Štev. 33.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
19. augusta 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih. Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Govor narodnoga poslanca g. Klekl Jožefa
na občnom zbori „Kmečke Zveze“ v Beltincih 5. avgusta.
Zakaj zbor v Beltincih?
Poštüvane kotrige naše krščanske stranke. Pred tremi leti, leta 1920. januara 5. v navzočnosti pok. civilnoga komisara dr. Berbuča, narodnih poslancov gg. dr. Hohnjeca i Vlado Pušenjaka, g: dr. Slaviča univerzitetnoga profesora in neštetoga našega naroda je ustanovlena „Kmečka Zveza za Prekmurje" v velkoj dvorani hotela Dobra/ v M. Soboti. I ustanovlena je zavolo šče te nevrejenih razmer na 3 leta. Letos januara 5. bi se mogle volitve ponoviti, a zavolo volitev v državni zbor i zavolo dela v parlamenti, smo je mogli odložiti na denešnji den. Moja malenkost, koga je Vaše ednoglasno zavüpanje pred tremi leti počastilb z častjov načelnika, je določila za mesto novih volitev, Beltince. To pa iz dvojega razloga. 1. Naj ne hodijo samo naši pristaši iz Dolnjega Prekmurja v M. Soboto, nego tüdi tisti z g. Prekmurja k nam, kak je to v navadi j prek Müre pri našoj stranki; kde držijo občne zbore ednok na Kranjskom, v Ljubljani, drügoč na Štajerskom, v Celji. To se mi je zdelo najbole pravična rešitev. Z. Počastili sam pa šteo tüdi Dolnje Prekmurje. Z tem zborom ár je je moč naše stranke v njem. Mursko Sobočki okraj ma 12.851 volilcov, Dolnje-Lendavski pa nad 5 jezero menje, to je komaj 7759 pa pri volitvah je v li prvom okraji volilo komaj 9418, — za našo stranko 2944, — v drügom pa je volilo 6411, — za našo stranko 3648. To je, čeravno nad 5000 volilcnv menje ma naš okraj kak sobočki, itak je nad 1600 glasov več dao našoj stranko od ovoga. To vdanost našoj stranki sam šteo počastili z občnim* zborom v Dol. Prekmurji. (Prav je tak, odgovorijo Volilci iz Gor. Prekmurja.)
Program zbora.
Naš občni zbor sam naznáno oblasti, Štera ga je na znanje vzela s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o političnom položaji; 2. Volitev vodstva .Kmečke Zveze za Prekmurje"; 3) Sprejem pritožb i želj naših volilcov; 4. Slučajnosti; 5. Po dovr-šenom zbori ustanovitev »Jugoslovenske obrtne zveze za Prekmurje* (J. O. Z.) A, ár je té naš zbor ostro zavüpno samo za naše pristaše pozvan, Pozovem vse navzoče, ki so drügoga političnoga mišljenja naj dvorano zapüstijo: A, če mirni ostanejo, jim dovolimo, da so navzoči, ar se držimo načela, da blodnikom ne zapiramo pota do povrnenja. (Veselost.)
Pozdrav navzočim pristašom.
Zdaj pa sprejmite pristaši našega krščanskoga političnoga mišljenja tak sobočkoga kak lendavskoga okraja, tak katoličanci kak evangeličanci, ki ste ešče iz daljnih far prišli sem kak: Sv. Jelenske, Cankovske, evangeličanske Križovske itd. moj najprisrčnejši pozdrav. Pozdravljam Vas možje i dečki krščanskoga mišljenja kak takše, ki ste pri letošnjih volitvah napravili zrelostni politični izpit, maturo. Te
volitve so bile najvekša poskušnja za Vas i prestali ste jo zrelo. Istina ne je po nas gazila vojska, kak nekda, a sküšnjava je bila tem nevarnejša, ar telko darov iz odprtih rok ne se šče nikdar sipavalo na naš kraj, kak ravno pri teh volitvah. I Vi ste te dare zavrgli. Rok svoji z njimi ne ste si oskrunili. Počastili ste svoje krščansko mišljenje z volitvov krščanskih možov brez darov vkljub pritiskom od vseh strani. Postali ste zreli! Vas zrele naše pristaše  pozdravljam i na Vašo zrelo razsodnost zavüpam velka politična pitanja. S tem zbor odprem. (Živahno odobravanje; ponosna zadovoljnost).
Naš politični položaj.
Kak stoji naša politika? Naj morem na to pitanje točno odgovoriti, si moram predstavit]' i rešiti troje pitanje: a) S kakšim programom smo šli v volitve ? b) Ka smo dosegnoli ? c) Ka nam je zdaj za včiniti ?
Boj za autonomijo.
a) V volitve smo šli s tem programom, -ka spravimo slovenskomi orsagi autonomijo, i ž njov posebno županijo (vármegye) našemi kraji z zastopstvo! pri vladi v Ljubljani; našemi ljüdstvi pa olajšave od terhov, šteri ga težijo. To je bio naš program. 1 mi smo se s celim srcom lotili 1 se šče kitim o toga .programa Škoda željno piše g. Hartnera list „Szabadság“ : „Klerikalci so obljübljao autonomijo i kde je zdaj.** Odgovorimo njemi, ka ne smo obljübljao, nego borili smo se za njo. Borba je pa več, kak Obljüba. Obljüba brez sledü mine, kak pot ladje, borba pa vsikdar zapüsti za sebov spomine, včasi Žalibog spotrte kosti. (Smeh) Obljüba nikaj ne košta pravimo mi i jo vsakši norc lehko napravi, a boriti se pa samo junaki znajo. Mi smo se borili za autonomijo s celim, srcom i s celov düšov. 126. član ustave določi, ka če ščemo ustavo spremeniti, to je svojo autonomijo dosegnoti, moramo meti 3/5 (tripetino) glasov v parlamenti i té, Či mamo, te se razpüsti parlament i se voli nova ustavotvorna skupščina, štera zglasa avtonomijo. Nam se je moglo po tom zakoni zato iti za tem, da prtdo-bimo to zahtevano število glasov. Naš parlament šte 313 poslancov. Tripetini sta 187 poslancov. Mi bi teliko poslancov mogli na svojo stran dobiti. A kak pridemo do toga breja? Nas Kmečke Zveze** poslancov je komaj 21; k nam so se pridrüžili 3 Bunjevci iz Vojvodine, tak nas je 24. Odkod pa vzememo ešče menjko-jočih 164?! Či bi nas 24 samo pristopilo k predsedniki vlade g. Pašiči i bi od njega zahtevali: dajte nam, autonomijo, bi se nam on nasmejao mogoče šče brado pogodo i odgovoro: „ota tražite gospodo.* Odpüsto bi nas brez uspeha.
Naši zavezniki.
Zato smo si mogli izkati zaveznike, ka nas bo več, ka se nas malo zboji Vlada.
