti plamen po vsej Evropi
V mali Aziji se odigravajo vajni dogodki, ki so v stanu, da zanetijo vojni plamen po vsej Evropi. Tam se vrši vojna med Turčijo in Grško, o kateri je večina javnosti izvedela šele pred dobrimi tedni in o kateri vemo danes, da so bili v njej Grki docela poraženi. Povod te vojne je bila (o ti sveta diplomacija) rrirovna pogodba, ki je bila podpisana v Sčvresu, s kojo je hotela antenta uničiti Turčijo kakor je zasledovala enake namene napram Nemčiji s pogodbo v Versaillesu in napram Nemški Avstriji s pogodbo (mirovno seveda) v S. Germainu Takoj ko je bila mirovna pogodba v Se-vresu podpisana, se je prijelo na Turškem proti tej pogodbi veliko ljudsko narodno gibanje, ki ga je vodil Mustafa Ivemal pai'». Ta je proklamiral neodvisnost Anatolije in ustanovil svojo vlado v Angori. Proti temu gibanju sc je postavila Anglija zato, ker se je bala, da ne bi zopet izgubila kar je ukrudla po polomu Tdrčile In tlidi zato k#r je i*\ ' dela, da jt’ sklenila vlada Mustafa Ke-mal paša gospodarsko in baje tudi vojaško pogodbo s Sovjetsko Rusijo. Turškega narodnega gibanja se je ustrašila tudi Grška, ki je aprila meseca 1920. dobila na konferenci v San Remu izrok Anglije turško deželo Traeijo in mesto Smirno. Ker si je grški imperializem domišljal, da se bo smel polastiti s pomočijo Anglije še druge rodovitne dežeie Turške, je gn!ika vojska takoj zasedla Smirno. Tedaj je stopilo, turško narodno dovala, ker ni imela vlada v Angori še napovedala boj. gršikemu tujcu. Grška je prva pričela z ofenzivo in sicer ob koncu marča meseca 1921. Od tedaj grmi na v.-'hodu top, ki danes ni .še utihnil.t Spočetka je Grčija s svojimi vojaki napredovala, ker ni irnala vlada v Angori še dobro oboraženega in organiziranega vojaštva. Pred nekaj tedni so pa pričeli Turki z ofenzivo in so v malo dneh grško vojsko popolnoma razkropili na način, da je Gršika bila prisiljena naprositi premirje.
Turška zmaga je udarila kakor strela v antento, katere edinost obstoji komaj na papirju. Ko so Turki ukorakali v Smirno so Se antantine države toliko iz samega straha zbližale, da so Turkom prepovedale naprej. Anglija se je zbala, da bi Turki zasedli Carigrad* ki ga ima sedaj ona v svojih rokah in po katerem je hrepenela dolga desetletja. Zanjo tvorijo Carigrad in dardanelske ožine ključ ekspanzivne politike proti vshodu. Francija, ki je v tej vojni pomagala Turkom, ker je hotela 'Ikodovati Angliji, se je tudi zbala turške zmage, ko je izvedela da obstoji med Angoro in Moskvo vei nego navadno prijateljsko razmerje. Turške zmage se pa veseli Sovjetska Rusija, ki je čestitala vladi Kenial paše v Angori na veliki zmagi.
Zmago Ivemal paše so močno vplivalo na vse turško prebivalstvo. V Mezopotamiji so turški ustaši že za’e1i streljati na angle^ike posadke. V hipu se lahko zgodi, da se ves Islam od Maroka do Indije dvigne. Ta velika žila angleškega imperializma ille utripa kakor nikdar prej in nihče ne more danes prorokovati posledic, ki bi nastale iz tega, ako bi Turki zopet zasedali Carigrad.
Vsled teh dejstev, zlasti vsled pogodbe ki veže Turke in ruski proletariat, vzbuja naj večjo pozornost vprašanje ruske
Imamo neosporne dokaze. — Ostavi, boga ti, budalama ne vredi dokazivati!
Tako je svuda u svetu.
Badava radnici i seljaci protestovahu, badava dokazi, gr'!ki kapitalisti su ih gonili u rat protiv Turaka, da siju kosti po Aziji za interese engleskih kapitalista. (Dabogme, i kapitalisti Grčke bi dobili kioju kaplju radničkog znoja više za svoju uslugu). Po iniciativi fri^icuskih kapitalista, koji imaju protivne interese od onih cnglesidli, velike sile su predložile da se uglavi primirje medju Turci-ma i Grcima, pa da se odpočnu pregovori o miru.
Ivakav mir! — hi da čuju zlikovci Grilce (a potajno ih je hrabrila engleska vlada). .
1 lepo ti se setiše dokaza francuski militaristi: naoružaše i dobro opremiše tursku vojsku,
Za nedelju dana Grčka vojska potu-čena do noge, pristaje da isprazni Aziju, beži moru glavom bez obzira, moli primirje. (Pa i engleska vlada smatra potrebnim obustavljanjc krvoproliča).
. Eto. kako se lude uče pameti! Dobra organizacija i naoružanje — najbolji dokazi.
Zar grčki proletcri ne bi bolje učinili, du su čvrsto organizovani okrenuli oru-ž|je protiv svojih komandanta, pa ne bi svojom kožom platili buržoaške lekcije. — A Turci, proleteri? Zar ne bi imali više koristi od vlastite pobede, nego od plačan ja buržoaške ]>ol>ede svojim živo-tima!
Proletariat Italije i Jugoslavije treba da se okoristi iskustvima iz svetskog ra-ta i ovim najnovijim u, Maloj Aziji. Pre ili posle, i na* če pognati da se koljemo
oko toga ko da nam bude gospodfir, ili koji oti njih da podjarmi proletariat Austrije.
IIočcš li da se okoristiš? iskustvom? Hdsiieš li da te dogadjaji ne iznenada i ne upropaste? — Udji u svoju proleter-sku bojnu organizaciju; ona se zove Komuni s t i /k a stranka.
Stoga, disciplina i borba —- za oslobo-djenje proletariata!
strija je v rokah finančnega kapitala, zlasti v Hrvatski, kjer en kartel bank vlada nad celokupno produkcijo. Tu se že nahajamo pred najvišjo fazo kapitalizma, pred fazo imperializma.
Promet je zlasti radi vojne v zelo slabeli stanju. In vladna koalicija smatra za mnogo večjo potrebo, trošiti milijone za dvor in za policijo, kakor pa da vsaj nekoliko popravi železniške proge, vagone, lokomotive itd.
Na gospodarskih razvalinah, ki so sledile svetovni vojni, se je nenavadno razvil finančni kapital, tako da je danes njegovo dominiranje nad industrijo gotova stvar. Vsa bančna podjetja so kar-telizirana ali se nahajajo v procesu fuzije.
Dr£avne finance so naravnost v obupnem stanju. Ogromni birokratski in vojaški aparat, trošenje za kraljevi dvor in vrhove državne uprave, vse. to požira ogromne svote, ki se ne morejo pokriti z rednimi dohodki. Zato se izpopolnjuje deficit s tiskanjem bankovcev, ki vedno bolj upropaščajo dinar. Delovne množice vedno bolj ječe pod vedno večjimi davki.
Razen tega so >še ogromni vojni dolgovi, ki znagajo napram Franciji 12 milijard din., napram Angliji 8 milijard in Ameriki 10 milijard Din. Vojni . in povojni dolgovi znašajo skupno preko 30 milijard Dinarjev. To jesen ali v pričetku novega leta bo primorana Jugoslavija, da prične povračevati dolgove, kar bo značilo za Jugoslavijo pravo katastrofo, kajti samo odplačevanje, interesov znaša na enega človeka 170 Din. (delavska druižina s i otroci torej 1020 Din.)
Odpustošenje po svetovni vojni se jasno kaže kljub vsej fiktivni prosperiteti v absolutno nezadostni produkciji. To kaž;e jasno tudi nizki kurz jugoslovanske valute.
Nizka valuta, povzroča vedno večje draginjo in istočasno deluje nizki kun kot stimulant na domaičo industrijo; kajti radi mnogo težjih delovnih pogojev jugoslovanskega delavca od delavca v «zmagovitihn deželah z visokovaluto, uspešno konkurirajo produkti jugoslovanske industrije z inozemskimi proizvodi.
Ta prosperiteta pomenja razprodajo Jugoslavije in ruiniranje njenega gospodarskega aparata. V primeri s cenami proizvajalnih sredstev dežel z visoko valuto onemogočevajo nizke cene jugoslovanskih produktov' toliko akumulacijo kapitala, kolikor bi bilo potrebno za nabavo novih proizvajalnih sredstev in za promet. To bo povzročilo gospodarsko propast Jugoslavije.
Vsa fiktivnost take prosjieritete :;e ds volj jasno ^di v pomankanju denarja na trgu. To je znak, da tudi finančni kapital ne- more vzdržati tolikega razvoja produkcije. Ce se bo radi poslednjega a-merišikega posojila trenutno omilila krize, bo potem izbruhnila s tem večjo silo na dan.
Vse to najbolje dokazuje, da ta prosite riteta. niti najmanj ne pomenja konsolidiranja kapitalističnega sistema, ampak nasprotno, da gremo katastrofalnemu zaključku te prosperitete nasproti, Revolucionarna perioda v Jugoslaviji, kakor na celem svetu ni minula, in nahajamo se pred novimi revolucionarnimi potresi.
Ko so stavbinski Delavci leta 1920 brezposelni delavec tudi jutri pogine za sklenili pogodbo z delodajalci so dosegli | lakoto. Te-ko pa je dejstvo, da bo to zi-tudi to, da se je ustanovilo blagajno za mo, vsled vedno večjega števila brezpo-
mm
Jugoslavija je pretežno agrarna dežela. Kmetski element je 'tevillno dominanten. V Srbiji prevladuje mala posest in tu se nahajamo v procesu ustvarjanja jačje kmetske butijoazije in hitrega naraščanja kmetskega proletariata in pol-proietariata. V Macedoniji, Bosni in Dalmaciji č|e vedno obstoje nerešene fevdalne razmere in težnje teh kmetov za zavzetjem zemlje so globoko revolucionarne makar da so v svojem bistvu malomeščanske. V Vojvodini, Hrvatski in Slavoniji imamo mešanico obeh odnosov: na eni strani ogromna veleposestva, in na drugi velekapitalisti’«« posestva in kmetsko buržoazijo z nenavadno močnimi in. .številnimi proletarskimi množicami. Slovenija je agrarno pasivna dežtela in vcHno kmetskega prebivalstva tvori kmetski polproletariat in proletariat; razredno nasprotstvo je jasnejše začrtano nego v ostalih jugoslovanskih pokrajinah.
Vas se nahaja v bednem gospodarskem stanju. Dočim so se veleposestniki in bogati kmetje ;te bolj obogateli z odiranjem gladnih ^iest, je mali kmet materialno upropaActn. Draženje agrarnih produktov ga ni boglo dvigniti, ker je to draženje relativno manjše od strahovitega skoka cen ftem industrijskimi pro duktom, in ker mu država nalaga vedno neznosnejše davke. Tako stanje vedno bolj povečiava nezadovoljstvo kmetov zlasti v «prečanskih» bivših a.-o. pokrajinah.
Na kmetske množice pada dalje t&>ko breme dragega birokratskega aparata in zlasti breme militarizma.
Tudi industrija je zelo razlr na razvita po posameznih pokrajinah. Glavna industrija jc osredotočena v Sloveniji, Vojvodini, Hrvatski in Slavoniji. Vsa indu-
neprosovoljno brezposelnost stavbin-skili delavcev. Ta blagajna deluje od 1. julija 1920. leta do danes samostojno, v popolno zadovoljstvo svojih članov, da si ravno je paritetična in da' v upravnem odboru sedi ravno toliko delodajalcev kot delavcev.
Vlada, ki se ni brigala da bi raztegnila zakon o obveznem zavarovanju za slučaj brezposelnosti, ki je v starih mejah države v veljavi že od 19. oktobra 1920. leta, tuc^i na nove pokrajine, se je sedaj, prisiljena po vedno naraščajoči množici brežposelnih, ki zahtevajo dela in kruha, začela umešava ti tudi v naše zadeve. — Vlada je dolo ila svoto 16 milijonov L. da je bilo omogočeno izplačevanje brezposelne podpore za vse delavce, od prvega aprila t. 1. naprej, ne da bi bili delavci obvezani plačati prej 48 tednov prispevke kakor to dolo>u zakon v starih pokrajinah. S 1. aprilom t. 1. so bili tudi delodajalci dolžni zavarovati vse svoje delavce brez razlike kategorije.
Tako so stavbinski delavci dobivali brezposelno podporo od obeh blagajn. To je tudi popolnoma pravilno, ker vlado nič ne. brigajo one ustanove, ki so si jih delavci sami s svojimi žulji in brez njene pomoči ustanoviti. ’
Od lega dneva pa inkasira blagajna za neprostovoljno brezposelnost stavbin-skih del. samo diferenc omed prispevkom stav. in onim delavcev sploh, to je oni znesek, ki ostane od celotnega prispevka stavbinskih delavcev, ako se odbije prispevek za državno zavarovanje, ki ga določa zakon. Prej je dobivala naša blagajna 28 cent. višji prispevek kakor ga določa zakon za brezposelno nje. Zato pa je bilo treba plačati stav-binskemu delavcu le 28 tednov prispevke ne 18 tednov, kakor določa zakon in so bile ugodnosti našega poklicnega zavarovanja mnogo večje otl onih državnega. Sedaj pa dobiva torej naša blagajni-ca vsega skupaj samo 28 cent. tedensko od vsakega delavca.
Vsled tega znižanja dohodkov bi gla-gajniea morala ir od t. aprila t. L naprej sorrazmerno znižati podporo brezposrl nim. Na pritisk sindikata, ki je vse do zadnjega upal, da bode blagajna inkasi-rala tudi snesek, katerega, določa zakon in katerega je začela inkasirati d,r£ayna blagajna za brezposelne, se je ista' udalo, in jo plačevala popolno vse do danes. Zavarovalnica za brezposelno podporo stavbinskih delavcev je kakor rečeno od 1. aprila t 1. dobivala za člana I. kategorije samo 28 cent. na teden, izplačevala pa je po 6 L. na dan podpore. Državna ustanova, ki je inkasirala ves ostali znesek, izplačuje podporo samo L. * 3.75 na dan. In še to kar izplačuje sedaj hoče država popolnoma odpovedati, ker je o-nih nakazanih Iti milijonov že po5lo. Delavci v Trstu in drugod so začeli zopet gibanje, s katerim hoče jo prisiliti vlado, da da delavcem delo pa podporo vse do tedaj, ko bodo tlobili delo.
Razvidno je torej, da na tak način blagajnica za stavbitiske delavce ne more več uspevati in da je prisiljena po štirimesečnem prizadevanju, da ji odkaže namreč vlada ves zaostali znesek vplačanih prispevkov stavbinskih delavcev, znilati podporo na ono stopnjo, ki odgovarja resničnemu inknsu. In to vse do tedaj, ko bode izplačan ves oni znesek, ki ga stavbinski delavci plačujejo za socialno skrbstvo, a ga sedaj inkasira državna zavarovalnica. Seveda bodo do tedaj izplačevala razliko, tako du dobijo stavbinski delavci skupaj z državno podpora ravno toliko kolikor bodo dobivali, ko dobi zavarovalnica celi znesek prispevka.
če bi blagajna ne izplačevala podporo brezposelnim članom po zimi kakor ho*e to zakon, bi lahko še precej nadaljevala izplačevanje polne podpore. Sindikat se je postavil na stališče, da so stavbinski delavci revno po zimi najbolj potrebni podnore In je s tem načelom prodrl tudi pri ^upravnem odboru blaga jniee. Hla-gajnica, ki nima druzega namena, kakor tega. da te*i glad brezposelnih delavcev, je pri tein izplačala skoraj pol milijona lir. Tu naj pogledajo delodajalci in tudi oni delavci ki nasprotujejo zavarovanju za slučaj brezposelnosti. Ako imajo količkaj humanitarnega čustva v sebi, motajo odvreči vse premisleke in braniti to ustanovo. Seveda to ctd delodajalcev ne pričakujemo, ker njih malo briga, če
selnih skoraj gotovo onemogočeno bla-gajnici izplačevati brezposelno podporo, kakor je delala to lansko zimo. To pa še posebno v slučaju ne, ako ne bodo delavci znali prisiliti svoje gospodaue, da redno uplačujejo pridržke od dmvskih plač.
