6osp@darstv@« KMETIJSKA DELA V MESCU JANUARJU. Dotna na dvorišču in pri živini. Umen gospodar ime tudi v zimski. dobi, ko vsa narava takorekoč počiva, zmlrom dovolj posla. On ne sedi za pečjo, ampak porubi vsako ugodno priliko v prid svojega gospodarsiva. Vsa kmetijska dela si porazdeli na vsak mesec v letu tako, da ne pride nikoli do brezdelja, niti do zastoja v obratu. V zimski dobi obavlja dela, katerih v poletnem času vsled nujnih poljskih opravil ne bi mogel lahko izvrševati. V mescu januarju delamo nevadno samo v hiši, zlasti tedaj, oko je zapad^Ldgbel sneg. Pregledamo gospodarske slroje in 'orodje, kateio po potrebi popravimo in namežcmo z oljem, da se obvaruje pred rjo. Nove stroje naročamo najbolj v zimskem času. Nadomestimo obrabljeno poijskoin drugo orodje, kakor grablje, senene in gnojne vile, se- kire, motike, lčrampe, lopate, metlje itd. Prebirajmo krom-pir in premešavajmo žito, da se ne pokvari. — V hlevuskrbimo pred vsem za zdravje domačih živali. Krmimovprežno živino tudi v zimskem času s tečno krmo, da ne oslabi za težka spomladna dela. Spuščajm-o jo večkrat naprosto, tudi ob slabem vremenu, da se razgiblje in izprebodi. Napajanje s premrzlo vodo je škodljivo, zlasti brejim živalim. Živino krmimo zmiraj ob enem in istem dnevnem času, to je v jutro obpetih, popoldne pa ob štirih. Napajamo dve uri po krmljenju. Enako ure<iimo tudi čas molže. Pri molži je paziti zlasti na to, da se izmolze do zadnjega, ker dobimo tako večje količine mleka; zadnje mleko je tudi najmastnejše. Redno čiščenje hlevov ali živinskih staj prepreči razne bolezni in živinske zejedalce. Kokoži naj spe na toplem, ker tedaj ležejo tudi v zimskem času jajca. Krmi naj se jih po možnosti s toplo pičo, to je s kuhano svinjsko klajo, pomešano z ovsem, solnčnicami in koruzo. Skrbimo tudi, da imajo v bližini dovolj peska ali apna. V januarju sneg gosruje, tako pravljica ljudska gre: če prosinca ni snega, mali traven nam ga da. V vinogradu. Dovažaimo zemljo na nasipe (sepe) in zasipavajmo golo trsje. Odvažajmo zemljo na spodnjem koncu vinograda, da ne poženo evropejski deli vinske 'irte, vsled česar bi se pripetilo, da bi amerikanska podlaga odperela. V vinograd vozimo gnoj ter ga podkopavajmo, ako zemlja ni preveč zmrzla. Napravljajmo kolje, ki naj bo2—2% m dolgo in dovolj močno, da ga vihar ne polomi-Razločujemo nažagano in nakalano kolje. Kalano kolje je bolje in dražje od žaganega. Kolje dobivamo od iglavcev, pa tudi od listnega drevja. Od iglavcev daje najtrpežnejše kolje mecesen, kei' vsebuje največ smole, ki igra glede trpefnosti lesa veliko ulogo. Od listovcev sta za pridobivanje kolja kostanj in akacija največje vrednosti. Kostanjevo in akacvevo kolje pridobivanvo najbolje na ta način, da sekamo mladike, ko so dosegle potrebno debelost v nalašč za to naloženih nesadih. Stori poganjajo venomer rvove mladike, ki jih razredčimo in ob primernem času porabimo za kolje. Trpežnost kolja povečamo s tem, da ga namakamo v 5odstotni raztopirvi modre galice (impregniramo). Navedeni način invpregniranja velja samo za surovo kolje, ne pa trdi za suho, katerega je namakati v karbolinej ali katran. Rigolajmo za nove nasade. V sadonosniku. Pobirajino mala in velika goseničja gnezda, ki jih zapazimo po zgrbančenih in skupaj spredenih listih, v katerih se nahajajo ličinke v prezimovanju. Januarja je prav primeren čas za škropljenje in mazanje sadnega drevja z drevesnim karbolinejem. S tem zatiramo najuspešnejše razne živalske h\ rastlinske zajedalce sadnega drevja. Pritlično in mlado sadno drevje jx>škropinvo, starejšemu drevju pa namažimo deblo in Si:arejše veje. Na 10 litrov vode vzemimo eden do poldrugi kilogram drevesnega karbolineja. Z razredčevanjem vrhov, snažervjem debel in vej in gnojenjem drevja vplivamo v znatni meri na zdravje sadnega drevja, ker dosežemo s tem boljšo, čvrstejšo