A zaveznike smo pa ne mogli iskati pri radikalih, demokratih, samostojnih, ar so ti vsi proti autonomiji. Zaveznike smo si mogli iskati pri tistih, šterim je centralizem tak sovražnik, kak nam. I takšivi stranki sta bili samo dve: Radičova i muslimanska. Tevi obe mata v programi vekšo ali menjšo avtonomijo, konfederacijo (zvezo držav) kak naša. S tema smo napravili zato pogodbo, ka sküpno nastopimo proti vladi  za autonomijo. Zdaj nas je že ne 24 bilo, nego 112. I ka nas je 112 stopilo pred vlado, nas tá ne z smejom pitala, ka ščemo, nego prestrašila se je našega broja i poslala v Zagreb predsednika svoje radikalne stranke M. Djurišiča i tajnika dr. Janjiča, ka z nami razgovarjati i se z nami pogajata za autonomijo.
Naša stranka i Radič. Prle kak .bi dale razvijao našo borbo za autonomijo, Vam razjasnim našo zvezo z Radičom. Mi ne smo postali Radičove stranke pristaši niti Radič nema oblasti med nami i ne smo v najmenjšoj meri od njega, odvisni; mi delamo popolnoma P0 svojem programi samo napravili smo z njim en front, kak v svetovnom boji en orsag proti drügomi, da sküpnoga sovražnika, centralizem premagamo. Kak jo svetovnom boji en orsag proti drügomi, da sküpnoga sovražnika, centralizem premagamo. Kak v svetovnom boji se je zdrüžila an-tanta, to je: Srbija, Anglija, Francija, Rusija, da premaga sküpnoga sovražnika, nemški militarizem to je vojaško nadmoč i s tem Zdrüžene osrednje velesile: ne da bi pri tom Šteri orsag niti piknjo svoje samostojnosti zgübo, ravnotak smo se mi zdrüžili z Radičevov i muslimanskov strankov. V borbi proti centralizmi smo edni, a v programi i toga razvijenji pač v celom svojem delovanji pa samostojni. Zato smo pa tüdi na svojo roko šli v Belgrad, kak je Radič na svojo roko ostao doma.
Pogodba z radikali, Čiravno nas je 112 že bilo, nam je itak ešče menjkalo 76 glasov za dobljenje autonomije. Kde dobimo te? Pri demokrata nikdar ne. Drüge stranke so po tak male, da ne prido v poštev. Mogli smo je iskati pri radikalnoj stranki i ne odvrčti njihove ponüdbe, štero so nam po svojina zastopnikoma, Djurišiči i Janjič!, predložili. Začeli smo se razgovafjati z njimi. Sklenili smo i podpisali, kak ste že itak šteli v Novinah protokol, šteroga dve glavni zahtev! sta bili; od naše strani podpiranje radikalne stranke, ka samo ta bode na vladi, od radikalne strani pa, ka odstranijo vse tiste uradnike iz pokrajin treh automističnih strank, ki tam krivice delajo. Kda te vláda včini, de sé dale pogajalo za izvršitev avtonomije. Te protokol so vse štiri stranke podpisalo mi se zna s trdnim vüpanjom i veseljom, ka naša autonomija ne daleč — i se razišle, da ga izvršilo. —
Verolamni radikali. Mi smo delali tak kak, Vi si kose skleplete, gor napravile, vodere naprej po-
2
NOVINE
10. augusta 1923.
iščete, srpé postrite, ženske kvas napravijo i čakate drügi den kda začnete veselo žetvo. Ta Vaša priprava je naša priprava. Meli smo vse kredi, da začnemo žetvo autonomije. A ne smo je mogli začeti. Kda smo mi radikalnoj stranki pripomogli, ka je sama prišla na vlado, jo na konja spravili kda smo njenim poslancom Zagotovili mandate (volitve), te nam je vzela žetvo. Vidila je bogato pole v Horvatskoj i Slavoniji, vidila je pune rüde v Sloveniji, v Bosni—Hercegovini i odločila se je, ka de sama žela tű, sama kopala tű. Auto* nomije nam dati ne štela, naj si obdrži naše bogástvo, protokol Zagrebečki je zavrgla uradnike, ki krivico delajo ne samo, da ne odstavila, nego ešče nastavila, sklenjeno pogodbo tajila i delala proti našoj stranki na teliko, ka njenim poslancom vzela imuniteto i je zročila sodiščam. Imuniteto: ka se poslanec zavolo 'političnih djanj ne sme izročiti sodniji.) Kda mi to verolomnost že v prvi klicaj opazimo, se ovrstimo kak en mož z Muslimani v boj proti vladi, da preprečimo na keliko moremo krivice, štere bi šle proti našemi ljüdstvi. 'Radič ne nas je pomagao. Borili smo se sami. Kise bori, on ne premagan. Borili se bomo ešče naprej, autonomije dosegli ne smo, a bomo jo krivic smo pa preprečili mnogo, kak Vam v drügoj točki namenim naznaniti.	(Dale)
NEDELA.
Po risalah Kili. Evangelium sv. Lukača XVII. 11.—19. Jezuš zvrači deset gobavcov, Deset jih zvrači pa U samo eden njemi da hvalo za to ozdravlenje. I ti, ki hvalo da, je Samaritanec, to je, zavrženec med ljüdstvom. Jezus lübi zavrz žena, pönižane. Te pbviji kak i Samari tan ca denešnjega evangeliuma, ár ga javno pohvali .pred celim svetom. Mi smo tüdi bili že gobavci i zvračo nas je Jezuš. Strahovite gobe grehov je Spravo do! z naših düš bodisi. pri sv. -krsti, bodisi pri sv. spovedi. Smo njemi dali hvalo za to? Drüge hvale ne za odpüščanje grehov, kak stalna pokora.
Delajmo pokoro.
Od nepokojna düše nadale pravi Jezuš v podobi nepokornoga Jeružalema: ,,ka kamen na kamni neostane v njej." Kak je kamen moč varaša tak je-jakost möč düše. Niedna ne ostane v nepokornaj düši. Ta nema ne Čistosti, ne kotkosti, ne poniznosti pač niedne düševne dobrote ne. Vsa njena lepota, vsi njeni kinči, vse njena jakost je porüšena: Nepokorna düša je naj grše telo brez odevala, je najstrašnejša küga brez zdravila, je najgrozovitnejši ogen brez ga-šenja. Ohl kak boš ednok Ogledao nepokorni grešnik. Kak boš izgledao 1 Kak boš izgledao I Osramočen nad grdostijov svoje düše boš iskao zamazano doto, da bi i njov pokrio gnüsobo svojo — i ne najdeš je, osramočen boš na vekomaj. V tom življenji te najhüjši ma Še kakšo dobro stran — a po smrti ne ostane na tebi niti zrnce dobrote, scela se spremeniš v hüdobijo niti piknjice dobroga dela nemreš več doprinesti: Vrag postane iz tebe. Pred kem si se kričala proti, komi si blagoslovleno vodo trosila, tisto si ti sama postala, nepokora düša.
Kamen na kamni ne je ostao na tebi. Hüdi düh si postala nepokorna düša, ár ne si se spokorila, ár ne si se spokorila.
Dobre düšice glejte to bo z nas, če ne poslühnemö Jezušove reči, štere nas na pokoro zovejo. Delajmo zato pokoro.