Vlada se pri tem ne zgane in zavlačuje celo zadevo v neskončnost. Ti pa delavsko ljudstvo trpi in stradaj. Saj je za tebe ustvarjeno kraljestvo božje na o-nem svetu. Povemo glasno gospodom v Rimu, ter njih tukajšnjim skritim po-magačem-socialpatriotom, da je naša ustanova izborno delovala tudi tedaj, ko sc- oni šele «čltudirali»,> kje je Julijska Benečija in kakšne barve ljudi da tukaj živi. Poznamo takozvune «Meša ne zavarovalnice)), ki so menda ustanovljene za vse, samo za to ne, da bi izplačevale podporo brezposelnim. Zatorej zahtevamo od vlade, da se takoj nakane blagajni za brezposelno zavarovanje stavbin-' skih delavcev svota, k? so jo uplačuli stavbinski delavci od 1. aprila naprej v blagajno za državno podpora, tele potem lahko napravi naša blagajna svojo dolžnost nasproti svojim članom.
Stavbinski delavci! Tudi to ustanovo nam hoče vlada uničiti. Ali naj ve, da je proletariat'Julijske Benečije pripravljon na vse, samo da brani svoje interese!
Okrajni šolski it v - H
Okrajni i-tol&ki svet v Somaliji je jedi-ni svoje vreste. Sej nima skoro nikdar in zavarova-i če jih ima, so take, da se človek za glavo prijemlje. Okrajni šiolski svet je namrefl civilni komisar sam, udje Sols. sveta pa so občinstvo, ki ima slučajno vstop k prireditvi. Ožji ali pomncž;eni šolski svet sta piva pojma, civilnemu komisarju čisto neznana in napoti ravno tako prvi dan kemisarjevanja, kakor še danes. Ko bi vrag vzel ta oSji in pomnoženi šolski svet, bi bilo še najbolje. Potem bi metali učitelje iz kota v kot, zidali bi šole tako, da bi več neslo, šolske doklade bi navijali, da bi Somalci plačevali za žive in mrtve. Denar bi žie razmetali tako, da ne bi nobeden kontroliral, saj je bila taka navada v Somaliji že nekaj let. Milijonček lir al pa dva, to nam korajžo da! Res so državne finance revffo, ampak če se v okrajnem šolskem svetu gospodari bolj na debelo, le ne bo zakladnega ministra konec! Najlep.še bi bilo pa, da bi kdo nos vtikal, v te stvari, tega bi se res hotelol Plačaj, Somalec in drži jezik za zobni, da ti ga ne skrajšamo! Zameži, če se tl zdi račun previsok in potrdi! Glavna reči, da je denar in da ga je dosti, kaj hi se mešal v drug.-*, spraševal in Se hotel ukazovati in pregledovati!
Tako jo danes v Somaliji z okrajnim šolfckim svetom in njegovimi dohodki in izdatki. V Somaliji pa so tudi učitelji in ti pravijo, da bi somatski zakon še kaj veljal, ker bi drugače lahko namesto zakona nasadili na sredi dežele Gessle-rjev klobuk in se mu klanjali do zemljo. Ti učitelji gotovo ne morejo biti drugo kot komunisti. Kdor se sklicuje na so maliki zakon, tu je brez dovma puntar Puntarjem pa je treba pokazati! Zato jt civilni komisar vsem svojim mnogobroj nim prijateljem dal slovesno na zunanji da bo komunistom prškropil. Ti prijatelji komisarjevi so potem po vs<g Somaliji raznesti to lepo vest in okrajnemu 'šolskemu svetu še skupaj no bi bilo treba hoditi, da bi boljše požegnali komu niste. Smola je, da nima vsak komuni stični učitelj že na nosu znamenja, dt je komunist. Pptem bi jih lahko kar ns verigo pripeli, da ne bi lajali o neredi in krivicah in šolskih razmerah. Takt pa puntarskim učiteljem civilni komisa« v Somaliji še ni dal popra, ampak b& prej še dobil nekuj policijskih psov In potem bo ples začel. Prijatelji civilnega komisarja se ie naprej veselijo, ker takt reči niso videli, kakor pravijo, čuj« se tudi, da bi bilo prav dobro, ko bi poli cijf&e pse spustili nekoliko ra<9unt. okrajnega Šolskega sveta, da bi sc eti< krat dokazalo, koliko se je naredilo za kulturo in napredek, v lepi Somaliji. Št najboljše bi bilo gotovo, ko bi somalski okrajni šolski svet sploh ne iajel nobeni seje več. 1’panio, da se bo to doseglo.
KIUSU ve i
a
D h L O
CetrteK, 14. septembra 1U&J.
Pomaže vesti
r Mimogrede
Slovensko narodno liberalno in klerikalno časopisje je v vseh ozirih enako italijanskemu in sploh vsemu meščanskemu časopisju. Rač je naravna in na more biti druga-tia. Hlapec je primoran da služi gospodarju, od katerega dobiva plačilo. In hlapec je plačan danes zato, da ovira razvoj proletarskega gibanja in zlasti, da blati in obrekuje komuniste,' ki tvorijo predstraižo delavske armade. Ta posel vrši pri nas «n&še» narodno in klerikalno časopisje z navdušenjem, k)i je enako navdušenju buržoazne »urnulistike v drugih narodih in v drugih deželah.
Ni diolgo tega kar je slovensko kleri-kaipo Časopisje začutilo potrebo, da si je izmislilo atentat proti klerikalnemu go-podu poslancu Sčteku. Atentata ni bilo in je sam gospod poslanec povedal nekemu italijanskemu časnikarju, da ni nanj še nihče nikdar streljal. Toda »Gori š!kia Straža«, ki ve, da ne čitajo njeni čitatelji italijanskih listov, je pisala o atentatu na dolgo in Široko in ga je naprtila, seveda, komunistom. Namen »Goriške straže« je bil, da opozori italijansko oblasti na «revolversko politiko», ki da jo uganjajo pri nas komunisti. jGo-spodje bi bili radi spravili v temnice vse slovenske komuniste zato, da bi imeli prosto pod med Slovenske delavce. Nakana se ni posrečila; laži o^tentatu je prišla kmalu na dan in slovenski komunisti niso bili še vsi pozaprti. Naj se gospodje potolažijo, .Bo pač: za drugič.
Obrekovanje komunistov pa ni"* so končalo. Poleg «Goriiš|ke strn|e», ki ve, da se sme nastopati proti komunistom v imenu vseh narodov, v imenu vseli buržoaznih interesov in v imenu vseh verskih prepričanj, se je lotila tega posla tudi nedolžna tetka tržaških solza-rjev, 47 let stara «Kdinost». Ta list, ki se je pred nedolgim časom delal lepega s tem, da je objavljal boijševiške članke in je očital socialistom, da niso še »naredili)) revolucije, je pozabil v poslednjem ičasu na svoja'pogorišča in zapel zahvalno pesem nad dejstvom, da se jo posrečilo fašistom premagati komunistično gibanje. In med tem ko se jezi nad fašisti radi dogodkov na Krnu, se ne sramuje prikazovati fašiste svojim čitateljem kot nedolžna jagnjetu, ki trpe radi komunističnega terorizma.
V občini Nichelino so fašisti razdjali in požgali delavske inštitucije. Ker so se delavci branili, je napisala «Edinost)> vest, da so komunsti napadli fašiste zahrbtno. O dogodkih v Podgori je izvedela «LcUnost», da so komunisti streljali na- fašffste iz zasede. In tak« objavlja »Hdinost« v prevodu vse meščanske notice proti komunistom. Komunistično gibanje je nevarno tudi slovenski nacionalistični in klerikalni mali buržoaziji, ki jo bila od nekdaj brez idej In brez denarja. Ki se je' od pamtiveka udinjala in se udinja šla vedno vsakemu delavskemu sovražniku in je vajena poljubovati palico, ki jo tepe. Mi razumemo, da se mora bur/joazija boriti proti proletariatu, ki zahteva tudi zase komolc prostora v človečiki družbi. Razumemo sovraštvo buržoazije proti komunistom, ki hočejo odpraviti pravico izkoriščanja in dolžnost suižteujsiva. Smo ponosni- nad dej-stvom, da smatrajo izkoriščevalci nas t komuniste za najbolj vnete zagovornike proletarskih pravie in proletarske revolucije in nič ne oporekamo, ako se zatoži nas komuniste vsfkdar kadar se posreči delavcem, katerega si bodi političnega prepričanja, da zavmijo pošteno napad buržoazne reakcije. Vendar se nsm zdi pametno povedati gospodom slovenskim nocionalističnim in klerikalnim žiurnalistom, da nismo voljni več mirno prenašati policijstovsko njihovo početje. Ako se hofiejo prikupiti italijanskim ali jugoslovanskim oblastem, naj to narede na način, da ne bo radi tega trpelo naše prolotarsko gibanje. «Svaka sila do vremena», gospodje. Proletariat, ki ima danes zavezane roke, se bo znal še zdramiti in bo pozval tudi vas na o-bračun, na volik obračun. Bodite torej, gospodje, pametni in pustite komuniste pri miru, ako noflete si ustvariti že sedaj pogojev, radi katerih boste primorani poljubovati novo šibo. To ponižanje vam bo neprijetno kakorkoli ste ponižanja in i^ibe vajeni in razvajeni.
Talni sklad „Dela“
Nabrali fantje v Lokvi, pred odhodom k vojakom L.
Ludvik Strozar v Trstu «
Darovali sodrugi iz Sv.
Križa in Nabrežine	>
Skupaj L. Prej izkazanih »
16.25
5,—
30.-
51.25 18.733.1D
Vsega skupaj L. 18.784.35
Italijansko - orientalski kongres
V Trstu -se te dni dogajajo stvari, ki na eni strani zopet pokazujejo na važnost, mesta v prometnem in trgovskem oziru in na stremljenje, da se mesto temu primerno tudi uveljavi, na drugi strani pa pokazujejo nemogaSnost. do seči ta namen, ne da se prelomi s konservativnimi nazori, ki so do danes obvladali kapitaliste in meščanstvo spoh, o Sovjetski Rusiji. Te prve države delavcev in kmetov se ni hotelo do zadnjega časa priznati za nobeno ceno; prvič radi tega ne, ker se je vedelo, da predstavlja ta proletarsko-revolucionarna država kal smrti kapitalističnega sveta, drugič ne zato, ker se je smatralo Rusijo za državo polno boljšleviškega kaosa, ki mora prej ali slej propasti in bi vsak stik žhjo bil veliki riziko za trgovca kakor za politika. Danes se pa meščanski krogi prepričujejo vedno bolj-, da je Sovjetska Rusija država, ki je morala utrpeti mnogo kriz, da pa je fse te krize srečno prestala in da je sedaj na poti konsolidacije. In ker je v sodobnih gospodarskih okol-ščinah želja trgovcev po profitu, t. j, po vzpostavitvi njih šibkih financ večja kakor njih strah pred boljševizmom se misli resno začeti z Rusijo trgovsko stike na veliko in malo.
Trst, kot mesto, ki najbolj trpi vsled pomanjkanja trgovine z vzhodom in ki se more delno dvigniti ravno s prometnimi in trgovskimi stiki s tem vzhodom, postaja oporna točka stremljen za obnovo trgovine z Rusijo. Letošnji vzorčni semenj kakor v pondeljek otvorjeni ita-tijansko-orientalski kongres služitapred-vsem tem stremljenjem. O vzorčnem semnju smo pisali in se povrnemo še nanj. Ako se je čulo na otvoritveni seji ita-lijansko-orientalskega kongresa bolj navduševalno-patrioti&ne govore za srečo in blagostanje treh pristanišč:	Be-
netk, Reke in Trsta, katere so govorili tržaški župan Pitacco, kolonijski minister Amendola in libijski gubernator Vo]pi,,so poročila trgovcev in drugih izvedencev na nadaljnih sejah bila bolj trezna in prepojena s pristnimi trgov-sko-internacionalnim duhom.
Nekatere izjave politiično-ekonomske-ga značaja podane od kongresnih poročevalcev skoraj da presenečajo. Vsi poročevalci priznavajo velik pomen trgovskih stikov z Rusijo za Italijo. Poročevalci, ki stoje na važnih mestih se nii? ne obotavljajo otkrito* povedati, da se del« v Belgradu in Parizu za obnovo caristič-ne autokracije v Rusiji, da pa je skoro izključeno dos&M kaj na tem polju in zrahljati sovjetsko oblast. Poročevalec dr. Ouintavalle je rekel: «Ker se je lia-aška konferenca končala brezuspešno, bi morala imeti Italija svobodo, da dela kar ho?!e!» t. j. da popolnorha prizna Rusijo politično in da se stopi žnjo v ožjo trgovske slike, j
Trst naj bi torej postalo mesto prekupčevanja ž Rusijo. Mesto bi tako zelo oživelo.
Ako si obeta mešičanstvo od tega velikih koristi, tudi proletariat se bo znal okoristiti s tesnejšimi odnašaji s svojimi brati, ki so se kot prvi znali osvoboditi in narekujejo sedaj svojo voljo tudi inozemskemu kapitalizmu.
IIV
Dobro je bila izvajana igra «Lovski tat», ki so jo uprizorili domači diletan tje. Delavcem, ki delajo v delavnici in na polju od jutra do mraka in po končanem delu se trudijo, da gradijo temelj proletarski kulturi, moramo čestitati. Ponosni moramo biti na to, da imamo v naših vrstah molči, ki delajo na polju naših idealov, kljub reakciji, ki danes kot nikoli prej razsaja.
Tako morambo naprej preko vseh o-vir, preko gujilih narodnjaških fraz, preko reakcije, preko valov, ki se valijo na nas. Prodirati borabo vsi, ker mi smo most bodočnosti.
Naprej oržanizirana straža, mladina! Naprej proletarski kulturni delavci! Živela svobodna bodočnist delavca in kmeta!
Opazovalec.
Kot navzoč med občinstvom pri veselici sem bil ganjen v dno dušle ob pogledu na mlade delavce iz bližnje okolice, ko so kompaktno, Slovenci in Italijani, vsi skupaj po vojaško organizirani, s črnimi srajcami in rdeJim simbolom na prsih prišli na veselico in se postavili kot straža v ozadja dvorane. Ponos biti bra-r.ik svojih idealov, ki si ga Ičital z obrazov mladih proletarcev, je napravil name globok vtis in je dal ne le meni, temveč mnogim novega življenja in več hrepenenja za nadaljno delo v dosego naše pravice.
Med nestrpnim čakanjem ožčinstva in med glasnimi aplavzi se je odprlo zagrinjalo in glej, iz 80 tih grl proletarcev je pod vodstvom našega sodruga Tinte za-orela pesem «Delavski pozdravu in ob končnih besedah «Bratje vsi enaki smo!«, in burnim ploskanjem je udaril tamburaški zbor «Marseljezo».
Pet je vseh ireh navzočih pevskih zborov je bilo pozdravljeno z navdušenjem. Tega tudi ne smemo pozabiti, da je so-drug A. Tinta požrtvovalen pevovodja vseh pevskih zborov.
Vzvišen vtis je napravila znaiut, de-klamatorica J. Peternel, odeta v očarljivi rdeči simbol z dvema deklamacijama «Belavcem» in «Naš maj ». Tudi deklamacija štirinajstletne deklice iz ,Severja na je izborno uspela, posebno ob zadnjih besedah, ki jih je iz mlade duše izrekla s povzdignjenimi rokami: «Do našega svobodnega dneva!»
X Vse naše!
BURKA. SPISAL F. S. FINŽGAR Vsebina: Ta burka, osmeši tisto preprosto naziranje o boljševizmu, ki mu je geslo: piti in delilti in zopet piti in deliti, a nič delali.
Tako jo opisala burko ter se drznila jc izročiti javnosti potom vabil za veselico, dne 8. septembra Slov. čitalnica v Dornbergu. Čujte, kdo, kdo bo smešil boljševizem! Najreakcionarnejše države so se udale ter ga priznale. Ni mogla ga zatreti blokada, niso ga zatrli ruski kontrarevolucijonarni generali, ni ga polska vojska in ne francosko orožje. Danes pa Cnjte: osmešila ga bo Slov. čitalnica v Dornbergu. Vprašamo Slov. ičitaontico, oziroma njem člane: Kje se je pojavil boljševizem in zakaj se je pojavil? Saj se ni v kaki caristični palači, ali v kaki grofovski vili. Saj si ga ništa izmislila cesar Franc Jožef ali kralj Peter? Porodil se je vendar med revnim kmetsko delavskim ljudstvom, vsled bede in revšIMne pod pritiskom nacionalističnih reakcij? Ve naj Slov. čitalnica da boljševizem je nepremagljiva ideja tlačenega ljudstva. Uzeli ste nam telo Aliagiča a njegov duh plava med nami! tlmorili boste morda tudi nas, ali pohoda revolucije ne boste ustavili. O usodi slovenskega proletariata ne bo odločal Dornberg. Jul. Benečija, ali mogoče kaka nacionalistična čitalnica.