rast in rodovitnost. V januarju je tudi najboljši čas za rezanje cepičev, ki jih mislimo rabiti pri cepljenju v razkol, z dolago, na sedlo in v zarezo. Cepiče jemljemo od rodovitnega in nekoliko odraslega drevja, ako hočemo vzgojiti čvrsto in rodovitno saino drevje. Ob prih'ki sekanja drv v gozdu nabirajmo smrekovo smolo, iz katere priredimo cepilni vosek. Ob ugodnem vremenu koj>ajmo jame za sajenje sadnega drevja, ako tega nismo storili že v jeseni. Jame naj bodo 50—60 cm globoke in do 2 m široke. Na polju in na travnikih. Vozimo hlevski gnoj v velike kupe, ki jih spomladi razvažamo. Drenažirajmo polje, ako je močvirno. Travnike gnojimo s kompostom, katero gnojilo je za navedeno kulturo razen umetnih gnojil najprimemejše. Samo dobr» preperel in droben koiripost je uporabljati kot gnojilo za travnike, ker bi nam sicer le malo koristil ter pozneje seno zasmetil, ako bi ostal nepograbljen. Travnike ob vodi izkorislimo v zimskem- času na ta način, da jih uporabljamo ra pridobivanje ledu, ki sluii kot izborno ohlajevalno sredstvo v vsakem gosp-odinjstvu. Kolike vrednos^i je led kot sredstvo za konzer\-iranje raznih mesenin in poletnega sadja, vedo ceniti vse tiste kmetske gospodinje, ki jim je skrb za dobro domačo kuhinjo na prvem mestu. V gozdu. Nadaljujmo izsekavanje mladih lesov. Stare dorastle gozdove sekamo tako, da začnemo na enem koncu ter sekamo kar vse poprek do drugega konca. Goličave zasajajmo takoj z novimi sadikami. V naših razmerah je najboljše saditi mešano gozdno drevje, visoko z nizkim, iglasto z listnalim. Kot sadike se uporabljajo dveletne rastlinice, ki jih sadijmo v medsebojni razdalji 1 m v kvadratu. Na vrtu. Napolnjujmo gnojake za setev zgodnje pomladanske zelervjave. Sejemo mrkev in peteržilj. Prekopavajmo vrtno zemlfo, ako ni preveč zmrzla ter jo gnojimo z dobrim hlevskim gnojem ali kompostom. V rastlinakih skrbimo za zadostno toplino s primerno kurjavo. V kleti. Pretakanje starega in novega vina ter jabolčnika, pri čemur je paziii na največjo čistočo. Pretakanje se naj vrši po možnosti ob lepem in suhem vremenu, da se mlado vino rajše čisti. Kletne vhode zadelajmo, da se klet v hudem mrazu preveč ne shladi. V dobrih kleteh ne pade kletna .toplina pod 10 stopinj C tudi v najhujši zimi. Drože in druge vinske ostanke destilirajmo v alkohol ali žganje, ki ga rabimo za zdravilo v domacem gospodinjs«.vu, ne pa za vsakdanjo pijačo. Ako iz posameznih sodov vzamemo vino za koline ali druge domače potrebe, jih je dopolniti z drugim enakim vinom. Trditev, da je mlado vino pred ali po prvem pretakanju treba osvežiti s čisto vodo je brez vsake podlage, kajti z vodo se prireja samo petiot ali pikola. V čebelnjaku. Čebele čirvajmo vsakega vznemirjenja. Uničujrr.o miši in dru<?e škodljivce, ako se pritepejo v panje. Pazimo, da naše ljubljenke ne trpe gladu in zime. Lansko leto se je poslovilo z neprekosljivo urnostjo od nas; \o naj služi v strogo nam bodrilo, Da zmirom bolj cenimo zldii čas. V januarju zima gospodari, lastna peč najlepše nas ogreva; naj Bog blagoslov nam nov podari, zimski mir ustvarjenje vso odeva. Vekoslav štampar, kletar, Ptuj. VAŽNO ZA ŽUPANSTVA IN KMETOVALCE! Vsak kmetovalec ve, kako je vrana velika škodljivka pri raznih poljskih pridelkih .posebno pri koruzi. Vrana m\\i\ veliko;mlade kuretine in kjer.pna ve za piščance, tcžko kateri ostane. Veliko škodo napravi tudi pri pticah pevkah, ker jim pokončava jajca in tudi mladiče. Tudi pri lovu dela vrana veliko škode, kar lovci dobro vedo. PokonSavanje vran je jako težavno, ker so vrane jako plašne in jim s strelom težko prideš do živega. .Tako dobro je, da se spomladi poiščejo vranja gnezda, ter sc zalcga pokonča. Tako gnezdo je pa težko najti in je včasili tudi nedostopno. Najboljši način je pokončavanje vran v zimskem času. Ker je seclaj ravno priinern čas za to, se mi zdi