Slüžbena naznanila.
Brezplačno vidiranje potnih listov v Argentino. Generalni konzulat republike Argentine v Beogradi javlja, da bode v bodoče brezplačno vidimo izseljeniške potne liste izseljencom, ki potüjejo v 2. ali 3. razredi v republiko Argentino. (Okr. glav. Štev 1/76.)
Glede prometa z živalmi, na dvovlastniških posestnih vala sledeče: Za mejne kraje, na šterih se pregledüje živina tistih madjarskih državlanov, šteri majo zemlo tüdi na našem kraji, se določajo sledeči: Novakovački brod, Podturen, Pince, Sabolakoš, Hidvég, (Za-mostje), Genterovci, Žitkovci, Dobrovnik, Kobilje, Motvarjavci, Prosenjakovci, Domanjšovci, Hodoš,
Budinci, Čopinci i Trdkova. — Potrdilo, štero izda naš državni veterinar (živinozdravnik) o zdravji živine madjarskih državlanov vala 6 mesecov i se plača za vsako Potrdilo od vsake glave 10 dinarov. (U. L. št. 70.)
Za invalide. Ar se je najšla preci hib v izplačanji podpore invalidom, se bodo ešče ednok pregledne vse odločbe glede invalidske pomoči. Zato Či šteri invalid dobi poziv, se naj zglasi pri svojoj divizijskoj oblasti. Vožnja na državnih železnicah jé brezplačna. Pokazati trbej samo' pozivnico i invalidsko knigico ali listek, po šterom dobijo invalidsko pokojnino. Stroške za vožnjo po drügih železnicah kak na pr. po jüžni železnici, IzpTačüje mlnistrstvo za socialno politiko, čl se njemi pošle račun teh stroškov, podpisani od pregledüvalne komisije. Što se ne zglasi na poziv pri svojoj divizijskoj oblasti (pri nas savska dlv. oblast v Zagrebi i dravska div. oblast v Ljubljani), zgübi invalidsko pokojnino. (U. L. št. 69).
Što ma vžgibice (špice, šibice) iz tüjinskih držav, more do 31. dec. toga leta odati vse te špice, ar či se od 1. januara 1924. naprej pri kom najdejo špice, šteré so ne iz naših fabrik, se njemi vse vzemejo i bo ešče kaštigani. (U.L, št. JI).
Poziv lastnikom motornih vozil. Što ma avtomobil, motorbiclklin ali pomožni motor, mare to do konca avgusta letos prijaviti z dopisom ali osebno pokrajinski upravi oddelek za notranje zadeve v Ljubljani i to v 1) Svoje ime i natančen atresi; 2) evidenčno številko Sl. 3) tvorniško znamko; 4) številko motora. (U. L. št. 66).
Razglas. Višji šolski svet je prijao nak-nadne kredite za nagrado veroučitelov düšnih Pasterov i nestalno nastavlenih vučitelic za ženska ročna dela za čas od 1. avgusta 1922. do 30. jun. 1923. Zato naj prizadete pošlejo svoje prijave po vzorclh z dne 23. jan. 1923. (U. L. št. 62).
Domača politika.
Negotovost i blamaža povsod. Pa nači niti nemre biti. Gde se ide samo za žep, tam je sramotenje doma. Najnovejša blamaža stoji v tom, ka je mala. Antanta i tak naša vlada mogli popüstiti na Pritisk Anglije 1 dovoliti posojilo Madjarskoj. Drüga blamaža je pa to, ka tisti Radič, šteroga so šteli zaprti, je ne pobegno, nego samö odpotüvao v Italijo, gde se nahaja v Milani. Če bi kriv bio, bi ga ne püstili prek meje. Sam Vujičič minister je priznao, ka sme kak vsaki svoboden državljan odpotüvati. Ka dela v Italiji? Mogoče tisto, ka Pašič ne deleč v kraj od njega. Pogajata se prej, pišejo listi. Vse mogoče.
Občinske volitve po izjavi ministra Vu-jičiča bodo te, gda se sprejme zakon od občinskih volitev za celo državo.
Svetovna politika.
Grčija bi radi prišla v malo Antanto. A sprejeta tečas ne bo, dokeč se ne poravna z Törki i Bolgari. Z tem slednjimi za volo varaša Dedeagača. Pričaküvati je vstajo ár so Veliki delavski nemiri tü. Kitajsko. Razbojniške čete so se polastile cele države. Vlada je razbežala. Velesile bi rade pod tutorstvo postavile celi orsag, i v prvom hipi rešile bar železnice.
Irsko. Volitve se vršijo 27. augusta.
Portugalija. Novi predsednik portugalske republike je Teixeira Gomes.
Nemčija. Penez je na teliko spadno, ka pétmilijonske marke so drovni penez. Trgovine so zaprte, delavci so odpüščeni, nevola je grozna. Vlada se je zdaj odločila, da vzeme podložnikom en deo vrednosti vkraj ka reši orsag.
Rusija. Glad je mino i ž njov tüdi dra-
goča. Liter mleka košta tri ruble, jajce pa rubel. Tiste, ki neščejo delati, če se nji delo ponüja i ki ženske posilávajo, vse strlijo.
Menjšine na Vogrskom. Vogrska vlada je kak piše „Neue Freie Presse" i po njih „M. Krajina* zakon predložila pred parlament, šteri bi brano manjšine narodnostne kakti Slovencov, Horvatov, Nemcov itd. pravice. Mi, ki smo skoz desetletja vživali »dobrote* spodobni zakonov, šteri so samo na papiri bili na Madjarskom a pravic ljüdem pa neso dali, ne verjemo ščista nikaj nej tem novim jjredlogom. Vse ostane samo na papiri. Ve pa 1. 1868. so velike pravice, bile dane narodnostne menjšinam na papiri a v istini so pa preganjali tistoga, ki se je borio za nje. Prinas je bar tak bili. Poleg teh starih pravic bi se v St. Gothardskom járaši mogli slovenski včitis po šolaj i slovenski Zapisnik! delati pri občinah itd. Pokažite nam bár edno ednoga. Vse je vogrsko, nikaj ne slovenskoga. Slovenskoga lista ne püstijo prek meje te, gda vogrski Pobožni listi nemoteno smejo prestopili našo mejo. Gda Vogri z djanjom pokažejo, ka do branili naš slovenski jezik te mo Vervali novomi zákonskomi predlogi, tečas nej. Prinas se smejo madjarski listi tiskati, madjarske politična stranka, ustanovljati, v šolah mi madjarski jezik zagovor itd. Naši bratje Slovenci tam prek nikše pravice nemajo gledoč na svojo narodnost zvün ka se zaprejo notri, če se malo bole glasno skašljajo kak Slovenci, Pá novi zakonski predlog tüdi ne guči Bog vé kaj od kakši velkih pravic narodnosti, samo dovoli ka »smejo" nücati svoj jezik, če ščejo. 1 ka ga ne do vüpali, do že skrbele zato voze pa puške kak dozdáj. Edno je samo zapoved v tom predlogi: »Zakoni se morejo prestaviti i na jezik narodnih menjšini Tak bi se moglo glasiti pri vsem, ostalom ka naj sme »moro" v svojem jeziki to i to opraviti. MÍ smo osvedočeni ka vogrskoga zakona na slovenski jezik prestavljenoga naše bratje prek meje nikdar ne dobijo do rok. — Bog dáj, da bi se mi vkanili v našem računanje ali dozdáj smo se ešče nej. — Gda mi zvemo, ka Slovenci pri
Monoštri ustanovijo „slovensko stranko" i ka do svoje politično glasilo v slovenskom právopisi pisali. Kak Vogri naši majo „magyar párt" i njegov list pišejo v Vogrskom pravo piši, gda mi zvemo, ka se tam prek vči pismena slovenščina v šolaj, zraven državni madjarski jezik, kak se pri nas v naših šolaj vči pismena mažarščina z Slovenskim državnim jezikom — te i samo tCi prle pa ni kak ne — te bomo vernall ka je I menövanl zakonski predlog istinski ne pa samo pesek veči.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Sijajen uspeh dijaške prireditve v Beltincih. Dijaški den 12. avgusta v Beltincih je najlepše uspeo. Občinstva je bilo nabito puno. Vsi sedeži so bili zasedeni ino stojišče je bilo premali prostor, toliko naših mladino nas i rodljübečih se je zbralo v dvorišči g. Hubera. Razveseljivi je bio pogled na tolko vnožico ljüdstva. Ka se tiče prireditve same, so tak dijaki, kak tüdi dijakinje, svojo nalogo izvrstno spunili. Dohodki so bili lepi. Sedemjezero koron čistoga je prišlo na podporo siromaških dijakov. Obširnej poročamo drügikrat.