Tebe slovensko ljudstvo, še v temi, pod zastavo Slov. čitalnic, vprašamo: Nisi !i dovolj osmešeno, da si se 6 let bojevalo za domo'vino? Kje jo ima3 sedaj? Niste li dovolj osmešeni «hrabri» vojaki odlikovani s 5, ali s še več svetinjami? Nisi li dovolj osmešen ti invalid brez rok, ki moraš beračiti pri nekdanjih avtrija-kantskih poveljnikih. Ljudstvo ni-te li dovolj osmešil tvoj revolucijonarec Štček z revolucijo, napovedano za 1. maja 1922? Nisi li dovolj osmešen ti težak, izobražen z visoko CitalniSko kulturo, ko delaš po L. 1.80 in še manj na uro, mesto po L. 2.10? Niste li dovolj osmešeni voja-ki-n<*vinci, ker od vseh obljub narodnih poslancev morate pod orožje v državo, proti kateri je izteklo potoki krvi vaših očetov? i. t. d., i. t. d.
Našega gesla gospoda ni treba ponarejevati, ker je in ostane: Kdor ne delu, naj ne je! Danes pa, čim več kdo dela, tem manj in tem slabše je. Toraj ta krivični red branite in vzdržavate narodne čitalnice! Proti temu buržoaznemu redu se bosio mi bojevali do skrajnosti!
Slov. (čitalnica v Dornberku nuj si /.a prihodnjič izbere boljšo reklamo, boljše-| vizem naj pusti na miru, kajti star pre-i govor pravi: Kdor prijemlje za smolo; se osmoli!
Eden izmed ne-osmešenih.
Glasovi z dežele
Pretepanja sirot
(DOPIS IZ SEŽANE).
Dne 8. t. m. je pretepel tuk. posestnik Ž. nezakonskega fantiča T. K., ki nima kaj jesti, tako, da se mu po vsem teles« poznajo znaki udarcev s palico in s čevljem. Vzrok: klatil jc orehe na cesti proti Smarjam! Sklastil je tri orehe, ko ga je krvnik zasačil. Ker so se posestniku zdeli udarci s palico premili, je vrgel siroto na tla in ga obdeloval z nogo. Zeni navedenega se je zdela justifikacija tako huda, da je krotila moževo jezo s krikom, naj ne tolče tako močno po detčakn.
To je suho, krvavo dejstvo, ki ima priče. Ali je Z. pretepal fante radi svete zasebne — lastnine — treh orehov? Dvomimo. Pretepal ga je zato, ker ima vsakdo pravico pretepsti reveževega otroka, ki se klati lačen, raztrgan in od kapitalističnega reda zaznamovan kot izobčenec sem in tja, brez varstva, brez sreče in izven buržbanega zakona, ki varuje toliko bolj zlato deco, obloženo v svilo in žamet samo zato, ker so nje očetje ugledni, spoštovanja vredni možje s težkimi, nedotakljivimi denarnicami. Nad otrokom, ki je rojen pod nesrečno zvezdo, se lahko vsakdo znese, saj ne bo radi tega nobenen pes zalajal! Njegovo zdravje je vsem na razpolago in mu vsak lahko u-de polomi, Iče je prav kradel samo iz lakote, ki je siti ne čutijo in ji tudi ne verjamejo. Mi komunisti pa povemo ob tej priliki, da smatramo za svojo najsvetej-šo dolžnost braniti takega nesrečnega o-troka, ker je kri naše krvi, zato tudi go-poda Z. javno obtožujemo.
Višek je seveda to, da je g. Z. občinski svetnik. Upamo, da je tudi v sirotinskem odseku, kjer po svojih močeh pomaga reševati bedo sirot in zapuščenih revežev.
Pozivamo sodruge dopisnike z dežele, tla nam javijo vsako nasilnost, objestnih posestnikov in bogatašev. Mi bomo preskrbeli za dejansko obrambo vseh žrtev bogataške nasilnosti in jeze. Dedni proletariat na debeli naj ima zaupanje v nas in v našo mo?.
Vojaški arzenal v Pulju
v plameuih
V noči od srede na četrtek, približno ob eni uri, je nenadoma izbruhnil požar j v vojaškem arzenalu v Pulju. S tremi
streli iz topa in z raketami je bilo pre-j bivah tvo obveščeno o ognju. Poskus, da se požar, ki so je razvil v tesarskem oddelku, omeji, se je izjalovil. Zgoreli sta dve glavni skladišči. Škoda znaša nekoliko milijonov lir. O vzrokih podarja ni še nobenih podrobnosti.
(Obvestilo tajništva)
Obveščamo Komunisti&M sekcije: IDRIJA, SPODNJA IDRIJA, NA-RRF/Z1NA, BOVEC, RENČE, RUKA-VAC, V RT OJ RA, da so, prispete narodne izkaznice in da se nahajajo pri upranrdUvu «Delan Trst, Via Maioiica 10-12. Ker se izkaznice ne jmHtiah pip poiti, niti ne po tretji osebi, te potrebno, (ta jMM/bt as ti jo sekcije sodruga, ki pi id e. po izkaznice s /risanim poobla• stil aru.
Desk/e
SODRUGI DESKLANI!
Šli smo preko mnogih ovir, prekoračili smo globoke jarke nasprotstva in danes stojimo v reakciji, ki je človeštvo ni čutilo enake dalelJ nazaj v zgodovini. Danes ima ljudstvo to dobroto, da stoji pod pritiskom bajonetov, strojnic i. t. d. Danes ko se bije hoj med delom in kapitalom, med izkoriščevalci in izkorišičanci ravno danes, ko se ruvamo na življenje in smrt za dobrobit vseh ponižanih in razžaljenih, za življenje delavca in kmeta, ravno danes je prepotrebno, da apeliramo vnovič na vas sodrugi desklani, in da vam povemo, da je osvoboditev delavcev delo delavcev samih.
Pri nas so kmetje, ki pravijo, kako bijmo mi komunisti, ko imamo svoje imetje, hišo, polje in nam bodo komunisti vse to vzeli in porazdelili. Ni res to, kmet, da ti bodo komunisti pobrali polje in te oropali tvojega imetja, tebe, ki si delavec zemlje, ki or ješ1, seje#, in<aia-pes drugi tvoj trud žanjejo in vlivajo sad tvojega dela. Poglejte malo krog se-Uo in videli boste, da se zbirajo č.rni jj-blaki. Ne bo dolgo, ko se vsuje na vas toža fjavkov, ki vas bodo davili do mozgap Takrat boš kmet izprevidel iti proklinjal vse tiste, ki so te varali in ti kazali komuniste kot hudiče tega sveta. Kmetje, zemlja vam na veke po stari pravdi spada vsa, hajd v boj s praporom razvitim, naj stara pravda obvelja! Ne baronom, grofom, duhovnikom, cerkvam in ne svetnikom, tem zemlje ne, ker ti jo ne obdelujejo. Za td pa zavedajte se gorja, ki vam preti in zavedajte se svoje dolžnosti v zvezi bratov celega sveta. Združite sc in pomnojite naše vrste, la ko pride dan vstajenja, planemo vsi kot en stim mož! na dan in pometemo z vsem kar nam bo stalo na poti.
Posebno pa kličemo mladini, ki mora biti predstraža svetih idej, da so organi-' žira v naše bojne oddelke. Omejimo plese in‘omejimo alkohol, ki je največji u-rričevulec naše mladine. Pustimo kaf ni dobrega in začnimo novo življenje, da bomo drugim vzor in da se bomo v bodočnosti veselili naših vspehov. Vstani mladina, napni svoje mišice in dvigni mogočno prapor svobode, prapor dela in prapor življenja.
Mladim vojakom, ki gredo pod orožje, kličemo: bodite pošteni in ne zametujte svoj razred.
Naj žive delavci in kmetje celega sveta!	V
Naj zaori himna naše mladine: »Prost ost!»
Naj žiivi solidarnost, vseh izkoriščanih!
Hrija
IZREDNI OBČNI ZBOR OBČNEGA KONSUMNEGA DRUŠTVA.
V nedeljo 10. t. m. se jo vršil izredni občni zbor Občnega konsumnega društva v Idriji. Na občnem zboru so nastopali reformisti z vehementno nasilnostjo in so hoteli na vsak način preprečiti poročilo nadzorstva in načelstva, v katerim se je imelo v bengalični luči osvetliti vso zanikrnost njihovega prejšnega gospodarstva, kar pa-se jim lii posrefcilo. So-drug Vidmar je podal poročilo nadzor-ništva in sodr. Gustinčič poročilo načel-ništva. Obe porodili sta težka obsodba za reformistično gospodarstvo v minulem času. Pokazalo se je, da so bile na upravi v reformistični dobi skrajuo nt£ spodobne osebo, ki bi bile kmalu spravile sicer bogato društvo v resne finančne zagate. Sedaj pa se je vsa zadruga reorganizirala in napravil nov finančni načrt in je zagotovljeno, da bo zadruga po tej preureditvi lepo uspevala.
Načelstvo je predlagalo uličnemu zboru sledeč predlog, ki je reformiste zelo potrl:
Današnji občni zbor sklene, da se izvoli danes posebna komisija 5 članov, ki naj preglada zadnjo bilanco in ukrene primerne korake, da bivši ravnatelj Gantar, povrne O. K. D. škodo, ki je nastala vsled te bilance.
Cela vrsta drugih predlogov gospodarske narave, nam daja upanje, da pride zadruga v ičisto drugi gospodarski tir, ako bodo odobreni, kar je sigurno, ker za razdejanje zadruge so samo reformisti.
Kot znamenje časa, poročamo, da so reformisti pripeljali na občni zbor iz društva izključenega trgovca, Gantarja in skušali žnjirn razbijati občni zbor. Ta Gantar je namreč eden izmed onih trgovcev, ki so bili v reformistični dobi tudi člani društva in katerim je sedanji odhor odrekel članstvo, ker je nedopustno, da bi trgovci-konkurentje sodelovali v organih konsumnega društva.
Občni zbor se je ob 1 pop. prekinil in preneslo nadaljevanje na prihodnjo nedeljo.
Padriče
Citatelji nadlega lista «Delo», čudno se vam bo zdelo, ko bodete ičitali malo tudi o naših razmerah na Padričah. Do sedaj se ni še nobeden oglasil in tudi sedaj ko to piSem nezavedni proletariat padrički spi in se ne zaveda svojih dolžnosti zato ker malo vidi in malo sliši. Povedati moram, da naši vaščani niso in ozdravili od stare narodnjaške bolezni, Kako pa naj ozdravijo, ko rabijo zastarelo belo-plavo-rdečo ritieto, ki jo jemlijo pri svojemu agitatorju in gospodu županu. N&3 list «Delon se še premalo čita v vasi; zadnje ičase I>a vedno več. Le t*o naprej, sodrugi! Moram vam še sporočiti, da je narodno druStvo »Slovan« šlo spat pod lipovo vejico v hladno senco. Tam je sedaj za «Slovana» ravno svež zrak. Naj le ostane tako tudi za naprej.
Padričarji, ako smo bili zadnji, da se oglasimo v «Delun, ne moremo biti zadnji v boju, ki ga bijejo vsi izkoriščani in tlačeni.
U tleči padričar.
Gorjansko
Po petletni vojni, ki je razsajala po. celem svetu, se dobijo še dandanes de- j lavci in kmetje z glavo v vreči. Vsaki' dan smo izkoriščani od buržoazije. Delavsko in kmetsko ljudstvo iz Gorjanskega in okolice zdrami se iz spanja in pridi v naš mednarodni tabor: Komunistično organizacijo.
Pustite buržoazna narodna društva, ker edino v našem taboru dobe zavetišča izkoriščani.
Tukaj pri nas imamtr buržtoazno zadrugo pod Imenom Nova gorlšk# stavbena zadruga, nova pijavka delavske krvi. V zadnji splošni stavki se je pokazan« par knjmirjev, ki so delali pod delavsko tarifo. Ali pride dan plačila. Nam ostanejo ti krumirjl zabeleženi v naših rdečih knjigah.
Za torej kličem: Delavsko in kmetsko ljudstvo, tlačeno in izkoriščano od kapitalizma, zdrami se in pridi v naše vrste.
Živela delavska in kmetska solidarnost!
Živela Sovjetska republika!
Živela komunistična stranka Italije!
Mladi komunist.
F o Jgora
Mladinska sekcija v Podgori je, kalcor druge sekcije po deželi, na mednarodni dan mladine priredila manifestacijo, katore so se udeležili polnoštevilno mladi komunisti, člani sekcije odraslih in člani Ljudskega odra.
Govorila sta sodruga Krait! in Simo-netti; prvi v italijanskem in drugi v slovenskem jeziku. Nato so bili vsi navzoči povabljeni na propagandni izlet v Šte-verjan.
Kljub slabemu vremenu je čakalo ob 13. uri precejšnje število sodrugov na izlet. Pripravljeni so bili gje na odbod, ko je prišla vest, da so prišli v vas fašisti z namenom, da izzivajo. Nekega sodruga, ki je imel rdeči robec, so fašisti pretepli. Ko so drugi sodrugi pritekli na pomoč napadenemu, so jo fašisti ubrali urnih nog in se skrili v... kasarno karabinjerjev, ki so jih seveda sprejeli z navadno gostoljubnostjo. Ne samo to, temveč' jim so tudi dovolili, dij. pokličejo telefonično ojalčenja.
Ni trajalo dolgo, ko je prišlo v vas kakih (50 fašistov, ki sb začeli razgrajati po vasi. Ko so ti odšli se je zdelo, da se bo dan tako končal.
Proti polnoči pa jc*\bilo prebivalstvo zbujeno po več revolverskih strelih. Fašisti so udrli v gostilno, kjer ima sedež pevski zbor Ljuskega odra. Tu so sežgali tiste male stvari, ki so jim prišle pod roke. Tako se je končalo tudi to junaštvo.
Podružnica LO. Tolmin naznanja svoj m članom, da se vrni v nedeljo 17. t. m. ob S) uri v društvenih prostorih člansko zborovanje radi pevskih vaj in dramatičnega odseka. Naj nihCc ne manjka.
Ika-Lovran
PROTI REAKCIJI
Naj veča i najžestokija se borba zapo-čela u Italiji izmedju fašizma i proleta-rijata. Fašisti organizovani od velikih poslodavaca i uz pomoč buržujske vlado imadu zadaču, da unište svaki radnički i najmanji pokret. Za tu uslugu bogata-šima primaju, razumljivo je, pri svakom pothvatu novčanih darova i ta cma masa opojena sladjanim vinom buržoaških pivnica i omamljena lepim obečanjima več dve godine uništava nemilosrdnim načinom sve što je radničlko. I na sve (krutnosti i pustošenja dignuo se pro-letarijat Italije pačtetkom prosloga meseca generalnimi (opčin) Str a j kom. I ako su nekoji radnički «vodje» socialisti, što su nameravali doči u ministorstvo kod poslednje ministarske krize da mogu vuči debele plače i tako valjda koristiti radničkom pokretu i pripremati revolu-ciju, hteli da bude ovo samo štrajki protesta skrštenih ruku, radnici su razumeli namero dičhih ovih voditelja i odu-prli se fašistovskoj reakciji oružianom šakom kaošito propovedahu več dugo vremena komunisti. Opči je štrajk poka-zao solidarnost rad trika Italije bez obzira na jezik i strankn, pokazao je mnogima i prevaru reformističnih vodja koji bi bili izruičiili proletariat u ruke reakciji samo zato da se domognu ministar-skih lisnica, uverio je mnoge kako nema drugoga izlaza iz ove bede i ropstva nego li u oružanoj buni svih radnika pro-tiv kapitalista. To jo put komunista a da komunisti nisu revolucionarci samo na rečima dokazala je i ova poslednja borba koja je počletakl prave borbe proletariata u Italiji; gdje su se borili radnici na barikadama, u prvim su redovima bili mladi komunisti, od kojih je nekoliko i palo pod zrnom plačenika. Njihova krv nije uzalud iuo|evena ona Je Sto HttS hrabri 1 odif&dvljuje za dalj n borbo.
Mladi radnici našega mesta priključite se i vi čleličnim redovima komunista koji nam pokazuju pravi i jedini put kojim demo doči do slobode. Nas čekaju najveei zadaci, u nama ima vruča krv i čvrsta je pest naša. Živela svetska revolucija i III. Internacionala!
Biondo.
SODRUGI IN ORGANIZACIJE, KI DOBUO DANAŠNJI LIST V V F/' IZVODIH, NAJ GA RAZDAJO V SMISLU POSLANU JIM OKROŽNICE!
Dolžnost naročnikov, ki jim je potekla naročnina je, na- nemudoma poravnajo zaostalo naročnino, sicer jim ustavimo list s prihodnjo številko.
mmmBssmmtBamem mmmitmmmmmms.
M!0|
Mie
R. Z. Z. O. Z.
Orvori v soboto IG. t. m. zadružno gostilno in v najkrajšem žlasu tudi, kon-sumno trgovino jestvin.
Vabimo deluvce in krnite našega kraja in okolice da se poslužijo te proletarske ustanove.
NAČELSTVO.