primerno, da opozorim županstva, da od lovskih najettmikov zahtevajo, da isti vrane pokončavajo s strupom, kar bodejo radi storili, ker bo to tudi njim v korist. Marsikdo morda niti ne ve, kakSen strup sc mora vzeti za to in tudi ne, Icako ga treba rabiti. Opisati nameravam, kako jaz ravnam. že *.ri leta zastrupljam vrane z veiikuu uspebom, tako, da so vrane pri nas že rcdke. Najbolje \e, da \o storijo lovski na- jeniniki, ker oni strup najložje dobijo. Od županstva si naj isti preskrbijo potrdilo glede zanesljivosti in da s« oni res lovski najemniki. S tem potrdiJom se potem dobi strup v vsaki večji lekarni. Strup naj lekarnar sam pripravi po navodilu, ki ga bodem spodaj navedel. Le- karnar naj namreč zmeša 25 g fosforja z 200 do 300 g glicerina tako, da je ves fosfor zalit. Potem se pridene toliko belega bola, da nastane bela, sirupasta kaša. j To tekočino skrbno shrani na varen- kraj. Za pri- ¦ pravo vadc si dobi pri kakšni mesariji ali kje drugje j 40 do 50 litrov krvi, katero zlij v kakšno posodo, katere \ ni škoda, ker je potem za nič. Kri dobro premešaj in po- ': časi prilivaj strup v to kri in mešaj zraven s kakim | drogom, katerega potem lakoj sežgi. Nato se pridene še nekoliko pšeničnih otrobov, da postane vse, kakor go- sta kaša. To razmeči potem na takšnem kraju, kjer sc vrane rade zbirajo, seveda ne blizu cest in blizu Ijud- skih stanovališ^. Posebno je paziti, da ne pride do tega kuretina. Najbolje je nastavljati strup zvečer pozno, ko te vrane že ne vidijo in tako, da vada črez noč zgubi nekoliko duha po fosforju in so potera vrane manj oprezne. Vrane ne poginejo kar na inestu, ampak navadno §e odletijo dakč kam vstran. Ako bodeš na večib krajib. vado nastavil, bodeš našel povsodi poginule \Tane. Ko sem jaz prvič nastavil vado, sem videl, kako so vrane vado žrle, našel pa nisem nobene nikjer. Črez par dni pa sem jih že našel kakib 15, potem pa vedno več. — Vrane navadno popadajo po gozdovih. Dobro je datt javno razglasiti, da j€ strup za vrane nastavljen in da naj ljudstvo najdenih poghiulih vran ne pobira, ampak jih zakoplje. Osttde vrane navadno potem pobegnejo v druge kraje, ker jih menda prime neki strab pred tolikimi mrtvimi tovarišicami. Povdarjam pa še enkrat, da je treba velike previdnosti glede priprave strupa, ker se to silno rado užge in pa tudi glede tega, kje se strup nastavi. Vse, kar pride s strupom v dotiko, se naj uniči, posoda itd. Jaz sem prepriČan, ako bi povsod po vseh občinah tako ravnali, bi vrane zginile in kmetovalci bi bili rešeni velike škodljivke. Prosim, da bi taisti,, ki bodo lo poskušali, poročali v tcm listu o uspehu, kateri gotovo ne bode izostal, ako boste prcvidno in pravilno ravnali. Dobro bi bilo, da bi tudi drugi listi prinesli to poročilo, da bi se Ijudstvo kar najobsežnejše o tfm poučilo. Pripomnim še, kar je pa itak samo ob sebi ume\ no, ako hoče kedo manj vade pripraviti kakor na 40 1 krvi, mora toliko primerno manj strupa dati. Jaz nisem več napravil kakor na 10 do 15 1 krvi. ŽITNl TRG. m Po božičnih praznikih se je trgovina z žitom umiriia. Izvoz je skoro p>opolnoma prenehal, edino nove koruze k€ je prodalo nekaj v inozemstvo. Ker je bilo malo blaga n» ponudbo, so se cene žitu še precej čvrsto držale. Na inczemskih tržiščih, zlasti na Dunaju in v Pragi, naše žito rve prihaja več v poštev radi madžarske, rumunske in še cek> bolgarske konkurence. Za ta tržišča zelo ugodna prometna pot — Donava — je zamrznjena, po železnici pa pride prevoz iz Banata predTag. Za poedine vrste so se dosegle rledeče cene: M o k a nuiarica in drugih vrst, se ponuja v velikih množinah. Cena je precej nestalna in sicer stane v Bački 100 kg nularice 540—550 dinarjev, v Slavoniji pa 555— 575 dinarjev. P š e n i c o so kupovali samo mlini. Cena 330—540 dinarjev. Koruza kaie čvrsto ceno. Cena v Sremu 265—270 dinarjev, v