Gda idemo v Ljubljano i na Brezje. V četrtek 23. augusta ob 7 vüri večer idemo z vlakom iz Lotmerka. Te vlak bo sprejemao romare tüdi v Križevcih, Hrastjemota, v Radincih i Gor. Radgonji. V Ljubljano pridemo v petek ob pol petaj vüri zajtra, na Otoče pri Brezjah pa pride dve vüri, kesnej, to je ob 6 vüri zajtra. Zato tisti, ki nedejo na Brezje, stopijo v Ljubljani dol, drügi se pa pelajo s tistim vlakom naprej. — Na Brezjah ostanemo do poudne i odidemo nazaj v Ljubljano iz Otoč ob pou ednoj odvečara i pridemo nazaj v Ljubljano ob pou štrtoj vüri odvečara. V Ljubljani ostanemo v petek, v soboto i v nedelo. V pondelek 27. augusta ob pou deveti vüri zajtra idemo iz Ljubljane domo. — Izkaznice za potüvanje se dobijo v Črensovcih v uredništvi i v Bogojini pri g. plebanoši. Što šče iti, naj se popašči za izkaznice!
Prekmurski dobrovaljci. Dne na 26-ga augusta pred poudne ob 9. vüri se vrši zavüpni sestanek prekmurskih dobrovoljcov v dvorani gostilne g. Hubera v Beltincih. Na sestanek so dužni priti:. 1.) vsi redni dobrovoljci, ki so slüžili pri takzvanoj »Sokolskoj legiji* v Štrigove; 2) ki so slüžili pri »Narodnoj straži" v Ljutomeri; t 3) vsi oni, ki so samo začasno bili v Ljutomer^ ali ki sö ná eden ali na drügi način pomagali za priklopitev Prekmurja k Jugoslaviji. Važne reči sol Vsi morate priti f — Dobrovoljec.
Starišom, ki majo l. 1899. rojene sine pri vojakaj. G. poslanec Klekl so sprosili od .ministra vojne! mornarice da se I/ 1899. rojeni prekmurski, vojaki, ki so v staroj vojski že najmenje 12 mesecov slüžili, se po pétmesečnoj slüžbi domo püstijo. Potrebno je pa; kak smo že naznanili da občina najbravi svedočanstvo v štero župan j trije poglavarje pod prisegov podpišejo, ka je.vojak zaistino rojen 1. 1899. i ka .je-zaistíno obslüžo 12 mesecov v prvejšoj vojski. Čas slüžbe naj se točno napiše od šterimao do šteri mao je slüžo. To svedočanstvo morete dati i poglavarstvi podpisati v Soboti ali v Lendavi. Ta svedočanstva te pošlite našima pöslancama. Vnogo naših vojakov je že doma ki so l. 1899. rojeni, nešterni pa ešče tam, ár so Svedočanstva ne bila pravilno vöpostávljena. Držije se toga reda! predpisa če ščete domo meti svoje kem hitrej. Svedočanstva pred sred juna toga leta na
19. augusta 1923.
NOVINE
3
komande poslana ne valájo, ár je komaj 12 juna leta dano dovoljenje da smejo nasši domo i komande so je prlé ne v poštev jemale. Naznanite te nam tüdi kda svedočanstvo pošljete, kde i v šterom polki slüži vaš sin.
M. Sobota. Hartnerov ,,Szabadság" piše (12 Štev.) ka so se poslanci razišli i ka za kožo dobre valute ljüdstva bodo dobre kšefte delali, Kak se vidi, Hartner to delo debro pozna iz lastne prakse. — Kak grdo delüje to potvarjali vse, ka je ne vogrsko. Misliti, ka so jugoslovenski poslanci börzianeri, kak ví pišete. Grdo delo je to, g. Hartner.
M. Sobota. Evangeličance hujska Hartnerov ,,Szabadság" (12. št.) naj ne stopijo, v krščansko kmečko zvezo. Prej ka politične vodine te stranke smrdijo. Dober nos mate, g. Hartneri Smrdi okoli-vaše politike; njeno sago Čütite a na rožico bi radi porinoli té smrad. Ne je to mogoče g. Hartner ne. Rožica krščanske politike bo dišala vsikdar i omémila bo naše brate evangeličance tüdi, kakšteč te ví proti pisali.*
Na snežne D. Marije den 5. aug. se je vršilo proščenje na Melincih i v Fükslincib. iz Fükslinec pišejo, ka so se tam/ništerne dekle celo noč po krčmaj stepala, celo tiste, štere so Marijino podobo nosile. Bi to istina bile? Ne smo mogoči to vervati.
Na Jug. Matico je darüvao Lebar Jožef iz G. Bistrice iz zahvalnosti, ka ga je ne tožo Vodopivec Jožef, sodni oficia! iz Sr. Bistrice.
Pozdrav pošiljajo vojaki 8. art. p. 2 Div.
1. bat. iz Plevlja: Pücko Ivan i Hozjan Štefan z Nedelice, Denša Franc iz Brezovice.
Da se starišom tistih vojakov, ki so pobegnoli na Madjarsko i že tüdi nazaj prišli v našo državo, nazaj da odzeta vzemlja, so naš g. poslanec Klekl vložili prošnjo na ministra za agr. reformo, ka Prvejšo odredbo razveljani. I že pred. tremi leti so se zavzeli 1 se zavzemajo ešče zdaj za magyarske sirote, ka te tüdi dobijo veleposestniško zemljo. Demokratska stranka je najmre, kda je vodila agr. reformo Madjarom prepovedala dati veleposestniško zemljo. Siroti se mora pomočti, kakše koli narodnosti je, to je pravo krščanstvo.