■HBSSU-l
PODLISTEK „DELA“
IVAN CANKAR:
Dure .
ih.
Prelepo jutro je bilo, iz rosne mesečine porojeno, od veselega solnca pozdravljeno.
Jure se je vzdramil tako nanagloma, da je vzkriknil od strahu. Zakaj ugledal je tik nad seboj siv, koščlen obraz in trda roka ga je držala za ramo.
aVstatii!))
Urno je vstal Jure in vse, kar je videl, se mu je zdelo čudno. Izba črna in mrka; ■še solnčna luič, ki je sijala skozi omreženo okno v širokem pramenu, je bledela na zidu; in ženski, krivogledi, skopoutiti — vse kakor da je bil zašel človek med strahove.
«Kam zdaj?« je pomislil Jure.
Kos kruha mu je dala Meta, nato mu je dala svitek1 in vrv.
«V gozd!« je rekla; in Juri J« štel z njo.
Ko sta stopllu na cesto, je rekla Meta:
«Naprej hodi, tri kluftre pred menoj, da ml ne boš delal sramote!«
In je Jel pr^d njo, ona pa ga je ravnala s hudo bosudo, kakor z vajeti in bi* >čem.
Tako sta šla; ampak' kakor tudi je hodil Jure tri klaftre naprej in kakor tudi sta hodila po bližnjicah in kolovozih: prišel jima je nasproti kmet, prišla je kmetiču, prišli so razposajeni paglavci.
«A, to je tisti! Lepa procesija!')
Tn kmet Je pljunil predse in je šel po svoji poti.
Ko jo to videla Meta tor slišala take Imsede, je stopila k Juretu in ga je stresla za u!w.
«Lepo sramoto mi del uš, negodnik, kdo te je klical seniV«
JI4ie ni rekel nič, tudi zujokui ni in je
šel tri JUaftre pred njo, kaktar Je ukazala in ravnala.
Prišla je kmetica mimo, pa jo pogledala po strani.
«Pravična družba greh in malha!»
Meta pa je stopila k Juretu in ga jo prijela za lase, da ga jo zabolelo
«Tebi očitanje, meni sramoto; greh go-spodskI!»
Jure je molčal, ničesar ni razumel, pa se n*a ni čudil. Zakaj <Jonia ni imel, ne brata, ne sestre; drugi pa so imeli vsega zadosti in zato je bila njih pravita, da so uhali in lanali. Tako je premislil' in ni jokal.
Prišli so paglavci, opazili so nenadoma greh in malho na stranskih potih, na bližnjici in kolovozu, pa so vzkliknili in zmerom več jih je bilo. In najprvo, kar so opazili, so bile Juretove hla'e,‘ ki so segale samo do kolen.
«PeteHn! Petelin! Petelin!»
Meta se je razljutila, kričala je s tenkim in hudobnim glasom.
«Štran, tatje tatinski! Tudi vi boste #o beračili in kradli, kadur se bodo vaši stari od napuha raz!eteh!»
Jure je videl in slišal, pa se mu je zdelo, da bi bil rajši med njimi, nego tri klaftre pred njo.
Paglavci so bili veseli; niso pričakovali semnja, pa je sam prišel.
«Copernica in petelin!))
lludo se jo razjezila Meta in je pobrala kamen.
«Da byš copernico videl!«	\
Ampak kamen jo preletel tako čudno, puč dvajset klafter od paglavcev, da so vzkliknili od veselja in prešernosti. In planili so In so pobirali kamenje.
Jure je nenadoma omahnil, zalesketalo se mu je pred očmi.
«Zakaj name? Kaj sem vam storil.’»
In resnično: niso merili nanjo, nanj so merili.
Omahnil je in je vakliknil, pritisnil je roko na čelo; in ko jo iztegnil roko, da
bi se čuval, jo bila kri na njegovi d*H.ni.
Stali »o in so izpustili ku-n^nje; in ker je bil greh v njih srcih, se je vzdignilo iz greha veliko sovraštvo; in ker je bilo v vesti kesanje, se je rodil iz kesanja srd.
»Petelini Petelin! Petelin!«
Šla sta dalje, Jure tri klaftre pred njo. Pa je stopila k njemu, ki si je brisal čelo z rdečo, krvavo dlanjo.
«Ti šemo, iz peklu poslano! Šiba naša in greli!«
Zazibalo se mu je pred očmi in kumina mu jo padla na tla. Jure je pobral kučmo in ni rekel nič.
«Drugi so!« si je mislil. In ni ga olišla grohotnu misel, da bi so uprl gospodarjem.
Dalje sta romala, v klanec, preko polja, proti gozdu. Jure se je oziral, velika in svetle so bilo njegove oči; in ko se je oziral, je bilo njegovo srce vse lahko, Ra si-eno in napojeno, kakor da je rosila nanj tolažba In sladkost iz samih nebes.
Strma je bila pot; Jure je ni videl in ne oličutil; prelepa je bila pokrajina; Juro jo je pobožal in pozdravil s svojimi očmi in vsa njena čista lepota se jo izlila v njegovo srce. \
Zakaj tako ga jo prešinilo in ga je vsega razveselilo: tisti svet, tam na drugih straneh, tam za holmi, so ustvarili ljudje, sovražniki, ki imajo dom in očeta in mater... Ampak ta svet, o Jure, je u-stvuril Dog »um, v tolažbo in radost Iju-r dem, ki nimajo ne doma, ne očeta; ne matere... vsa ta polja je tako ustvaril in v tej misli, vse te zelene loke in ves ta temni gozd!...
«Kaj si pijan, tla se opotektešl in da padaš?« ga je vzdramila Meta.
Jure je slišal in je razumel, pa ni bil žalosten. Tri klaftre jo hodil preti njo, na vajetih, pa tli preskd il, nt se ukrenil stimo njegove oči so mislile in so govorile; niso so menile nejca vajatl, ne za bič.
Prelepa je bila pokrajina, nikoli šb ni
videl tak«, š® sanjal ni o taki v tistih črnih ulicah. Tam polje, v solncti rumeno* Če; ziblje se In šumi narahlo, šepeče; ne vedel bi 'človek, če v vetru, ali če v i v inpsvojih sanjah. Tam zeleni, valoviti lazi: pašnik, trnje, belo kamenje, in na dnu, v globoki dolinici, zoreča lelia. Tam gozd, skrivnost neskončna, v neizmernost šcmeča, bučeča, z besedami, ki jih je uho slišalo in srce ottfiutflo, in ki jiti pamet ni razložila na vekomaj.
Svobodo je okusila njegova duša, Bogu je bila hliziiain^e ni bala tiičosar več. Juretu Je bilo, kakor da je naVel dom in Očeta...
Ivo je bilo sobice že visoko in toplo, sta prišla do gozda; tam je bila senca, ki je dahnila na obraz in na srce tako blago, kakor božajoča materina roka. In tam se je zgodilo, da ao se Juretove oči prvikrat zasolzile od sladkosti«.
«Ne stoj tam in ne glej, zijalo, obrni sc ročno!” je ukazala Meta.
Jure je pač slišal njen glas in je tudi razumel tijene besede, pa mu ni bilo nič hudo pri srcu.
Meta je sedla v travo, Jure pa je nabiral suhe veje in jih znašal na kup.
«I\uj ne znaš plezati? Vsi znajo plezati v tvojih letih! Tiste, Iti lože na tleh, so žo napol trhle; rajši klesti in lomilo
Juro jo poskusil in glej, plezal je, kakor da se Je bil naučil v sanjah. Suhe voje so bilo spodaj; z eno nogo se je upiral, z drugo je lomil; in šumelo j« mod listjem in padalo. Ampak Jure je plezal prav do vrhu, kjer ni bilo nič suhih vej in kjer je bilo deblo je tako gibko in tenko, da so je upogibalo.
«Kuj počneš tam? Tum ni nK?.!»
Jure pa se jo držal krepko z obema rokama in se je zibal in je gledal proti nebu, ki je bilo čisto blizu; tam ua vrhu, tu m visoko, je bila radost brez moj.
Ko je bil kup visok in lep, sta napravila dvoje butar; Jure ni rekel nič in si je naložil večjo; težka Je bitu, ampak,
Jure je bil nenudoma ves močan; zakaj njegovo srce je bilo veselo.
Solnce je žgalo, ko sta se vračala, in počivala sta velikokrat. Ko sta‘sedela v travi ob potoku, Je Jure vstal in stopil v vodo; čista je bila, da se je svetil vsak drobni kamen na dnu. Jure se je sklonil, privzdignil je kamen In Je ugledal raka; obstrmel je, toda vzkliknil ni. njegovo srce pa je vriskalo od radosti in *mogo-slavja. Rdeč je bil v obraz in uM 80 se mu svetile, ko je zadel butaro.
«Če vam Je pretežka, pa mi svojo hu-ložiite!« je rekel. «Nosil jo bom, saj ni daleč!«	,	.
Meta je pogledala osupla ln jo videla, da Jc butara vetja od fanta.
«I<aj boš nosil, pljunek mestni!«
Nato pa se je domislila.
«Ampak zdaj poziuiš pot, zdaj pojdeš lahko sam- čemu pa bi te redili drugače?«
«Sum?« j« vzkliknil Jure tako veselo, da so je prestrašil svojega glasu; zakaj srce mu je svetovalo prijazno: «Ne izdaj se, Juro, ne izdaj se!«
«Nih e te no bo ukradel, le no boj se nikar!«
Jure se je pa tiho in hvaležno smejal ncprijartii besedi.
«Suj pojdem sam!« je rekel, in skoro se mu je tresel glas, skoro ga jo izdajal. «Niim pojdem, če tako ukažete, poznam pot!«
Na klancu, na ruzpajjetiom, je Mota zasopla ptsj tojklm bremenom, pod žgočim solncem.
«Pa zadeni, če hočeš!«
Naložila mu Jo šo svojo butaro In Ju-re se Je sklunil v pusti; tako majhen Je bil, da bi se začudil človek, če bi pogledal od daleč: «Dvojo butar se ziblje na klancu, človeka pa ni pod njima!«
«Al i težko nosiš?«
Mulo je pocukal Jure, pretlen je odgovoril; zakaj ne samo tut ramo in nu ple-
ču, tudi na prsi in na sapo sta mu tiiSSa-ii butari.
«Labko nosim!« je rekel.
In nič ni lagal, zukaj njegovo ^srce Je bilo veselo.
Pred vas j o je Meta vzela svojo buU05 in jo je zadela na glavo.
«Da ljudje ne bodo brusili jezikov!«
Jure pa je komaj čutil, da je bilo breme lažje; kakor v sanjah je hodil, vos poln velikega, čtidolepega upanja. Skozi vus sta Slu, pa so gledali in kazali nanj, spogledovali so se in so se smejali.
«To je tisti!«
«Zupan jo dobro ukrenit... grešnik in beračica!«
»Ampak redili ga bomo vendar... na občinsko stroške!«
In oči, naperjene nanj, so bile so-
vragne.	.	,,
Jure pa ni videl sovražnih pogledov In tudi ni sliAal zlovoljnih besed. Udaril bi ga bil lahko zlovoljnik na glavo, na tilnik, Jure pa no bi rekel nič in bi se bil tiho smehljal.
Prišli so PAgluvci, zgrnili so sc vsona-okoli. Priletela jo pra^erna beseda, priletel je oster kamen-
«Petelin! Petelin! Petelin!«
Juretova buturu so je zamujala, ampak Juro se je smejal v svojem srcu in je šel daljo tako mirno in lahko, kakor da bi šol skozi gozd.
«Ne morejo!« je rekel iz voselega srca tako naglas, da je zganil z ustnicami in da so se mu Ilca resnično zasmejala.
Ne mogli bi ukrasti, niti obsenčitl bogastva, ki ga je bil poslal srcu Bog v svoji milosti.
Bilo jc poldan, ko sta stopila v črno izbo; Juro jo bil poten in truden, sopel jo hitro, sunkoma. In vse njegovo misli so hrepenele, da bi že dan minil in da bi že minila noč in tla bi zazvonila tista urit, ko bi so napotil sam; sam v cesarstvo božje, v svoj dom in k svojemu o-četu...	(Daljo	prihodnjič.)
Deželna zveza komunistične mladine
Sodrugi vojaki!
Sedaj ko odhajate smatramo za s vajo dolžnost, da vam povemo, zadnjo parola, da vam damo zadnje povelje, kratita in nedvoumno:
Vsak proletarski Stojalc stopi v meščansko armado z namenom, da si pridobi vo\jaš'kega znank, ki mu je potrebno kot bojevniku n razredni vojni z meščanstvom. To znanje si more pridobiti v gotovi, meri le v armadi vladajočega meščanstva, ki je v teku stoletja na ramenih proletariata in z izkoriščanjem njegovih sil znalo viso-
Orugovi vojnici!
Smatramo svoijatn du&no^ču, da vam, sada na odlusku kažemo zadnju lozinku, da vam damo poslednju na-redbu, kratko i razumljivo:
Svaki proletarski vojnih neka stupi u gradjansku armadu sa nakanom da stekne voiničkoga znanja, kuje mu je potrebna kao bojevniku u razrednoi borbi sa burčouzijoin. Ovoga znanja moie u jeifnoj meri da prikupi ledino u vojski vladamče burioaziie, koja je u toku staleča znala, na rumenima proletariata i ozrnbljujuči njegove
tega in zvesti svojemu poslanstvu, iz berite si, 'proletarski vojaki, ono vrsto vojaške službe, ki najbolj, odgovarja vašemu stremljenju in sposobnostim. Medtem ko izvršite ta prvi del~ svoje dol, in.osti v vojašnici in zunaj nji1 vrHte v prostem času ■ pr opasan do med srnjimi tovariši, tudi proletarskimi vojaki kakor ste vi sami, za rušenje, meščanska-v,oSaš\ke organizacije od znotraj na ven* za odpoved discipline v danem trenutku, za proletarsko revolucijo, za komunizem.
S0DRUG1 VOJAKI DELAVCI!
Vas čaka pri vojakih se ;
.VESTMI
ko dvigniti svoje ustanove. Svesti si snage, da usaani svoje ustanove. Sve-
' sni toga i vend svome poslanstvu iza-berite, voinici preleteti, onu vrsta tajništva, koja vam se najviše sviti-a i kojoj ste na.jprikiadniji. Nakan Ho izvršite, ovaj prvi deo .svoje dužnosti u vreme vežbi i škole, drugi deo svoje dužnosti vršite za slohovlnog vremena u vojačnici i vanJca medju svojim drugo vima, takaVijer proletarima kaošto ste vi sami, sa propagand,om za poru-šenje gradiansko-vojničke organizacije iznutra prema vani, za nepoJcora-vanje disciplini u zgodnome momentu, za proletersku revoluciiu, za ko-munizam.
DRUGOVl VOJNIČI — GRADSK1 RADN1C1!
V*as čeka kad tajniku ješ posebni zadatak, zadatak z bližan ja proletarca sa. prale tar cima, pamirenja i sjedinjc-nja rudnika grada sa seliacima. Videče te, seaskih pruletera, g<le dolaze u vojnike veoma rdiavih poimova o gradskim radnicima pač e i sa. mr injom prema njima. Stupile medht njih i razložite im, kako nema razlike u interesima gradskog i seoskog rudnika, naprotiv, kako je rudnik sela jaš više itrablHvan ter neizobraženih, te se upravo radi toga mora dignuti, da se reši rabavanja.
DRUGOVl VOJNIČI — KOMUNISTI!
Na vama. stoj da izvršite kod Vojnika veliko delo internacianalistUkc propagande, medju drugovima, što če Još biti oduševljeni «narodnošču 'i domovinam». Kada budu stajali nu vez-balištu poid teretom telečaka i budu letali u vojačnici na brcundi, razjasnite im zaJfo je to da mOraju sluiiti l taliju zn neznatna/, menaiu mesto da kod kuče os lanu orati i sejati i tako da hrane svoja abitelj. Recite im, da Jugoslavija ne čini niš ta d\rugaUje sa Taliiancima, Alemcima i Madžarima i t. d. te Italija zbog toga tako, radi sa Jugostdvenima i Nemeima, pa kako bi nojimlMvanje u Jugoslaviji bilo jtri gore. Takva propaganda koristi više no kotva velika skuphina i celi Mp ■napiha. Nijeddh juc/oshvenski prale-tarac ne sme da sc orati iz talibanske vojske kao navdajale. Domovina je samo za iMpitaliste. Jedina domovina, za km-u medi da se proletarci bore pa makaii orutiern, jeste radmička. internacionala, Ho če doslma da raHri vlast svoju poi celome svetu.