M. Sobota. Ne čakajmo ka politika reši svet piše g. Hartnera ,,Szabadság" i nadalüje, samo delo je tista moč, štera reši dni žabne nevole vseh orsagov. Novi katekizmuš sveta Ie: »Spoznaj svoje deto i opravi svoje delo". Od toga novoga katekizmuša so kamo zvedli v, Soboti. Sveti Pavel ga je že skoro pred dvejezero leti popisao i glasi še: Ki ne dela, naj ne je. Delo je vsikdar bilo zapovedano po božih zakonaj. A da bi samo delo rešilo svet brez njegovoga ravnanja, je tüdi ne istina. Zapovedi, zakoni moro biti. A če se g. Hartner bo držo svoje reči i bo samo delao ne pa z ednim tüdi politizirao, njemi M. Sobota zahvalna bo.
Mőro regulirajo na svoje stroške občine G. ino Sr. Bistrica z beltinskim veleposestvom sküpno. Tüdi z drügih občin, njim nešteri pomágajo hvalevredno. Delo je popolnoma brezplačno, samo iz ljübezni. Ki more naj v nevarnosti bodočim še parkrat priskoči na pomoč.
Zamero je „Szabadság“, ka smo ga opomenoli, naj laž popravi. NO z toga, ka je tb zamero, sledi, ka ráj ma laž, kak pravico. To obprvim. Obdrügim pa na njegov lzgovor, ka je laž v drügih listaj čteo i zakaj se mi proti njim ne obrnemo, odgovorimo to. Mí laž tistoga lista odvračamo, šteri je med našim lüdstvom znan. Prečnih listov laži pa naši prečni listi vrači jo. I če je g. Hartner ne šteo laži pisati, Žakaj te laži ne popravi, kda ga je na to sam nar. poslanec g. Šiftar oproso?! Laž se popravi na tistom mesti lista i z takšimi literami, kak je Štampana. Vi g. Hartner ste pa to nej včinoli, nego ste# med j, Pošto" (szerk. tizenet) na rob lista z máli mi literami dali napisati ka je nikša falinga prišla notri v članek od robota. Kakša falinga je pa prišla notri ne povej te. 'Zakaj ne Vüpati napisati, ka je ta falinga prišla notri ka so poslanci Kmečke zveze vsi proti krivičnomi zákon)! glasali’, ví ste pa pisali, ka so za njega glasili. — Zakaj ne vüpate g. Hartner te laži popraviti? Bojite se pravice i ráj mate laž? Povejte.
Posnanovci. Dne 27. julija 1923. je peljao Jožef Flisar pšenico po travniki svojega brata Franca Flisar. Ida je to zapazo brat Franc Flisar, je pribežao k njem i je zahtevao od njega, da naj se obrne nazaj. Ar pa brat Jožef tone] včinoga brat Franc Flisar s klinom za shopje vezati, vdaro ednok za zatanek i ednok po čeli.
Motovilci. Dneva 6. avgusta 1923. je bilo Posestniki Mariji Mirki vkradjeno iz njive edentreseti snopov ovsa. Što je krivec se še neve.
Ivanci. Dneva 8. avgusta 1923. so neznani kriva vlomili v klet posestnika Štefana Pücko iz Ivanec i tamodnet odnesli 112 litrov vina.
Bodonci. Pred petimi leti je bilo FranČiški Franko vkrajena edna ročna Žaga. Do zdaj je
tat ne bio poznat, le pred kratkim se je zvedelo na tolvaja.
Ženavlje. Dneva 18. junija je bilo vkra-deno Ivani Kozar i Jožefi Balek vsakomi po en bor z loga
Črensovci. Pri Ritos Petri so pred par dnevi odnesli veliki kaput i nove cipele. Tovaj se je ešče za svetla Spravo na pod, gda je tista grmlenca bila i v soli' ár so ga zasáčili je skočo dol z švisel a vujšo je li srečno.
Država.
Naša radikalna vlada ma v predlogi zakon od agrarne reforme. Po tom zakoni; če bo sprejet, more vsaki ki dobi veleposestniško zemljo telko dinarov plačati za plüg zemljé kelko koron je koštala pred bojom.
Je Radič zahtevao od Pašiča republiko? Ne. Nego, kak podpisan protokol svedoči, najmre toga 6. točka, „kraljeskoga namestnika“. Ki pa prizna i prosi kraljevskoga namestnika, prizna i prosi tem bole za samoga krala, ne pa za republika. „Republika“ je samo za to dobro, da vleče narod.
Veliko carino na dalmatinško olje je navrgla vlada v Beogradi kmetje neso mogli olja vözvažati, spoküpo ga je Rade Pašič, sin ministra. Gda ga je že spoküpo, se je carina odpravila i olje je šlo prek meje, na šterom je prej Rade zaslüžo sto milijon dinarov. (Seljačke Novine št. 29)
Poštanske štemlone (marke) je naša vlada pali v Ameriki naročila. Zakaj? Naj komisije kaj zaslüžijo, narod pa če več za to plača. Ki briga to radikale?!
Svet. 
Keliko je na sveti slobodno zidarov ali framasonov? Teh brezvercov je: v Ameriki 2 milijona, v Angleškoj pol, v Itali pa 200 jezero drügih orsagaj jih menje. Svetovno politiko tej kühajo, zato pa diši po krivici i brezverstvi.
Kak vračijo pijanstvo v Rumuniji? V Rumuniji je skoro ne viditi pijanca. To pa zato, ar če tam policija koga pijanoga najde, ga zapre na 24 vör, i v tom zapori njemi 1) obrijejo glavo, 2) ga namažejo 25 vdarci, 3) pa ga v hladen prostor denejo da si malo krv rastladi. — Vekšega špota ne pri Rumunih, kak če ne sme velikih vlasi nositi. — Preporačali bi nekaj spodobnoga i za naše pijance. Samo to je nevola, ka za prvo silo voz ne bi meli zadosta, telko je pijancov.
Najvekši nemški kapitalist je Stinner. Má 160 bank i sto novin, stere pišejo kak on zapovedava. Nemški narod pa strada. Guči se, ka je tüdi na Horvackom küpo par novin štere za Radiča pišejo.
Vojna slüžba trpi v Poljskoj, Etonskoj, Lotiškoj i Litviškoj republiki 2 leti, v Grčiji kraljevini 2 leti, v Rusiji 18 m, pri konjenikih 30 mesecov, v Francuskoj republiki 18 m, kak i prinas i na Finskom. V Italiji od 8 do 18 m, v Holandiji od 5½ m, do 18, v Daniji od 5 do 14 m, v Svediji 3 m. v Švici 2½ m, v Portugaliji 3½ v Norveškoj kraljevini en mesec i 18 dni pešaki, 3 mesece topničari i tri mesece 12 dni konjeniki.
Gospodarstvo.
Kilavost ali rožičavost sliv.