CRVENl VOJNIČU Ova naša zadnja zapoved nek bude vama po»d orožjem prva i najviše, zapoved, lcojoj se mora da podredi .svaka druga: ni ona časnika, ni «furiera» ne sme biti vi\ša. Valja da bude mo jaki- Ne dajte se nigde ulivatiti, ni od koga prevaliti. Nek govore Jasnini nji havi slugami što im drago, vi mislite uveli pa svoju. Ne poveva j te se nikalne, do g od ga do\bro ne pmkušate. U teškiru časovima mislite tul to, kako vete se vratiti svojim damavima i organizacijama či/i i zdravi, iskusniji i bogatiji u znanju, da ponovno stupile u naše bajne redove te im se postdvite na čelo
Nek se, sueti vaše oruijef Budite od-vazni, i silni!
. pose o na na loga, ona zbliževanja proletarcev i proletarci, zbliževanja mestnih delavcev z delavci in kmeti z dežele. Videli, bodete vaške proletarce, ki pridejo k v o jaham, z neuglajenimi nazori, s km o z /nrlnjo proti mestnim delavcem. Stopite med nje in povejte Hm, da ni razlike v interesih mestnega in vašega delavca, k, večjemu te, da je vaški delavec še bolj izkoriščan im zato tudi bolj neizobražen ter da se mora ravno vsled tega dvigniti, da se oprosti izkoriščanja.
S0DRUG1 VOJAKI — KOMUNISTI!
Na vas je, da izvršite pri vojakih veliko dela intebnacionalistične propagande med svojimi tovariši, ki, prinesejo s sabo k vojakom še «narodnost in domovmm. Ko bodo\ stali nu vežba-lišču p\od težo tamnistra in botdo ležuli. v vojašnici na brandi, razložile jim odkod ta, da morajo oni služiti Italijo' za pičlo menaik/, mesto da bi doma o-rali in sejali ter preživljali družino. Povejte jim, da Jugoslavija ne dela nič. drugače z jM&jani, Nemci in Madžari i. t. d. daj^Mja dela vsled tega tako z Jugoslovani m, Nemci in da bi bila vojaška služba n Jugoslaviji še Juijša. Taka propaganda, zaleže, več. kakor veliki shod in cel kup časopisov*. Noben jugoslovanski prtofietar#/;,,. se ne srne vrniti 'z italijanske otrnade več kot narodnjak. Domovina, Je sama za kapitaliste. Domovina vredna da, se proletarci bo\rijo zanjo tudi z orožjem, je delavska intemacionulu, ki se pripravlja, da razširi stroja oblast m celem svetu.
RDEČI VOJAKI!
Ta naše mdnie povelje bodi vam pri vojakih prvo in najaviš je povelje, kateremu se mora podrediti vsako drugo. Ne ono častnika, ne «furjerja» ne sme biti višje. Znati je treba biti močan. Ne pustite se nikjer zaloviti, od nikogar ukaniti. Naj govorijo častniki m njih sluge kolikor hočejo, vi si mislite vedno svojo. Ne zaupajte nobenemu, prav nobenemu, dokler ga niste dobijo preskušali, y te-„hih trenutkih mislite, na to, kako se boste, vrnili domov in y organizacijo, čili in z,travi, bogatejši na znanju in izkušnjah, da stopite zapet v naše bojne kadre, kjer zavzamete "vodilna mesta.
Na} se sveti vaše orožje! Pogum in mačj
AlTarmil
Pozor vojaki!
Uradna Usta vojnega ministrstva «E-dinostn in «Goriška straian poročata:
Pri prvem vpoklicu se razdele vojaki-novinci v razne polke, ter dobe na to dopust do noves-i vpoklica. Radi tega jih opozarjamo, da jim ni treba jemati s seboj koviegov, ki so jim le v napotje. Tudi pri poznejšem vpoklicu naj ne nosijo kovčegov. Civilno obleko, v kateri pride novinec v službovanje, pošli je vojaška 'oblast domov; po dovršenem službovanju je pa vsak v vojaški obleki odpuščen. Kdor želi biti sprejet v kak specielen, strokoven oddelek (šofer, mesar, mehanik i. t. d.) naj to javi takoj, pri prvem vpoklicu, ter nuj predlogi potrebna spričevala. Ravno tako naj se predloži tudi •ie pri prvem vpoklicu prošnje za oprostitev, oziroma odlog službovanja z vsemi potrebnimi listinami. Županstva se opozarja, da naj ne pošiljajo letnikov 1899 in 1900, ker bodo ti še le vpoklicani.
Vojno ministrstvo je dalo ukaz, da se začnejo nabori za one mladeniče, ki so rojeni leta 1903., 10. septembra 1922 in.se končajo 28. februarja 1923. Ta rok velja za vso Italijo torej za stare in nove pokrajine.
Vojakom-novinccm, ki vprašajo ali sr bo dobivalo «Dclo» tudi pri vojakih, odgovarjamo da se bo «Dcto» dobivalo tudi pri vojakih. Takoj ko pridejo sodrugi vojaki na mesto službovanja, naj si poiščejo izven vojašnice — v organizaciji ali na domu prijateljev — zaseben naslov. Naslov javili nemudoma upravni--šivu, ki bo začelo brez odloga pošiljati Ust po želji t odru tj a vojaka. Komur od vojakov sc zdi iz enega, ali drugega razloga bolje, da mu pošilja Ust organizacija ali domači, tudi dobro. Vedno pa samo na zaseben naslov!
$
Za one vojake, ki bi nc mogli plačati naročnine je prav, da jim naročnino plačajo Mladinske sckeije, Komunistične sekcije ali. podružnico Ljudskega, odra odnosno da te organizacije naročijo vojake. na Ust. Naročnina na «I)elo» je naj-lepši dar za proletarskega vojaka.
Najstrupenejša kača
Dokument!
V eni zadnjih številk sm oopisali način kako si meščansko 'časopisje predstavlja razne pojave ljudske bede. Ilustrirali smo slučaj, ko so bili bedni ljudje primorani prenočevati v podzemski votlini. Primerjali smo tudi stanje prvotnega človeka s stanjem modernega človeka.
Odkritju prebivalcev podzemeljske votline, sta sledila dva dogodka, ki še zgovornejše govorita o grozoti ljudske bede.
Koncem prešlega mesca in sicer zaporedoma sta v Trstu dve vdovi iz obupa, ker ju je hotel hišni gospodar šiloma spraviti iz stanovanja, izvr.i t' |*im>'bor.
V ulici Broletto št. 2 je stanovala v najvočji bedi vdova Terezija Petrovieh skupno s sinom in hčerjo, katera pa ni sta mogla vsled brezposelnosti prav nič priporno® k domačemu gospodinjstvu, Vsled tega bednega stanja ni moglii Pe-
trovich nikakor plačevati najemnine. Ker imamo zakone samo zato, da bra nijo buržfoazijo, da tlačijo revne in je v teh zakonih tudi odredba, glasom katere sme higtai gospodar vreči na ulico stanovalca, ako ne more, tudi če je brez zaslužka, plačati najemnine, jo revica dobila s «tr:,ni sednije odlok, da mora iz stanovanja. Vsled tolikšne nesreče se je polastil obup, ki jo je silil napraviti konec življenju. Obesila se je v stanovanju, na sobna vrata.
V približno istih okoliščinah je napravila konec vdova Marija Remm, stanujoča v ul. Amerigo Vespucci št. 39. Pred par meseci ji je umrl soprog in od tedaj se je pričelo v družini žalostno življenje. Ko pa tiči proletarec v bedi pridejo nanj vse nesrečte. Hiša v kateri je stanovala vdova, je bila nrodana, novi gospodar pa ji je odpovedal stanovanje, kljub temu da je bila v redu s plačevanjem najemnine, s pretvezo, da rabi on sam prostore. Tega udarca ni mogla prenesti in se je usmrtila izpiv.5i stekleničko karbolne kisline.
Taka je torej usoda proletarcev, njihovih vdov in otrok. Ko so možije še pri zdravju in kadar ima kak vampir potrebo jih izkoriščati se morajo ubivati dan za dnem, da si prislužijo par grošev za vzdrževanje samega sebe in družine. Ko jih je tovarna tako izmozgala, da morajo v prerani grob, mečejo gospodarji njihove družine iz stanovanj.
Nimaničem se godijo take «meš'5ansko časopisje pa govori o %>asih»! Ali je sedaj «Edinostd prepričana, da je ogromna masa ljudi, katerim se godi tako kakor omenjenim dvem vdovam? Ali je «Edinost» premislila, da ni prav nobeno čudo, ako so 1i ljudje prisiljeni prenočevati kamor in kakor bilo, pa makar v podzemnih jamah?	•
'iVla te'%0 da bo o tem prepričana, oziroma, da bo svojini 'čitateljem povedala pravo resnico tega zla. Zato ne, ker je sama glasilo «zastopnikov in «vodite-ljev» naroda, to je trgovcev, advokatov, bankirjev, hišnih posestnikov in drugih brezvestnih špekulantov. Geslo teh pa. je: «Vse za narod, za dohodno, aiit.pak ne, dotikajte se naših ■mošenj, blagajn. Bodite zvesti sinovi majice Slave, ampak ne upirajte se nam, tudi tedaj ne. kadar vam deremo z vedno bolj visokimi najemninami kožo s telesa, kadar navijamo eene blagu, kadar «krstimo» vino v naših gostilnah in kadar vas mečemo iz stanovanj. Nc godrnjajte ker sicer hi se boginia majka slava razjczilun.
Meščansko časopisje ne pozna gorja
Zato pa se proletariat v svojih gren-kostih vedno bolj združluie, se bori nrotl pijavkam in se pripravlja na odločilni hoj, ko bo zagrabil v roko veliko metlo in pometel s vsemi svoiimi izkoriščevalci, in tudi z monopolizatorji bivališč. Proletarska revolucija bo ona, ki bo na* »ravila med drugim tudi' red vi hišah, tako da ne bodo lastniki metali iz stanovanj proletarcev, temveč bodo ti oni, kateri bodo m a ena te prisilili, da se v svojih obsednih in udobnih stanovanjih skr-■čiio in da dado prostora tistim ki so morali za časa meščanske diktature hinifi v podzemskih luknjah in v podstrešjih ali so bili prisiljeni klatiti se okolu brez mira. in pokoja.
To seveda ne bo dišalo gospodi. Ampak: pod pritiskom »roietarske diktature se bodo morali »dati.
To pa ne bo «špas», kaj?
f\______________ |	_	|	■ |	_	g	  |	i	.	_	|	. " *\	|>	"^_
(Teze sprejete na II. kongresu Internacio nale komunistične mladine.)
Otroci v Sovjetski Rusiji
Ali’arrni!
Za izvrševalni odbor: Propagandni tajnik.
Trobenta kliče! Italijanska buržoazija rabi nujno vojački .material. Tudi ona sluti žarerJa tla pod nogami, bližajoč se konec svojega življenja in rdečo zoro, ki naznanja neizprosen padec noči in teme, ki has je toliko stoletji davila, ter nujen vzid tako zuželjenega našega rdečega solnca.
Pridite, pojdonio sinovi krvavečega proletariata, kar nas je zavednih in delavskemu razi edu zvestih do smrti, t>-•svotlimo duše bratov sotrpinov, da svojo temo spoznajo, strnimo se fc trdneje v jekleno falango in udarimo! Zadajmo, mi poklicana in izvoljena avangarda zmagovitega proletariata, buržbazlji smrten udarec!	v
Pomnimo vselej in povsod, da rovarenje, naše delo za edino naSo rdečo bodočnost in srečo, ne pozna ne do-ločno-omejeiiega kraja, ne Časa in rto načina! Ono se razprostira povsod, pruv povsod, funkcionirati mora ponoči in podnevi, pozimi in poleti ter se poslužiti v*eh sredstev, kajti krivica je povsod, u.1er Si Stojita nasproti kapitalizem in Proletariat.
Mladi sodrugi! -
Nobene sentimentalnosti napram vledajočemu razredu. Pokažimo mu ob svojem asu zakrknjeno srce, zobo in post. Pomolimo m» purtko Iwi nos. Res jo našo proletarsko vs,«jell e pmi vrali,
»nikar ne smemo misHti, da se ta vrata odpro sama m brez krvi.
Kapitalizem, z vsemi »v„n„ •	-	:
»blml in^iiuiljitml.
lem svetu, v vseh deželah atraftno kri/o Obsojen je na smrt, ker je izgiibil pogoje za življenje. Danes ga vidimo le šo v bolečinah in predsmrtnih krčih medsebojnih l»ojili. Njegov pogin j« „U1 ^ogihen. Na njegovo mesto pridejo pro-l^varsko mase, katerim jo bodočnost za-"“rantirami. Vendar pri vsem tem ne
»v-*1 rvofit i^orl!fl, tfr /v0' dim°'
n f V 'eni ladijU UrŽatl krl,ŽC'm tar«l«> korist. uriinisti kapitalizem, ki se danes
Hoboj prek.ljn za svoj nadaljni »"ftanek, j0 zmožen še v zadnjem hipu po -aliti Su trr utrniti vse svoje zadnje i v eno »Ho, da vzajemno poguzi ali
ustavi prodirajoči val rdeftega prolela-riato. Mi moramo vse to upoštevati, četudi smo si v polni svesti, da kapitalizmu vse to nič ne pomaga, ter še trdneje skleniti svoje vrste v sllnej-Šb proti-silo. Kar je pa še najvažnejše za nas, mlade -komuniste, je to, da pošilja kapitalizem v takih kritičnih momentih proti zmagujočemu, zavednemu rdelčemu proletariatu v boj ravno tak proletariat, le s to razliko, da je zadnji črno belo ali zeleno pobarvun.
In ti nesrečni stvori, ki se bodo v bližnji bodočnosti bili mogoče proti lastnim lodnim rdečim bratom, sestram, očetu in materi v proletarskih vrstah, zamore-mo postati ravno mi, voja'ški-novinci če se odzovemo povelju buržoaznih krvnikov. Mi se ira moramo v tem Iflpu za-
jedati svojega proletarskega pokoljenja, spomniti se moramo vseh krivic in udarcev, ki so jih prejeli v teku dolge vrsto let naši dedje in očetje z nami vred. In teh, sodrugi, ni malo. Njih klic p0 maščevanju se ne da prepiti, ker sega v brezkončnost. Enako, prav en*iko brezkončno mora biti našie maščevanje. Na-ša dolžnost je, da bojujočemu se proletariatu, čegar verni sinovi smo, podamo toko v pomoč ter še isti hip proletarskega SOVr,l®a krezusmiljeno pobijemo na
Pomislimo tedaj, ko bodo hoteli bur-žuji, < a se. postavimo proletarskemu valu nasproti, ok* v oko, da so njega elementi — bedni proletarci in proletarko s svojo deco v naročju popolnoma na istem stališču kot naši najdruiji domu ter da s prvim strelom, ki bi ga m0rd[a poslali v svoji zaslepljenosti v proletarsko kri, zadamo smrten udarec samim sebi.
Nič drugega ne dodam več, nego samo Se to: Pomnimo, sodrugi, svoj bedni razredni položiij, spominjajmo se bede svojih ljubljenih domu, ljubimo ves rdeči proletariat, glejmo nepremično v naše vstajajoče rdeče solino ter sukajmo vu-v orožju za našo prolc-
1. — Delavska mladina je del delavskega razreda in je podvržena vsemu njegove mu trpljenju in bedi. Predpogoj vsaki iz-premembi, poslabšanju ali zboljšanju njenega položaja je gospodarski položaj celokupnega delavskega razreda. Istočasno je ona duševno in telesno še nerazvit, najslabotnejši del proletariata.
Kapitalistična produkcija, zgrajena samo na dobičku, se na to prav nič ne ozira in vprega proletarska mladino pod isti jarem brezobzirnega izkoriščanja ka kor odraslo delavstvo. Izkoriščanje delavske mladine je zato še večje, njeno trpljenje še neznosnejše.
2. — Istočasno s tem obubožanjem velikih množic mladih delavcev in delavk se je spremenil tudi položaj delavske mladine v producijskem procesu. Z naraščajočo koncentracijo industrije nastopivša mehanizacija in delitev dela — je hitro dvignila uporabljivost neukih pomočnikov v tovarnah. Število gotovega poklica učečih se omladineev se je stalno manjšalo in v isti meri je naraščala vojska neukih mladih delavcev. Ekonomsko stališče teh neukih mladih pomočnikov se razlikuje od onega odraslih mezdnih delavcev samo v tem, da so slabše plačani in da se brezobzirnej-še izkoriščajo. Istočasno skušla kapitalizem izkoriščati manj plačane mjade delavce kot umazane konkurente odraslih delavcev. Poleg tega obstoja nadalje potreba, da se za posl »zevanje in vodstvo zboljšanih in kompliciranih strojev vzgoji strokovno izobražene in izvežbane delavce. To potrebo skuša kriti kapitalizem z dvignjenjem tanke plasti kvalificiranih delavcev na stroške neukih množic. Po tem stremi veleindustrija v obliki ustanovitve posebnih oddelkov in šol za učenca v veleobratih, država pa v obliki občinskih in državnih učilnic. Tako je obsojena množica mladih delavcev na to, da ostane skozi vse svoje življenje razred neukih pomočnikov pri vsem delu.