Letos na splošno imamo malo sadja. Samo slive so na ništernom mesti, tak v ništernih mestih na Štajerskem, dobro nastavile, ali kmalu Se je na zarodku Pojavila močna kilavost, štera je uničila skoron! vse sadje.
Malo što pozna vzrok toga čüdnega pojava; šterih včasih podpunoma izgine, včasih se pa zopet pojavi vse poprek. Koncom majuša (letos je nastopila že v pričetku majuša), najkasnejše Začetkom juniuša, kda bi se imela tvoriti slivova koščice, se nešterni sad! sliv Čüdno izpremenijo. Sadje se namreč namehurijo v mesnat, prazen, neokusen izrodek podoben róžiču, nazadnje se prevlečejo z belkasto, potle pa rdečkasto nadahnjeno prevleko in od-padnejo.
Te beteg na slivaj povzroča mala gobica (Exsascűs pruni) t. j. prosto rečeno take mala rastlinica, da je s prostimi očmi nemremo videti. Ta gobjca ima podgobje (pravimo korenje) stalno razvito v lesu na slivovih vejicaj. Tü odnet prirase spomladi gobica do cveta, pokvari plod (sad), da
se uemre redno razviti, nego se pokvari in razpilme v rožič. Napaden sad dobi v pričetku bel madež (flek), se močno povekša, ne dozoreva, nego postane na mali čas ves bel, nato počrni in odpade ali pa ségni je na vejki. Tak kilav sad je ves preprežen s podgobjem imenovane gobice, i na površju te ga rožiča, kda poslan velik in bel, zori potem seme te bolezni, tako zvani trosi, ki se razpršijo po zraku in padejo na druge slivove veje in bližje drevje. Tü nanovo vzklijejo in poženejo svoje podgobje v les. Vsled tega je zelo važno, da se kilav sad odstrani z drevja, preden postane ves bel, torej preden trosi dozorijo.
Letošnjo jako spremenljivo in nestalno vreme vroča in potem sledkar vlažna mrzla Pomlad je bila precej ugodna za razvoj tega betega.
To kratko pojasnilo nam predočuje, da Obramba proti temu škodljivcu ni lehka stvar. Podgobje, šteri stalno rastejo po vejicaj, se rfe vidi, in mu sploh ni moči priti do živega. Edino na ta način bi se bolezen omejila ali celo zatrla, če bi skrbno obirali vse rožiče in jih sežgali ali zakopali v zemljo ali pa pokornik
Za bodoče torej priporočamo sadje-rejcem, naj skušajo to bolezen povsod za tirati, da stem obvarujejo svoje slivove nasade pred pokvaro in si zagotovijo dobro letino. To delo itak ne zahteva preveč Časa in trüda in ji lekho deca sama izvejo. Obolelo sadje naj se včasi obira, kda je dobilo bel madež in potem ali sežge ali zakoplje ali pa pokrali. Ki pa hoče biti šče bolj natančen, ta naj si zaznamuje veje, katere so imele rožiče ali kilavce in jih (veje) jeseni odreže pod mestom,n kjer je štal prvi kita več.
Te veje je ravno tako zežgali. V blizini stoječe grmovje čremsa (Prunus padus), šteri je glavni nositelj tega betega, naj se odstrani. Edino na ta način bomo omejili to bolezen, šteri povzroča v ništernih letih Velikansko škodo v naših nasadih.
Cena silja. Po našoj krajini silja jako slabo so plačala. Pšenice so smetlive rjave so bile, žita pa so ležala. Mnogim gospodarom ne rasla toliko pšenica na plügi, koliko je posejil. In ka je rasla, to je drobna in smetliva. Šče najbolši so ovsi, med polskimi pridelkami.
Cena je sledeča: 1 meter pšenica 1700 K, žito: 1400 K., ječmen: 1200 K., oves šče nema cene. Kukorica: 1400 K., mela št. O 2600 K.
Cena mesa: govensko: 96 K. svinjsko: 100 K., teletino: 100 K., kg., masti kg: 170 K.
Penezi: 100 vogrski koron naš 2 K. 100 austrijski koron naš 18 fillerov; 100 nemških márk 32 fillerov: 1 češka korona 11.16 naš, 1 dollar 379 K., naš
Dari za prekmurske dijake Odranec.
Iz Žiškov. Darüvali so v kronah: Kocet Ivan 20, Tibaut Katá 20, Cigan Matjaš 40, Cigan Jožef" 80, Horvat Peter 40, Skafar Ivan 8. Žerdin Martin. 10, Žižek Katá 40, Žal g Jožef 4, Novak Ivan 5, Čurič Matjaš 40, Čurčka Ana 4. Graj: Horvat Martin, Horvat Treza, Karlimar Andraš, Žalg Jožef, Kramar Treza, Škergit Anton, Bublek Marko, Rebic Franc, Kolenko Ivan, Lipič Jula, Padar. št., Sobočan Ivan, Žerdin Jožef, Horvat Jožef. Tibaut Jožef, Tibaut Št., Prša Jožef, Kramar Matjaš, Krampač Matjaš, Zveš Matjaš, Čuk Anton, Horvat Bara, Fotivec Ivan I Mihal, Kavaš Ana, Kranjec Magda, Haklin Martin, Grüškovnjak Anton, Žižek Ivan, Ritlop Št, Žalig Mihal, Stanko Marija, Fratar Št.
Kraljevski notar
v Dolnji Lendavi sprejme pisarja, veščega slovenskega in madžars:	kega jezika.           :
4
NOVINE
19. augusta 1923.
Zdravje.
Ja, ne barber z svojim rožicom, ne pijajca, ne zvörčena voda, ne comper, ne stoféle miš-maš starih bab, liki predvsem poznanje našega celoküpnega organizma, njegovih funkcij, i ravnanje vsakdanešnjega življenja po telo spoznanih pravilih nam omogoči obdržati zdravje tako, da bomo lehko tüdi mi sami dolgoletni srečni čuvarji našega zdravje, i se samo v težnejši slučajih obernemo na posebne učitelje, ali ne na barbere, stare babe liki izklüčno na zdravnike, ki so edino merodajni, poklicani, i zmožni nam pomagati.
Zdaj pa si bližje ogledajmo ništerne važnejše organe, njihov pomen, delovanje i lastnosti. Posebno oni se smilüjmo najprle, šteri že sto pa sto let trpijo vsled krivoga mnenja ljüdstva, vsled zunanji uplivov, štere pa človek sam sebi povzročuje, posebno pa vsled napačnega zdravilstva starih žensek. Tak eden smilüvanja vreden organ našega tela je Krv.