3. — Ostanek vajencev, ki obstoja še danes, je doživel popolno spremembo. Na eni strani so v veleobratih pod imenom «vajenci» zaposleni mladi delavci samo pri delnem delu celokupne tovarniške panoge in po kratkem 3esu svojega učenja so izkoriščani po delu z odraslimi. Na drugi strani morajo rokodelski mali obrati kot zaostala produkcijska oblika pod pritiskom veleindustrialne konkurence iše posebno izkoriščati vajence, katerih imajo nastavljenih čim več. Po končanju vajeništva pride ogromno število vajencev enostavno na cesto in ker s svojo izobrazbo ne najdejo nikakegu dela, so prisiljeni v vaMini slučajev, da menjajo svojo stroko in da postanejo navadni pomočniki. Kapitalistični način proizvaja-
fja, ki stremi samo za profitom in do-l ....
N klicem:
Živeli rdeči vojniki!
Živela bodo-«, rdeča unnudu!
beležim (trdeči vojnil;,>.
V Sovjetski Rusiji so najlepše palače, najsijajnejše vile, kjer sa poležavali anstokratie in buriuji, ki niso nikdar poznali drugega dela kakor onega drugih, spremenjene v zavetišča za stare delavce ati v otroške dame. Nova aui-stakTacija,. edina ki je vredna spošto-
vanju: ona, ki bp (‘aSiena povsod tam, kjer ba zmagal proletarihl, bo sestavljena samo iz otmk in invalidov: od bodočih delavcev in od onih, ki. so iz-^pali svoje sile v svetih in plemenitih činih dela in boja. Lakota in beda ne ovirate Rusije 'skrbeti za bodočftdst.
ičkorn • »ranmf mtnoato • ’orhTatfincet> Kar kor sploh celokupni delavski razred samo za predmet izkoriščanja in je odvzel produktivnemu delu mladih delavcev vso vrednost njihove strokovne izobrazbe. ;
4. — Imperialistična vojna je povzročila velike izpremembe v celokupnem gospodarstvu/Uporaba produkcije za vojno potrebe, militarizacija industrije je neizmerno ojačila nastavljanje neukih mladih delavcev. S tem zvezano neovirano izkoriščanje mladih delavcev, brez ozira na njihovo slaboinost, je povzročilo kljub navideznemu materialnemu zboljšanju neposredno duševno in telesno oslabelost delavske mladine. Vsi poskusi kapitalističnih krogov in social-demokratifinili strank, odstraniti po vojni povzročeni) kišzo in gospodarsko življenje organizirati nanovo na kapitalistični podlagi so propadli. Tudi v tej krizi, katere posledice mora nositi delavno ljudstvo (naraščajoča brezposelnost, povečanje rednega delavnika, znižanje plač, ki ne odgovarjajo splošnemu dr&ienju) je najbolj prizadeta delavska mladina. Njene plače so se le noznatno zvišale, pri nekaterih panogah pa sploh nič. Mali plač-j se pridružuje dolg delaven čas, fizični slabosti, povzročeni po nezadostni brani se pridružuje povečano izkorMčianje, brutalno šikaniranje po mojstru in predstojnikih. Vedno večje plasti mladega proletariata hite v propad (prostitucija, lumpenprolŽ-tariat itd.).
5. — Vse te razmere (naraščajoča no* možnost izobrazbe v eni stroki in s tem narašičanje bede in ohuboianja) so privedle delavsko mladino do poostrenega gospodarskega boja. To se izraža v njeni številni udeležbi pri vseh gospodarskih bojih celokupnega delavskega razreda, v povišanem vstopanju v strokovne organizacije kakor tudi v posameznih bojih posameznikov in skupin omladineev in vajencev za minimalne in delne potrebe. Pod vplivom tega gibanja so se prfčtele tudi socialdomokratične stranke in druge mladinske organizacije bolj zanimati za varstvo mladih delavcev, skušajo pa istočasno pripeljati momentano revolucionarno gibanje omladineev na pot parlamentarnih interpelacij, peticij in omejenih reform. Ali izkazala so se kot neuporabna in neprimerna vsa njihova sredstva za zboljšanje gospodarskega položaja delavske mladine. S svojimi zvezami z meščansko državo in s kapitalizmom in z zadržavanjem omladineev od revolucionarnega gibanja so socialni demokrati dokazali, da izdajajo interese delavske mladino in da na njene stroške služijo buržoaziji,	t
6 Gospodarski boj delavske mladine se more bojevati edino le s stališča jasnega spoznanja, da v kapitalistični družbi ni mogoča temeljita izpremetnlm položaja delavske mladine, ker kabalistična produkcija sloni na profitu In je zato buržoazija v času kapitalističnega razpada v povečani meri prisiljena, da ravna z mladinci kot z objekti izkoriščanja. l,e, ičo so udeležuje tegu boja za osvoboditev celokupnega delavskega razreda izpod kapitalističnega jarma, se more delavska mladina končno tudi samo sebe osvoboditi in doseči reorganizacijo omla-dinskega dela. Organizacija množic mladine (življenje vseh omladineev do 18. leta v izobraževanju) bo mogofia šole z diktaturo^iroleturiata. Boji dolavske mladine za gospodarske zahteve imajo kakor gospodarski boji delavskega razreda sploh torej samo tedaj smisel, če izvirajo iz velikega političnega revolucionarnega boju.
7. Internacionala komunistične mladine sl kat zveza ruzredno-zuvednill" ola-
sti mladega proletariata stavi za nalogo, da zbira delavsko mladino za ta boj, da jo v boju izuči in vodi. Organizacija komunistične mladine podpira z vsemi sredstvi po mladini započete boje za delne gospodarske potrebe in kjer je potrebno, započnejo same ta boj. One zastopajo zahteve, ki slede iz življenjskih interesov proletarske mladine, brez ozira na interese kapitalističnega gospodarstva. Store vse, zbero za to zahteve in ta boj čim najširše množice omladineev zlasti pa onih, ki stoje pod vplivom socialdemokratičnih organizacij.
8. — Ustanovitev posebnih organizacij za gospodarski boj delavske mladine je nepotrebna, i s stališča razvoja omladin-skega gibanja, v gibanje množic i v interesu zboljšanja položaja delavske mladine. Voditeljice in nosilke revolucionarnega gospodarskega boja proletarske mla dine so organizacije komunistične mladine.
Izhajajoč od enotnosti gospodarskih interesov in gospodarskega boja celokupnega delavskega razreda, vodijo organizacije komunistične mladine ta boj potom strokovnih organizacij, ki pripadajo Rdeči strokovni internacionali. Pri tem se bore proti vsakiemu protipostavljan.iu interesov delavske mladine proti interesom odraslih delavcev. Kar se tiče reformističnih strok, org., morajo organizacije kom. mladine stremiti za tem, da jih spravijo na ]>ot revolueionarno-gospodar-skili zahtev mladine. Vsako odpoved in vsak odpor teh strok, organizacij morajo izkoristiti za to, da razkrinkajo izdajstvo in protirevolucionarni značaj strokovne birokracije. Organi kom. mladine se morajo boriti za t-o, da se postavi v strokovnih organizacijah .mladina na isto stopnjo z odraslimi delavci.
Oblika dela kem. mladine v strok. org. je zavisna od konkretnih razmer posamezne dežele.
Predpogoj vodstvu gospodarskega boja in uspostavitvi ter razširjenju zveze z množicami indiferentnih mladihe delavcev so celice komunistične mladine v obratih in šolah. Organizacije kom. mladine morajo ustanoviti posebna tajništva ali oddelke za gospodarski boj.
V posameznih deželah, kakor n. pr. v Nemčiji, kjer obstojajo pri strok, organ, mladinski odseki, je naloga mladih komunistov, da vstopijo v nje, se v njih organizirajo v frakcije, razvijejo v njih propagando za revolucionarni boj, te organi-bacije izkoristiti za prepojenje indiferentnih omladineev s komunističnim duhom in njihove člane uvesti v organizacije komunistične mladine.
Komunistična omladina v strokovnih organizacjjuh mora svoje delo kar najtesneje spojiti s komun, frukieijami odraslih, v skupnem delovanju odkrivati kontrarevolucionarni značaj strokovno birokracije in se energično postaviti v službo revolucioniranja strok, organizacij.
Internacionala komunistične mladino nalaga vsem svojim sekcijam dolžnost, da hajenergičneje podpirajo Rdečo strokovno internacionalo v njenem boju z žolto amsterdamsko internacionalo. Organizacije komunistične mladine morajo propagirati vstop delavske mladine v strok, organ, in zavezati zlasti svoje člane za vstop, da s tem pomnože revolucionarne sile v strokov, organizacijah.
10. — Boriti se je treba približno za sledeče stvari:
a) Določitev minimalnih plač. ki zadostujejo za življenje;
b) odstranitev vsakega nočnega dela za mladino izpod 18 let;
c) kostumi delavnik pri plači za popoln delavniki;
d) štiritedenski plačani dopust v vsakem letu;
e) odprava individualnih pogodb z vajenci;
f) uvedba kolektivne pogodbe;
g) naprava nadaljnega izobraževanja v delovnem času;
h) popolen odpočitek ob sobotnem popoldnevu in na {jedeljo; .
i) brezplačen poukf v vseh strokovnih
in nadaljevalnih štolah;
j) brezplačna nabava učnega materiala;
k) volitev sovjetov učlenev in soodloče-vanje pri šolskem življenju (učni načrt, uprava itd.);
1) enako postopanje z mladimi brezposelnimi kakor z odraslimi pri podpori.
Organizacije kom. mladine bodo storil« vse, da poglobe in poostre v teku bojev pridobljeno spoznanje omladineev, da je neobhodno potrebno razširiti delne bole v skupno politično-revolucionarno borbo za uresničenje glavnih zahtev.
Sprejete knjige
Slo ig^sko-a n i/le ška slovnica. Izdala m zajffijala »Književna matica» S. N. P. J. Chicago, Illinois, 1922 (skupaj z «Jim-mie Higginso).
p/.ansit-a kapitala i radnitki pokret. Biblioteka Medjusaveznog sindikalnog odbora. Sveska 1. (Beograd) 1922.
Obračun in poročilo za poslovno leto Okrajna holntSka blagajna v Gorici.
Proletarska mladina
To je glasilo delavsko in kmetska mladine Slovenije, katerega izdaja o-srednji odbor Splošnega mladinskega i-zc.brazevalnega društva «Iskra». Izhaja štirinajstdnevno. Prva številka je izšla 1. t. m. s sledečo vsebino:	\
Proletarski mladini Slovenije! — Proletarskim stariišbm! — Pravila splošnega mladinskega izobraževalnega društva «1skra». — Ciril:	Gospodarski položaj
delavske mladino Slovenije. — Marx in Engels: Socialni principi krščanstva. — «>2y Prisezi! — Vzgoja k socializmu. (Po O. Ruhleju). — A. Kirpičnikuv: Kaj naj se učim? — J. J.: Naša svoboda. — tL Z, M.; Kaj pripoveduje premog. Proletarska družina. (Družina, Oče, Mati). — Razno. (Število organizirane proletarske mladine).
Priporočamo vsem sodrugom In našim organizacijam (podružnicam Ljudskega odra, sekcijam mladih in odraslih s<>drugov), da se naročijo na ta časopis priče nisi takoj s J, številko. Naročnina znaša za Italijo 1, 1.50 mesečno. Naslov upravniUvu: Osrednji odbor s. M. I. D. «lskra» Ljubljano, Turjaški trg 2, II. Juarosiav1*-
Četrtek, 14. septembra. 1922.	DELO	»	Mi
- ------1--1-------------------— -- - mmmm ■»a	mm a	j.mmmm------———
o in povsod služili le proletarski stvari
TV
-D H h O
Delavska šola
Poglavje iz socializma
(Ta sestavek je. rksccrpt predavanja, ka terega je imel pokojni s. dr. Anton Der-
mota v ljubljanskem Afetmem domu dne 7. januarju 1906 v društni «Akademija».
Dr. Dernota je naš prvi in največji socialistični teoretik. V razmerju z drugimi, ki so pri nas znanstveno proučevali socializem in pisali o njem, jr bil pok. Dermota tisti, ki se je najmanj oddaljil marxizmu.
*
Lavelcye pripoveduje v svoji knjigi o socializmu sedanjega (asa: Leta 1848. v juniju je prišel l*roudhon k predsedniku sodišča. Na vprašanje, kaj da prihaja, odgovori, da prihaja gledat veličastno grozo kanonade. «Pa saj ste vendar socialist?)! pravi predsednik. — Gotovo, gospod predsednik! — «Kaj pa je socializem?)) — Vsak poizkus, izboljšati družbo, odvrne Proudhon. — Predsednik odvrne nato: «Potem smo pa vsi social isti». —
Čisto moje mnenje, sklene Proudhon pogovor.
Takih «soeialistov» imamo še dandanes mnogo. Tudi na Slovenskem!
Ali pa res smemo imenovati vsakogar že socialista, če je vnet, za reformo človečke družbe? Ali nimajo tega reformacijskega namna v svojih programih pravzaprav vse stranke, katere učinkujejo v javnosti Gotovo, da ga imajo. Zategadelj bi izginilo sleharno razlikovanje strank v javnem življenju — in vse bi bile socialistične, ako bi bil res vsak socialist, kdor hoče, da se družba izboljša.
Moramo tedaj najti drug kriterij, drugo stališče, da določimo, kaj nam je socia-zem, kaj je socialist?
Izreklo se je nebroj definicij. Vsakdo, ki se bavi s t. zv. socialnimi problemi, ki se je pečal z narodnim gospodarstvom, gi je moral ujasniti, kaj mu p omenjata pojma socializem, socialist? Toda prav do zadnjih desetletij niso mogli vdihnili v ta pojem duha enote: vsak si ga je tolmačil po svoje! V novejših časih šele se je v tem oziru jela uveljavljati vsaj načelna enotnost, če že ne absolutna.
Kako različni so pa nazori o socializmu in o socialistih, posnamemo lahko iz naslednjih definicij.
Lav«lei/e v imenovani knjigi pravi, da je socializem «vsak nauk, kateri zahteva večjo enakost v socialnih razmerah in kateri bi to izpremembo rad uresničnil potom- zakonodavstva ali z državno pomočijo. Socializem da hoče izenačiti in nivelirati«.
I>r. Iv. Ev. Krek se sklicuje na Lacor daireja, ki piSe:	«Krščanski	socializem
spoštuje vero, družino in zasebno last in teži za tem, da z združevanjem, ki se naj raztegne kolikor je sploh možno, izboljša telesno in dušno stanje večine ljudi«.
H. v. Scheel piše, da je socializem gospodarska filozofija zatiranih slojev.
IV'. Sombrat pravi: Socializem je znanstveni izraz (der geistige Niederschlag) nvodernega socialnega gibanja.
JezuitV. Cathrein trdi, da je socializem narodnogospodarski siste. čigar glavno jedro je. da sc podruabijo (podržavi))) proizvajalna sredstvu in javno rganizuje produkcija t<;r ja eno uredi razdelitev dober.
Dr. K. Gruenberg piše, kakor Schaeffle, da so socializem vse one teorije, katerih smoter je, da pieustfoje sčdaj- veljavni pravni, gospodarski in 'družabni red na socialistični podlagi, t. j. tako, da se zasebna (privatna) last. kot temelj sedanjega drutabnega reda, odstrani in vpelje skupna (kolektivna) lastnina, ki naj bo temelj novemu družabnemu redu.
In nazor prof. T. G. Masargka dopolnjuje baši omejeno definicijo, rekoč, da so odlični socialisti sami s teoretskega Stališča proglasili socializem kot čisto nov in popolen nazor, s praktičnega stalila pa za stremljenje po novem družabnem redu. Narodnogospodarski nazori in u-stroji da so jako važni ,toda socializma da ne izčrpavajo; problemi socializma da so v prvi vrsti filozofsko vprašanje.
Hazlika nazorov se že iz teh definicij razvidi; zato ne navajam drugih. Poslednji definiciji pa tudi popolnoma zadoščata, ker dovolj poja«r,ujeta bistvo in jedro socializma.
Jedro socializma je torej: sedanji kapitalistični način proizvajanja naj se nadomesti s socialističnim; proizvajalna sredstva, ki so sedaj last posameznikov, naj postanejo lasi druibe, skupnosti, in druiba naj se polasti Uuli distribucije (razdelitve, jproduciranih dober.
Socialist pa je, kdor si na podlagi ali v zrni slu teh teorij osnuje svoj svetovni nazor, svojo iivljenjsko filozofijo.
Ti nauki niso niti stari. Torej ni čudno, če je do nov ejflh <jasqv vladala neenotnost celo v načelih.