Krv je svetlo, oziroma temnordeča tekočina. I ravno kavta njena lastnost, da ja tekoča, je vzrok, da nepoznanje, kriva mnenja, babnja zdravila pri vsaki malenkosti z vso silo najprvle njo napadnejo, ar mislijo, da s krvjo tüdi bolezen, beteg izteče. Kelkokrat imamo priliko čüti, posebno pri ženskah: „Idem k barberi, pa si dam žilo püstiti,“ ali „dam si küfice sekati, pijajce goridevati“ itd. Vsa ta dela so pa brez zdraviškoga dovoljenja mnogo-mnogo-
krat direktno smrtno nevarna za dotično osebo. Ka zna barber, kaj nam falij, on nam püsti krv na našo prošnjo, ar pri tem dobro zaslüži, ešče menje pa razmi s svojimi pijajcami stara mamica, štera to dela zato ar je tüdi njene mamice tak delale, pozabi pa pri tom, da je od toga časa že dosta vode steklo po Müri, da svet napredüje vsakim dnevom. Nesmemo seveda vsak slučaj s pijajcami i rožičom škodljivim označiti, ar včasi-včasi vendar trofijo, ali največji uspeh je itak stem dosežen, da se dotična bolestnico že naprej suggerira, misli, da bo od pijajce ali vožica odzdravila, i se tako pomiri. To je upliv düševnosti na naše telesno stanje, štero bi pa tüdi z vsakim drügim hokus-pokusom dosegla. Daleč bi nas dovedlo o tem globje razpravljati, jako interessantni so pa podatki oči nekšega francuskoga zdravnika, šteri je svoje poznate varaške ženske — štere pa ešče veče časo imajo iskati na sebi betege, kak naše kmečke ženske, — samo s formalnostmi brezpomembnimi zunajnosti vračo, i posto slaven doktor. Prepipao je n. pr. kak dugo janko, kakše farbe robačo itd. morejo nositi, če ščejo zdrave biti. Pazite ženske, da mamičine pijajce ne bodo takše zunanjosti. Ali vrnimo se nazaj k predmeti. — Rekli smo že, da je krv tekoči organ našega tela, nasprotno z ostalimi, šteri so več ali manj tvrdi, massioni. 		(Dale)
Dari za prekmurske dijake Odranec. Darüvali so v dinarih.
Mlinarič Ana 5, Smodiš Orša 5, Dominko. Josip 10, Antolin Katá 2, Raduha Marija 2, Copoth Julija 5, Copoth Verona 5, Kociper Madga 5, Gabor Verona 3, Gabor Orša 2, Raduha Andraš 3, Balažic.' Martin 3, Balažic. i Katá 2, Kociper Matjaš 2, Balažič Andraš 5, Smolko Kala 3, Balažic Ivan 2, Lutar Marija 2, Raduha Marija 3, Tkalec Marija-2, - Hozjan Marija L Kociper Margeta 3, Čolig Marija 2, Čolig Jelena 2, Smej Jelena 3, Virag Marta l-,; Smej Jelena 2, Antolin Orša 5, Kavaš Verona 5, Lebar Marija 5, Raduha Ana L čolig Orša 3, Marič Orša 1, Antolin Katá 2, Zakoič Mihal 3, Dominko Ana 2, Balažic Martin 5, Balažic Verona 5, Taljan Jelena 1, Ferenčak Verona L Zadravec Marija, t Matko Kala 1, Ščančar Jelena 2, Marič Jelena 3. Hozjan Jelena 1, Zver Balaž 2, Virag Jelena VSO, Sčančar Marija L Maučec Matjaš 5, , Kociper Ana 2, Dominko Tereza 5, Mlinarič Marija 5, Gabor Josip 2, Tkalec Marija. 2, Matko Marija 2. Smej Orša 2*50, Raduha Marija 5, Zadravec Tereza 5, Kreps Arnold 5.
Iz V. Polana Škafar Bara 3, Knaus Ivan 2, Tompa Ana 3, Krampač Jožef 2, Kelenc Štefan 2, Jerebic Jožef 1, Pücko Ivan 5, Kokon Štefan 5 i belice 212.
Iz Nedelice darüvali so 62 Dim 25 p. penez. 136 tíelic i meter pšenice pa kukorice sküpno. Darovniki so Ružič Jožef, Ceh Ignac, Lütar Verona, Sobočan Štefan, Gjörköš Jožef, Cigüt Jožef: Denša Štefan, Sobočan Jožef, Raščan Mihal, Šömen Štefan, Gjörköš Jožef, Toplak Štefan, Šömen Ana, Rajtar Marko, Gjörköš Jožef, Litrop Jožef, Kerman Stefan, Gjörköš Franc,. Horvat Ivan, Solar. Peter, Dravec Peter, Recek Jožef, Rušič Štefan,. Kovač Brane, Kocet Stefan, Prša Štefan." Sobočan Jožef, Cselt Štefan, Vitez Šte-, fan, Cigüt Janoš. Sobočan Peter, Kovač Franc, Horvat Marko, Čeh Marko, Horvat Jožef, Kocet Ana, Hozjan Janoš, Gjörköš Franc, Hozjan Jožef, Radoha Štefan, Zver Ivan, Zver Jožef, Šömen Ivan, Lütar Verona, Čeh Jožef, Nežič Jožef, Lebar Marko, Šömen Ivan, Čeh Matjaš, Horvat Lukač, Lebar Ivan, Törnar Janoš, Radoha Peter, Vetis Ana. Nabirala sta Pücko Ivan ino Zadravec Peter.
iz Trnja. Darüvali so v dinarah: Kozlar Ivan 5, Kozlar Matjaš VSO, Lenger Vili 2 75, Horvat Marija 10, Stanko Jožef 3 25, Sarjaš Št. 8ŠÖ, Krampač Katá t, Matjašec Matilda 2, Copot Matjaš 10, Gabor Janoš 2 25, Bohnec Jožef 3, Hanc Marija 1, Horvat Jožef í, Hozjan Martin L Tibaut Martin 250, Žoldoš Matjaš 2.50, Hozjan Št. 10, Jantel Št. 5, Horvat Jožef
L Zadravec Št. 1*25, ‘Prša Kala 10, Sarjaš Andraš 1, Sarjaš Martin 2. Denša Jožef 1Q.Nosijo Tomaž 3. Žardin Št.* j' 10, Horvat Martin 2-50, Kozlar Št. 050, Sobočan Jožef I, Gabor Ivan 1, Gabor Janoš O 50, Kolenko . Ivan 5, Kolarič Mihal 10. Sarjaš Štv 2, Stanko Ivan 1, Kolar Manka 4, Režonja Ana 2, Marič Ivan 2 50, Lebar Ivan L . Ritlop Martin 150, .Bogdan Ivan 1, Sobočan Martin 125, Vuk Št. L Hozjan Ivan L Vinčec Jožef 225, Doma Jožef 25CL Hozjan Martin i," Varašanec Martin jó, Hanc Št. J 75,j Horvat Janoš Š Kolenko Matija 425, Copot Andraš 5, Peteréc Matjaš 10, Kramar Št. O 50, Peteréc Martin- 4, Cvetko Ana 5, Kovač Ana 1> Sabotin Ivan 2, Kolarič Marte,IQ,,, Horvat Št. 350, Denša Ivan 2 50, Prša Anton 2, Horvat Jožef 2*50, Hozjan Št/5, Horvat Marija 2, Ko kinč Treza 3, Cvetko St. 1, Rtaiijt Iván 0 50, Horvát Jožef 3. Kocet Andraš 2, Hozjan Martin VSO, Tkalec* Št. 2, Pozderec Katá 2, Krampač ni. O 50, Stanko Martin 4, Krampač Janoš 175, Kramar Št. 5, Dorenčec Št. 2-25, Tkalec Marija 2, Pozderec Št. j 50, Dorenčec Mihal .1, Kavaš Anton 2, Kramar Ivan 3, Raščan Št. 2,- Cvetko Jožef 2, Sobočan Št. 3 75, Nerad Martin 150, Stanko Jožef .2, Legin Martin 2, Tkalec Št. 150, Dogar Janoš 2 50, Krampač Martin 2SO, Nerad Jožef 2, Horvat Martin 3j5, Hozjan Ivan 450, Horvat Ivan 5 25, Sobočan Marija 10, " Sobočan Ivan 0 50, Tkalec Martin 2, Horvat, Katá 12 50, Sobočan Jožef í, Horvat Martin 2, Kohek Martin 2, Balažic Franc 2*50, Hozjan Ivan 10, Horvat S. Jožef 12 50, Stanko Martin 10, Horvat Marko 5. Živila: Dominko Jožef zmes, Dominko. Verona pšenico, Sobočan Janoš kukarco, Horvat Št. pšenico, Žoldoš Št. kukarca, Bedrnjak Ivan pšenico, Leyhko Martin krumple; Drügikrat je ešče prišlo 13*75 Din.
/z Gomilice. Darüvali so v kronah: Rajtar Matjaš 20. Rajtar Ivan 6; Gjörköš Mihal 40, Sklejdar Štefan H, Maučec Matjaš 16, Kosniča Šandor 8, Zver Ivan 10, Markoja Marija 10, Raj Ivan 5, Maučec Stefan 40, Törnar Franc 8, Banfi Treza 40, Litrop Jožef 4, Markoja Jožef 8, Lutar Janoš 20, Dominko Štefan 10, Cvetko Plane 80, Dogar Ivan 8, Solar Verona 8, Huzjan Lujza 6, Törnar Ana 10, Horvat Anton 40, Gjörköš Janoš .10, Žižek Štefan 12, Sobočan Verona 40, Lütar Ivan. 12, Kovač Janoš 20, Lebar Jožef 20, Gjörköš Matija 24, Raj Marko 8, Markoja Jožef 9, Maučec Jožef 20, N. N. 24. Belic ‘ 148 í zrnja 84 kg. so darüvali sledeči: Balažič Jožef, Skledar Marko, Litrop Janoš, Balažic Matjaš, Vites Franc, Šömen Andraš, Petek Janoš, Rajtar Janoš, Rajtar Marija, Tratnjek Štefan, Dogar Ivan, Markoja Jožef, Lebar Štefan, Matjašec Jožef, Ferenčak
Franc, Koroša Matjaš, Žitek Kala, Tumpa Matjaš, Horvat Stefan, Sobočan Franc, Markoja Štefan. Törnar Bara, Ftičar Andraš, Žižek Marko,- Markoja Štefan, Markoja Verona, Jerebic Matjaš, Žalig Marko, Gjurán Marko, Žalig Franc, Sobočan Jožef, Matjašec Peter, Markoja Marko, Balažic Ana, Törnar Ivan, Tratnjek Ivan, Knaus Matjaš, Horvat Štefan, Gjurán Franc, Matjašec Ivan, Zaj Andraš, Horvat Janoš, Tkalec Jožef, Dugar Jóžef Raj Peter, Sobočan Jožef, Gjurán Štefan, Sobočan Franc, Sobočan Jožef, Tkalec Bara, Čeh Mikloš, Huzjan Štefan, Raj Jožef, Raj Ivan, Raj Janoš, Marša Štefan, Tkalec Ivan, Ftičar Ivan, Balažic Jošef, Sobočan Štefan, Jerebic Martin, Sobočan Janoš, Žižek Štefan, Sobočan Bara, Sobočan Ivan, Sobočan Katá, Sobočan Štefan, Lebar Franc, Tivadar Ivan, Sobočan Matjaš i Štefan. Bohnec Janoš, Hozjan Franc, Lütar Štefan, Čeh Jožef, Balažic Janoš, Jerebic Franc, Žižek Andraš, Dominko Franc, Zver Marko, Markoja Marko, Matjašec Marko, Zver Štefan, Matjašec Franc, Matjašec Ivan, Skledar Matjaš.
Pozor,
kovači!
Prodaja dobroga, kovačkoga premoga,
(šteinkola) po znižanoj ceni, Anton Hajdinjak, kovač in trgovec : s premogom : v
Odrancih št. 4.
K ODAJI
so edna kočija dvoprežna z strehov za
2 jezero 500 dinarov
: v gostilni : „Kod Roba“ pri Sv. Martini v Medjimurji,
Proda se
takoj manjše lepo posestvo v župniji
Sv. Jürij ob Ščavnici. Naslov v uredništvu.
K odaji hiša i posestvo.
 V DOLNJEM LAKOŠI poleg dolnjelendavskoga kolodvora je k odaji eno lepo posestvo in hiša. Posestvo stoji približno iz 5 oralov zemlje, senožati i sadovnjaka. Hiša je zidana i s črepom pokrita, stoji iz 2 sobi, kühnje, kleti i pivnice kak gospodarsko poslopje. Natančnejša pojasnila dá KAROL HORVAT bivši notariuš v Rogačovci kak tüdi    v D. Lakoši hšt. 21. nahajajoči se lastniki. 
HÁZ- és birtokeladás.
DOLNJA LAKOSBAN á dolnjalendavai vasútállomás közelében levő özv. Horváth Vendelné-féle téglából épült, cseréppel fedett 2 szoba, konyha, előszoba kamra és pincéből álló lakóház gazdasági épületekkel valamint a hozzátartozó kb. 5 hold szántó, rét és telekkel valamint a legelő illetőséggel együtt örök áron eladó. — Értekezni lehet és bővebb felvilágosítást ad HORVÁTH KÁROLY körjegyző Rogasovci (Sv. Jürij) Prekmurje, valamint Dolnja Lakosban. 21. hsz. tartózkodó tulajdonosnál.
Staro lito železo
kupujejo po najvišjih cenah STROJNE TOVARNE in LIVARNE d.d. v Ljubljani.
JOŽEF NEŠKUDLA v Cic. — Jablom n|Orl, Češka ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz kovine. Stare obleke se umetno i fal popravijo. Kelihi se za ceno od 300 Din. naprej pozlatijo. Vse reči se bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri: JAROSLAV NEŠKUDLA,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Štiri plüge
lepoga loga na prodajo 19.
augusta. Poizvedbe pri
ADAMI KARDOŠ župani v ANDREJCIH
Proda se
lepo posestvo (oratja zemla lepi pašniki i travniki, logi vsega blüzi 20 plügov i lepo zidana hiša) v Potrni (Laafeld) pri Radgoni, pet minut od železniške postaje i placa varaškoga. Več se zve pri VIKTORI PAVEL, POTRNA.
Naročte si „Novine!“
Tisk: ERNEST BALKANYI Donja Lendava