Moti se, kdor misli, da sta stari in sred nji vok poznala že socializem. Naj so Platonove teorije o ureditvi države še tako duhovite in globoke. — socialistične niso. In naj so upori sužnjev še tako pretresali ustrjstvo rkn«ke države socialistični niso bili.
(■c občudujemo srednjeveške utopiste — Tomaž Mor, ('.ampanella i. dr. — ki hočejo družbi zasnovati novo temelje, le ne moremo reči, da so njihovi nauki socialistični.
Motil bi se pa tudi, kdor bi menil, da razne revolucije, razni ustanki zatiranih slojev dokazujejo, da je bil socializem v dotlčnih dobah že razvil svoj prapor! Da ne govorim okmrurikih uporih srednjega veka; niti velika francoska remuluciia ni imela socialističnega značaju, m ravno tako pograjamo bistvenih znakov socializma pri poznejših revolucijah iz 1.
1830. in 1848. In takozvano kartističho gibanje, na Angleškem v prvi polovici devetnajstega stoletja, uprizorjeno od krščanskih socialistov, ni bilo socialistično, ker ni imelo socialističnega cilja.
In končno ne mureino pruvini socialistom prištevati niti neposrednih prednikov velikega teoretika Karla Marsa niti Angleža (imena, niti Francozov St. ^ podlago Simona in Fourierju in Caheta, niti Nom- ' cu Weitlinga. Vsi ti so bili pravzaprav utopisti. V*( so bili prepričani, da se človeška druiba na današnjih temeljih dd ohraniti, predrugačili in izboljšali. Ti možje so bili uverjeni, da človeško drtti-bo reformirajo, cV it pr em e ne. človeško vzgojo, ( c bi pa bili socialisti, bi bili pr‘d vsem zahtevali,' da se izpremene gospodarski temelji današnjega druiubnrgu n-sirojstva v socialističnem smislu, in poleni bi se nadejali od le izpiemernbe, tla se predrugači tudi človek, Ti možje «o mislili, da samo človek st var ju razmere okoli sebe milje, če hi bili socialisti, hi bili morali reči, da je vpliv vnanjih, zlasti gospodarskih razmer na človeka večji, nego nasprotno.
Todu če jim odrekam naslov socialistov, nikakor nočem tajiti, da so njihovi
ska revolucija ni bila socialistična, mo-nam takoj dostaviti in povdarjati, da je prav ta revolucija vstvarila pracnofilo-zofske in ekonomske predpogoje 'modernemu, sociutiznm!
Ih da ni bilo utopistov, da ni bilo revolucij in prevratov — nikdar bi so ne bile gospodarske in socialne razmere toliko izgodile, da bi bil mogo - nastop znanstvenega socializma; nikdar lif ne mogel nastopiti žie imenovani največji socialistični teoretik Karl Mats! In socializem sam in socialno gibanje bi bila dandanes še v povojih.
Velika francoska revolucija nam je u-gotovila pred vsem formalno enakost pred zakonom; dala nam je svobodo selitve. iz kraja v kraj in nam zagotovila j svobodo potovanja.
S tem so bili temelji položeni, da se je mogla razviti na njih neomejeno svobodna gospodarska konkurenca.
V gospodarskem življenju, zasnovanem na podlagi -svobodnega tekmovanja, je zmagoval oni, ki je bil gospodarski močnejši; bore malo je pomagalo v tem boju — in bpj je bilo to življenje! — če si se skliceval na svojo formalno pravno enakost z onim, ki je bil gospodarski krepkejši!
Vsled tega je bilo pa le naravno, da .-e je porodila tudi želja: če smo si pivd zakonom enaki, bodimo si še v giuotuem
oziru. Vsak imej za dva komolca pr0stora pri pogrnjeni mizi.
Ueati possidentes — tisti, ki so bili materialno podprti — pa se niso marali umikati; nasprotno, — odrivali so novodošle-ce in izkušali .sebi zavarovati čim več prostora. Ueati possidentes so bili tisti, ki so si pridobili, gospodarsko moč, ker so bili lastniki proizvajalnih sredstev. Beati possidentes so zavoljo tega vladali v gospodarskem življenju; oni so odloče-
ne trte.k, 14. septembra 1'J.-
uplive in pred razna vprašanja, ki mu izbrišejo dotedanjo revolucionarnost. Vpiše se celo v vojsko, «da bo pomagal uničiti kajzerja» in «uvcljaviti demokracijo)). Povsod se priznava za socialista, ko je v bolnišnici vsled poškodb, ki jih je dobil pri pbtopitvi ladjo,celo angleškemu kralju navdušeno razlaga, da bodo morali delavci dobiti proizvajanje v svoje roke itd. Pošljejo ga v Francijo, kjer popravlja motorna kolesa, gre na fronto, se navdušeno bije, zakar .postane saržent, je ra-
vali o življenju in smrti tistega, ki je n-ien- Končno ga pošljejo v Arhangelsk
i. «vn
rovat muniejjo pred kajzerjevimi vojaki)), v resnici pa pred boljševiki. Tu
.  ...............,.ise	Pa IligRins zave. Naenkrat inu posta-
je pie.smjala ena sama zelja: da čimbolj ■ ny jasn0i <ja s
imel zgolj svoje roke, da se je z njimi boril za obstanek.In h' srečne posestnike.
izpopolnijo proizvajalna sredstva, t. j. gospodarsko tehniko, in s tem. pomnožijo j svoj dobiček. Kolikor mogoče, nizki stroški za produkcijo in kolikor mogoče visoki dobički! To je bil prvi in naj višji priu-cip, ki se je po njem ravnala — buržoa-
se ni bojeval ne za demokracijo, ne za svobodo in da je bil varan. — Kmalu tlobi ruskega sodruga, boljševika, ki mu da nekaj, letakov za armado, kar pa postane zanj usodno. Aretirajo ga in mučijo z najrazličnejšimi sreds.tvi (en ko ne izpove, kdo mu je dal letake, ga
.	I	odstavek tega romana, ravno iz tejia po-i
zija. In gospodarski sistpm, v katerem s*e gjavjn ---------—j. *____________L ... _____•	I
ta želja izpolnjuje vedno bolj in bolj, je
kapitalistični gospodarski sistem.
Buržoazija — večinoma podjetniki --pa ni bila edini činitelj v kapitastlčnem proizvajanju dober. Za proizvajanje je bilo treba tudi sloja, ki je razpolagal v alt-zistenčnem boju ; golimi rokami — proletariatu. Treba je bilo dalje, da se ta dva sloja — buržoazija in proletariat — snideta in skleneta formalno svobodno pogodbo, da se omogoči produkcija po kapitalističnem gospodarskem načinu.
Prostitucija in mladi proletariat
Odprava'prostitucije Jč brezdvoma enal Odstranitev ostalih vzrokov prostitu-ižmed najvažMieMT nalog za Sovjetsko dje ima biti dolžnost komunistične mla-Husijo in za>fladmo sploh. Prostitucija | dine> Mlada komunistka organizacija
mora vse napeti, da vzbudi potom svoje delavne agitacije, zanimanje vobče pri vsej proletarski mladini, a naposled zanimanje za politična vprašanja; ona se mora prijeti resnega dela v prilog odgo-je proletarskih duš. Z isto se mora mladina vreči v l>or£>o proti hinavski buržoazni morali. Proletarska mladina mora u-stvariti dobo, katera bo stavila enake zahteve ženam in moškim tfer dala enake pravice tudi ženam, pravice, katere iJIčejo danes moški samo zase.
Borba proti prostituciji je ena izmed največjih nalog organizacije komunistične mladine. Borba proti prostituciji obsega popolno uničenje vseh ostankov bivše kapitalistične dobe. Borba proti prostituciji je borba proti vsake vrste neenakosti in dosledno tudi borba proti neenakosti med spoloma, čim bodo ustvarjeni zdravi odnoš&ji prijateljstva med mladi? mi ljudmi in mladimi žlehami, bo vzrast-lo med njimi vzajemno zaupanje in spoštovanje, a to bo silno koristilo tudi njihovi vzajemni revolucionarni delavnosti. In tedaj bo grozna kuga prostitucije izginila še hitreje v Sovjetski Rusiji.
Najsigurnejše sredstvo, da se človeška družba osvobodi prostitucije — te žalostne pošasti proklete prošlosti, pa je edino popolna zmaga komunizma.
ALEKSANDRA KOLO MAJ.
nauki mogcAio vplivali na poznejši ruz-vttek socializma. In če trdim, da fruuco-
je grozen jftvor kapitalistične družbe, in nikdo ai^olj zainteresiran pri tem, da se konča to prokletstvo, nego ravno proletarska mladina.
Nekateri mladi sodrugi so napačnega mnenja, če mislijo, da prostitucija leži samo na ženah in dekletih, a to ni povsem pravo in res.
Res je sicer, da je ženski spol naj večja žrtev prostitucije, a prostitucija je vir trpljenja tudi za moške same.
Obstoj in širjenje veneričnih bolezni — s svojim uničujočim vplivom na dušo in telo — je ozko in nerazrešno vezano prostitucijo.
Te bolezni uničujejo ravnotako žene, kakor tudi mošike. Nič ni groznejše, nego mlad človek, ki je bil takorekoč šle do včeraj fizično zdrav, poln moči in mladeniškega idealizma, ki pa je danes — vsled občevanja s prostitutko — fizično razdejan in oropan vseh svojih iealov.
Prostitucija ni velika nevarnost samo za telo; njen strup je še večji in ne\ urnejši za dušo onih, ki so tozadevno že padli. Kaj je na svetu bolj poniževalno od trgovine z ljubeznijo? Ta trgovina deluje strašino ravnotako na. osebo, ki se prodaje kakor tudi na osebo, ki jo kupuje. Kako umesten je čut onih delavk, ki so v neki demonstraciji v Moskvi dvigale za stave z napisi: «Zene, svobodne in enake tene — državljanke sovjet:: ■ republike ne smejo biti več predmet nuuupcC in prodaje!), — Istotako geslo morajo istaknhi tudi mladi proletarci, ki morajo iti za tem, da ta grozna pega starega kapitalističnega sveta brezvestno izgine iz Sovjetske Rusije.
Mnogi prolet&rski mladeniči bi lahki* stavili na nas to vprašanje: Kako nuj se borimo proti prostituciji, kako naj jo uničimo?
Da odgovorimo na to vprašanje je pred vsem potrebno, da poznamo vzroke prostitucije.
Kapitalistična družba trpi prostitucijo. S svojo krščansko moralo tolmači, da so vedno tu mladi ljudje s prirojenimi zločinskimi težnjami ter da je odveč izgubljati sile v poskušnji braniti gotovim ženam, naj ne žive v zakonu, ki jih usuž-njuje za vse čase. «Ni ga leka temu zlu — so rekli farizeji iz šole italijanskega učenjaka Lombrosa, — prostitucija obstoja že od nekdaj, in bo obstojala tudi \ednoi>.
Buržoo,zno tolmačenje prostitucije nasprotuje tsem izkustvom zgodovine in živ ljenju. Buržioazno tolmačenje nam nastavlja mnogo vprašlanj in med temi tudi sledeče: Kako to, da se tako veliko število teh pokvarjenih in zločinskih «po-edink» javlja ravno v času, ko se zemlja nahaja v krčih vojne, brezposelnosti, bede in gladu? Kako to da so za časa carskega režima agenti belega suženjstva zasledili največje število »razuzdanih stvorov« ravno v onih pokrajinah Rusije, kjer je bila žetev najslabša in nupram tej glad največji? Kako to, da število prostitutk raste vspoie.io z naraščanjem brezposelnih? In končno: kako to, da se med prostitutkami nahajajo po večini u-božiie, zavržene žene, ki so oropane vsake zafOite, a povsem redko dobimo hčere premožnejših roditeljev.
Kateri je naj večji vzrok prostitucije? So li morda one stotine lisočev mladih žen v prestolnicah Evrope — v Berlinu, na Dunaju in v Parizu tako nizke in omejene, da so ruditegu zaslužile obsodbo zadovoljevati pohotnim željam moškega spola? Ako je temu tako, tedaj bi morali najti med prostitutkami ražmerno število žili vseh družabnih razredov. Ali ni tako? Statistika pokazuje, da je najmanj 80 od večinoma hčera siromašnih roditeljev, večinoma hčera delavcev, ki so bile nekoč same delavke ali pa jako slabo plačane nastavljonke. Vzrok prostitucije ne leži torej v posebni naravi spolnih toiiienj gotovih mladih žen — treba je pri tem pomniti, da pomeni prostitucija vendar prodajo telesa — nego le %, krivičnih, okrutnih in težkih družabnih razmerah. V največ slučajih prostitutke prodajajo svoje telo prav kakor } delavec svoje sile da bi prišle do sredstev za obstanek. Trgovina belili sužnjev in prostitucija sta vrlo ozko vezani na usfiešno izkoriščanje delavske moči, z drugim besedami, na kapitalizem.
Drugi vzrok prostitucije ima istotako nepravičnost kapitalistične družbe v zvezi s pomanjkanjem zanimanje glede na moralni in umski razvoj mladih delavcev. Tretji vzrok tudi ne smo' biti pozabljen. To le pokvarjena in jezuitska' buržoazna marala, ki smatra, da je
smo j)red časom prinesli v našem podlistku) — dokler ne zblazni.
To bi bili na kratko najvidnejši dogodki romana, ki pa niti od daleč ne podajo vsega onega, kar je v delu. Da končam!
«SiromaAni, blazni Jimmie IligRins ne bo nikdar več delal preglavic svoji domovini — ampak njegovi prijatelji in sodrugi, katerim je znano vse do pike, kar je trpel Jimmie, še žive. V industrialni vojni, ki prejmi veliki demokraciji na zapadu vsfhnojo nekega dne možje in žene s strašnim, plamenečim gnevom v njihovih srcih. Takrat bo velika demokracija strmela in se vpraševala, zakaj in odkod -ta gnev? Demokracija bo slišala iz rebel-nih ust besede svojega največjega demokrata, slovesno izgovorjene med klanjem
in destrukcijo v civilni vojni:	GORICA, Vitt. Mclesini, V. Teatra
«Ako je zapisano, da se mora nadalje- i.IDRIJA, Ivan Kraš n a, Hinko Sax vati boj, dokler ne utone vse bogastvo, IDRIJA SPODNJA, Anton Lulkan ki ga je nakopičil suženj v dvestoinpetde- j KOPER, Prane Ixanzar {setih letih svojega mukotrpnega dela	m |	PAZIN Jiosip	Russian
| dokler ni sleherna kaplja krvi, ki se	je j	PULJ, Delavska	zbornica
lila izpod biča, poplasana z drugo ”•	--- -
kapljo, ki poteče pod mečem kakor	je
bilo rečeno pred tritisoč leti, tedaj naj	še
boi nadaljuje!«
Naj se nadaljuje!	V.
„Delo“ se nahaja v razprodaji
v TRSTU
(Mesto)
V. Bfulel-to 181 V'. Cologna (i Gorso Garibaldi 2 V. Giulia 508 Pia/.za Garibaldi 7 V. Iiulustn ia Ki La i go Pesta lozzi i V. Mdin a vento 48 V. Roma IT V. del Jlivo \\
Piazza S. Lucia V. Selie Fontane 14 V. S. Marto ‘2H Sv, Andrej' (ksoiludivov)
V. Sealinata 3 V. Spin o' Xydias \
V. de l la Tesa l!)G V. Udine 2!)
Predmestje in okolica
Harkion-ije, Delavske zadruge Gi el a 8
Kolonikwee. Del a v sike zadruge Kcontovelij, Ljudski oder Ttojan 8 Sv. Ivan 550
Sv. Marija Magdalena, Delav. zadruge Videla 550 (Kjer ni posebno pripombe so raz-prodajalmict' «Dela» tobaka Pne ali raz-pi •oda ja lini ee časop i s ov.)
MILJE, Pahghcr Josip j NABREŽINA, Anton Gruden j OPATIJA, Anton Tomašič, Vjekosl&v Puž
OPATJESELO, Stavbinslka zadruga ‘ * ! REN-ČE, Franjo Cotič i RUKAVAG GORENJI, Josip MartinTd, Fianio Jordana I SEŽANA, Alojz Jogan, Franc Štolfa, Ferdo Gulič SV. LUCIJA, Eligij Marega j SENOŽEČE, Josip Fonda | SOLKAN, Josip Srebrnič j TOLMIN, Avguštin Negrio I TRZlL. Anton Tonet ! VIPAVA. Marija Fenj&nlčič VRTOJBA, Ivan Aričoin ZAGA, Jožef Rot
Vsak zavedni sod mg ali somišljenik ima na lopo, da vam pomaga (z nasvetom, dejanjem, informacijami itd.) eim, bolj razširili omreije ruzprudujalccv in poverjenikov »Dela».
Razno
procedila izpod biča, poplašana z drugo REKA 0tt. Parenzan,' Del. zbornica.
NA DEŽEL3
(razprodajale! in poverjeniki)
AJDOVŠČINA, Anton Kete	.
BOVEC-DVOR, Jože Mlekuš DEKANI, Vinko Fortuna, Ivan Klepec DESKLE, Ljudska oder DORNBERG, Andrej Vodtopivec GORJANSKO, Josip Meti jak HRASTJE pri Šempetru n.
^ sip MbiiiOirlSič .
JUŠICI, Viktor Vlah JORDANI, Vefcoslav Kusturin KOBARID. Anton Urban- K'
LOKEV NA KRASU, Josip Božeglav MATUL J10: huri Puž
gotov način obnji-ianju izraz junaštva moža, a nizkosti l.eue.
Čim bodo zmin,i vsi ti vzroki, tem sposobnejša bo komunistična mladina, da izvede borbo proti prostituciji.
Gospodarski vzroki so povečini uničeni v Sovjetski Husiji, ker se imamo zahvaliti izpremembi dela in uvedbi ko-muHisttfneKu (skupnostnega) načina dola namesto kitpituHstičmegu. JJi vzroki bodo izginili popolnoma, čim prej se oblačnim z vojno in čem prej so urede notranji spori. Rusija bo zmožna, ustvarili tako veliko bogastvo, ona ho proizvajala tako obilno količino raznovrstnega blagu, da bo zmoglo zadovoljiti potrebam vseli svoji!# državljanov.
KULTURA
Jimmie Higgins
Končno smo dobili tudi Slovenci prevod tega, romana, ki ga je napisal naš Modrug, znamenit, aineri&ki pisatelj in ki je poleg Barbusse-ovepi «Ognja» naji.v razitejiie in najmočnejši delo zadnjega času, ki je namenjeno predvsem proletariatu, vzeto iz njegovega življenja in oplojeno z njegovo idejo. A pripomniti treba takoj, da prevod ni izšel v Ljubljani, ali kje drugje v Jugoslaviji, kar bi tudi cenzura težko dopustila in se na drugi strani bavi jo naši najboljši prevajatelji večinoma s prevajanjem , šundromanov ("Kraljevi vitez», «Otroci papeža» itd.), ampak izšel je v založbi «Slov. nar. podp. jed,» v Chicagu v Ameriki in se \ sled visoke ameriške valute ne bo mogel tako razširiti med našim delavstvom, ka--kor sicer (cena I dolar). Pač pa bi priporočali «Ljudskemu odru», da takoj naroči par .izvodov in jih razpo-jalje svojim knjižnicam po deželi.
Snov romana je vzeta iz življenja ame-l iških delaveey in njegovih organizacij za časa vojne. V ospredje postavi avtor malega socialistiiinega strojnika Jiem-miea Iiigginsa, «enega onih neznanih junakov, ki ustvarjajo gibanje, katero bo spremenilo svet». Higgins ni nikak širo-kousten agitator, niti kak delavski voditelj, ki vodi svoje sodruge čez drn in »trn: dober in reden član socialistične organizacije je in redno pomaga prirejati dvorano pred shodi, razdeljevati brošure. Higgins je tip, tip zavednega delavca, tip novega človeka, ki je vstal obenem s socializmom in ki se je v boju razvijal in rastel ter se danes razvil v borca, ki je pripravljen žrtvovati tudi življenje za ■svoj razred in njega osvoboditev. A izpostavljen je različnim uplivoin od vseh strani, razli iiim duševnostim, postavljen je pred različna razpotja in vprašanja, ki si jih mora razrešiti. Poifebno za svetovne vojne se mešajo pojmi, se ustvarjajo različne mentalitete ,tem sledeč se tvorijo razne skupine stoječe na eni strani ati na drugi strani, v socialističnih organizacijah se mesece in mesece diskutira o nemških gn*)zodejstvih s submarinkami iti vsi Higgins!, preprosti in naivni v svoji duši, neizobraženi delavci, a dobrodušni, si, hočejo odgovora na vsa ta pereči* vprašanja in seveda Zaidejo, 'en, krat v službo antantnega imperializma, drugič pa v službo kajzerjevlh zarotnikov, kolebajo’'1 med militarizmom, revolucionarno zavednostjo in pacifizmom, kajti človeSko mišljenje je produkt mi-lieu-ja, v katerem živi, jo produkt mišljenja celega družabnetru okrožja, v katerem se giblje. Ti psihološki momenti so vsi zelo dobro In naravno naslikani. Nili en prebod, niti ena tiansa prehoda ni nenaravna ali odveč in v tem je Sinclair mojster. Poleg teija jo slog romana vse-skoz zanimiv in živahen, prepojen s krvavo ironijo in z žgočim sarkazmom, kakor hlog Dickensa in ponekad. Cankarja. Homan je skozinskoz realističen in kot tak naliv kaže vse v barvali ki so resnične in nič manj učinkovite. Pa ludi sodnimi dela ne moreio biti drugačna kot rea-td t '
listična. Vse od "najmanjšim detelja, pa do celega romana in Vib njegove dit.še ideje, ki kii ožSvlia, je živo občuteno in globoko doživeo. kar čuti čitatelj sproti ob prebiranju knjige. Vsa groza,, beda, vse trpljenje, ki smo ga prestali med vojno se nam tu zopet odpira v vsej grozo!i in na drugi strani:	pa novovstajajoče
življenje Jimmie Higgins.
Iz prvotnega kraja, kjer se godi roman Leerville popelje avtor Iiigginsa, po* tem ko je ta preživel vse boje, bil zaprt za stavke v municijski tovarni, radi česar je izgubil delo, potem ko je n rt.šel službo pri nekem farmerju (kmetu) in tu izgubil po eksploziji ženo in otroke — kot potepuha med «sl riga ličen; to so .'lani revolucionarne organizacije I. W. VV,, ki pa živijo poponomu svoje življen.fe po goz-<Uh, ne meneč se za kapitalistično zakone, predpise in etiketo, vrš« le sabotažo na vseh meščanskih ustanovah in razde-jujoč, jih ter nahajajoč se vsled tega v' vednem boju s iMtlicijo. Ko celo društvo ujamejo in spravijo pod oroftjo, postane Higgins zopet potepuh, a si dobi kmalu tlelo in se ustali. Pride sopet pod razne
GEORGES SOHEL. Ta idejni počietnik tkz. ((revolucionarnega sindikalizma;) ali po njem imenovanega «sore!ianske-ga sindikuliznVai; je umrl 30. septembra v starosti 73 I. Sorel je bil velik učenjak in mislec. Imel je znaten vpliv na mednarodno delavsko gibanje. Ta njegov vpliv na delavsko gibanje je tako mnogovrsten, da je teško opredeliti mesto, ki ga zavzema on v zgodovini delavskega gibanju. Z gotovostjo se pa lahko trdi da so Sorelove ideje našle pač pot med kroge intelektualcev, da pa niso dosedaj prodrle med delavske množice in so bile tako realizirane le v omejeni meri. Sorel je naše! največ odmeva v romanskih deželah, v Italiji ver kot v Franciji kjer je njegov rojstni kraj in kjer je deloval.
Georges'Sorel se je poglobil v študij socioloških problebov šele po 50. letu, po smeti svoje žene, s katero ga je vezalo ozko duševno sorodstvo in kateri je hotel v svojih delih postaviti primeren spomenik, kakor sam pišje. Prej je izvrševal svoj poklic inžinjerja. — Začel je delati pri uredništvih dveh socialnih revij. Pozornost ie zbudil s prvim svojim večjim delom, i predgovorom k knjigi Antonia Labriola «Osnutek materialističnega pojmovanja zgodovine». Sorel je bil kritična narav in ga je tako njegov študij marxisma dovedel do kritiziranja tega nauka. Njegova dela »o kritične študije marxizraa. Tako *Ha*stav, miMntistnttn.-Najgtavnojite njegovo delo, ki se more imenovati sv. pismo revolucionarnega sindikalizma, so ((Premišljevanja o nasilju » izišla 1908 1.
Osnovna ideja Soi-ela je naziranje, da je sindikat (strokovna organizacija) in sindikalna borba, ki najde v splošni f/tavki svoj višek, samo sebi zadostujoče sredstvo za osvobojenje proletariata in da je revolucionarni sindikat sam na sebi osnovna tvorba bodoče sindikalne države. Ko so se v ruski revoluciji pojavili sovjeti je Sorel mislil, da se je njegova ideja žie uresničila. Ravno sovjetska oblika proletarske države, ki se nikakor ne more primerjati po Sorelu zamišljeni držaVi in razvoj ruske revolucije kakor proletarskega gibanja po drugih delih sveta, govori pa proti teoriji Sore,la, da se more proletariat osvoboditi izključno le z borbo potjpn sindikata. V zadnjih letih svojega •• življenja je. Sorel to sprevideval in da bi ga ne u-grabila smrt bi morda spremenil svoje odklonilno stališče proti marxizmu.
V neki meri, toda v zelo neznatni, je Sorel vplival tudi na slovenske intelektualce. Sindikalistično gibanje sc pri nas ni razvilo.
❖ *
TO JE PRAVICA! «Naj padajo granate na ljubljansko okolico v krogu treh ur od Ljubljane, ker so v njem tako slabi ljudje!» sta se hudovala v.Strahomeru (vas pri Ljubljani) berača Prane Polc z p led a in Matija Čelihar iz postonjske o-kolice, ko sta tam beračila. Kmalu za liiiina sta pa prišla dva 'orožnika z Iga v. Strahomer, katerima so razžaljeni Struhomerčani povedali ta dogodek. ()-rožnika sta nato sledila beračema in ju aretirala, kakor tudi Tte nekega mutca, objei^lenega. v italijansko vojaško obleko.
Taka je torej meščanska ali krščanska pravica. Ako pa ruski proletariat malo podreza reakcionarne škofe, ki hujskajo proti sovjetski oblasti radi tega ker hoče ta prodati cerkveno zlato In druge nepotrebne crkvefie okraske samo da kupi hrano za umirajoče od lakote ob Volgi, pa vjiijejo klerikalni listi: «I5olj.;ievi-’ika pravica!«
*
«UCENl» OTROCI. Svetovnoznan je bil mali Kristijan Heinencken iz Belgije ki je znal v drugem lotu na pamet celo sveto pismo. S tremi leti pa je govoril francosko, nemško, latinsko ter je odgovarjal na vsa vprašanja o zgodovini in zemljeplsju. Umrl je v četrtem letu. Mo-zn rt ie z dvomi leti igral na harfo, v petem letu pa je dirigiral svoje skladbe na sel n ogrski univerzi. Šestleten je šel na turnejo po vsej Nemčiji. Toripmto Tasso je pisal s sedmimi leti lepe verze. Pascal je žo napisal z dvanajstimi leli razpravo o akustiki. Stuart Mili je fitudiral grščino s tremi leti, llurkin jia je napisal knjigo v treh delih, prodno je izpolnil svt»je šesto leto.-
Krasu, Jo-
QE[iio mino iiRušno
v IDRIJi
REG. Z.AD. A OSI. ZAV. naznanja svojim članom, da se vrši nadaljevanje izrednega občnega zbora, ki je bil sklican za nedeljo 10. t. m. prihodnjo nedeljo točno ob 9 uri dopoldne v rud. gledišču v Idriji.
Pristop na občni zbor imajo samo člani, ki se izkažejo s posebno legitimacijo. Ta legitimacija se dobi:
1. Za idrijske člane v ravnateljski pisarni, ali od 8-9 ure na vratih rudniškega gledišča;
2. Za člane iz Sp. Idrije s tednu od četrtka naprej v razprodajalnici O. K. D. v Sp. Idriji in v uedfeljo od 8-9 ure pred vratmi rudn. gledišča v Idriji;
3. Za Črni vrh od četrtku naprej v društveni razprodajalnici v Črnem vrhi;.
Oni člani iz črnega vrhu, ki ne bodo mogli priti po legitimacijo v zadružno razprodajulnico, naj sc zglase od 8-9 u-re pred obl iiem zforonv v zadružni pisarni v Idriji.
V zborova Inico ne bo smel nikdo vstopa brez legitimacije.
NAČELSTVO.
Izdajatelj: lzvrševalni odbor Komunistične stranke Italije.
Odgovorni urednik: Posl. Anselmo Marabini Tiskarna: „11 Lavoratore“.
=LI
-H
Delavci, kmetje!
Naročujte se na ..DELO", razširjajte ga, prispevajte v njegov tajni sklad. Zahtevajte nabiralne pole od uprav-ništva.
L.
M:
40: zn e
„DELO" velja v letu 1922 nastopno:
V Italiji: celoletno naprej plačano poluletno L. 5.20; četrtletno L. 2.60. Posa številke L. —'20.
V inozemstvu: celoletno naprej plačano L. 16*20; pojuletno L. 910; 3m?sečno L. 4-60.
Naročnino se pošilja vedno naprej. Na samo pismena
naročila se ne moremo ozirati. To je v vašem in v interesu vašega lista. Denar pošiljajte po poštni nakaznici.
RAZPRODADALCI „DELA" pravništvu.
Odračunajte redno u-
Imena naročnikov, denar in pisma pošiljati na upravništvo (ne uredništvo!)
„DELA“
TRST - Via Malolica 10-12.
—
	Ki		nami
			
Zrnje
Nema gotovo nijednog čoveka, koji 110 bi govorlo o «poštenju» i koji poštenje n< bi smatvao: velikom vrlinom. Medjutbn, mnogi su ljudi u praksi dalek^P od tog ideala, d upate ni ne sanjuju da budu pošteni, več rade onako, kako im nalažu njihovi interesi.
- *
Laganje še* je pokazalo tako probitač-nim pod kapitalizmom, da sii ga vlada-j,uči slojevi pretvorili u veštlnu, koja nosi privlačno ime — diplomacija,
*
Profit je najveOi porez, koji mora plačati slrotinia posednidmu tvorniea, Strojeva, rudnika, železnica i svih ostalih proizvodnih i prometnih sred st a vu. Rad-riici! Ukinite bogataški monopol nad sred stvima za život, nad proizvodnim i prometnim sredstvima, I -vi čoje ukinutl profit. koji vas danas davi na svakom koraku I prati vas od zipke pa do samogu groba’
Socialna Matica »LJUDSKEGA ODRA11 v Trstu
Komunistični koledar
uradll ing. D. GustintU
Komunistični koledar je v razprodaji v Trstu:
J. Štoka, inseratni oddelek „Lavoratore“ ul. Maiolica 12 in ob večerih v Delavski zbornici; v Gorici v Del. zbornici; na deželi pri vsih podružnicah L. O. in Kom. sekcijah.
Knjiga je znanstvene in poučne vsebine in jo bi moral imeti vsak proletarec, bodisi kmet ali delavže, ker mu bo mnogo koristila in ga o marsičem podučila.
  Vsebina Komunističnega koledarja je sledeča:-------
Internacionala (delavska himna). Koledar 7.a navudno leto 1924.
— Mere in teže. — G.« Pogovor pod lipo. — O Sovetih. — Anin: Proletarske internacionale. A. Prva internaciooala. B. Druga internacionala. C. Tretja internacionala: I. kongres Komunistične internacionale: a) Poziv Rusije. I>) Delo kongresa: 1. Smernice Kom. internacionale. 'I- O buržoazni demokraciji in diktaturi proletariat«.
3. Manifest na proletariat vsega sveta. I!. kongres Kom. internacionale: 1. I ogoji za vstop v Komunistično internacionalo. 2. Nacionalno in kolonialno vprašanje. 3. Kdaj in pod katerinii pogoji se smejo ustanavljati Soveti. III. kongres Komun, internaciopale:
Teze o svetovnem položaju. 2. Taktika Komunistične internacionale. — Pertot Jože« Pota mladine. - PROLETKULT. Alojzij Hreščaki Šola in vzgoja v Sovetski Rusiji. — N. Buharfn in E. Prcobra-ženskijt Šola in komunizem. — GOSPODARS1VO log'. D« Gustinčiči I. Pojava in bistvo zadružništva. 11. Uloga zadružništva v proletarskem gibanju. III. Oblike zadružništva. 1. Denarne zadruge.
2. Konsumne zitruge. 3. Obrtne ali produktivne zadruge. 4. Poljedelske zadruge. — IV. Zadružništvo in politika. — la g. D. Gustinčiči I. Hranjenje rastlin in gnojila. II. Zakon najmanjše količine ali zakon minima. IH. Potrebna količina posameznih gnojit. IV.
Glavua umetna gno;ib in njihova uporaba. V. Splošne pripomnje.
— Rečnik slovenačko-srbohrvat. razlika.
Cen> S Lir, po poiti Lir 5.50
Kdor šoli im®tl koledar 7.ase ali v razprodajo naj se obrne na vodstvo Ljudskega odra.
Komunistični koledar je knjiga, ki ima trajno vrednost.
Delavski narodi nabavi si to knjigo, (ifaj jo. razširjaj jo!
Tl