Zagrebu 280 dinarjev. O v e s je v ceni poskočil radi velikega nakupovanja za vojaštvo. Bosanski se prodaja po 235—240 dinarjev, slavonski je nekoliko dražji. F i ž o 1 pisani se prodaja po 480—500 dinarjev, beli po 550—600, izbran, izredne kvalitete po 700 dinarjev. Izvozu še vedno nagaja denarna krfca, ki ovira trgovca, da ne morejo nakupiti večjih zalog. Denarna kriza je bila eden glavnih vzrokov tudi v preteklem letu, da se je prodalo v inozemstvo razmeroma ma!o žita. Zetev v preteklem letu je bila zelo dobra in računalo se je, da bomo lahko prodali na tuja tržišča 120.000 vagonov žrta; na prvem mestu seveda koruzo in pšenico, katerih pridelamo največ. Vsled transportnih težkoč in denarne krize, ki je onemogočala trgovino v velikem obsegu, smo pa izvozili dosedaj samo okrog 30.000 vagonov žita, preostanek pa imamo še doma. Cene žitu so se kretale večinoma po notiranju dinarja na borzi v švicarskem Ziirichu. Vendar pa je lanska ugodna žetev zelo vplivala na dviganje vrednosti našega denarja na tujih borzah. Prvič se je lani po dolgem času na inozemskih žitnih trgi hpojavil naš najmogočnejši konkurent — Rusija. Ko je sovjetska vlada uredila državo, je prevzela vso zunanjo trgovino, zlasti ono z žitom, v svoje roke, jo je takorekoč nvonopolizirala. Ker je na ta način bilo onemogočeno vsako navijanje cen, ki scfbile izredno nizke, je postalo rusko žito najcenejše in je lahko uspešno konkuriralo z našim in rumunskim, ki sta do tega časa vladala v Evropi. Letos bo Rusija skušala, da si na vsak način pridcbi vsa evropska tržišča ter izpodrine svoje manjše konkurente. Med našimi poljedelci je vladal nekaj časa strah pred ameriškim žitom in moko. Amerikanski žitni veletrgovci so si skifšali pridobiti evropska tržišča ter so zato preplavili pelo Evropo z amerikanskim žitom in z moko, ki je bila zek po ceni. Naravno je, da so pri tem poskusu izgubili silne svote, toda mislili so, da bodo potem, ko enkrat izpoddnejo evropejske konkurenie, cene že povišali in prišli na svoj račun. Računali pa niso z Rusijo, s katero glede žita, zlasti pšenice, Amerika nikakor ni v 'stanju korvkurireti. S pojavom ruskega žita na evrope|- skih žitnih trgih so Amerikanci uvideli brezuspešnost svoJega namena ter so opustili misel, izvažati svoje žito v Evropo. — Največja ekrb naših poljedelskih krogov je sedaj, da si ohranimo vsaj češke m avstrijske kupce na5ega žita. Morali bodemo na vsak način cene tako znižafii, da bodo enake z onimi drugih izvoznih držav, zboljšati naš promet in na kak način odpraviti denarno krizo. Znizanje cen bo naletelo na velik odpor v poljedelskih krogih Vojvcdine, kjer je po zashigi vlade in njene agrarne politike obdelovanje polja postalo približno dvakrat tako drago, kakor je bilo pred izveoco agrarne reforme. Preje so bila v Vojvodini sama veleposestva, last bogatih fanetov, ki so polja obdelovali s stroji; po razdelitvi najplodnejše zemlje lenim dobrovoljcem pa je seveda tako obdelovanje prenehalo, ker so kmetom odvzeli velik del polja, malo posestvo se pa ne izplača obdelovan s stroji. Vlada bo morala tudi to napako na kak način popraviti, da bo omogočila znižanje pridebvalnih stroškov. V Sloveniji se žitna kriza ne bo veliko poznala, celo dobrodošla nam bo, ker bodemo potem pri nas imeli cenejšo moko in žito; Slovenija spada med takozvane pasivne kraje, to je take, ki veliko manj pridelajo, kakor po rabijo, pa je zato glede moke zelo odvisna od Banata. Poljski pridelki, ki jih Slovenija prideluje v večji meri in fih izvaža, kakor so to fižol in krompir, bodo pa gctovo obdržali svojo ceno, ker jih naše sosedne države v manjSi tneri prideujejo, nego jih porabijo ter so radi tega odvisne od našega izvoza. Tržne cene v Mariboru. V Mariboru slane 1 kg govejcga mesa 1. 25—27 D, II. 22—24 D, III. 16—20 D. — Prvovrstna teletina je po 26—30 D, II. 24—25. Prašičjc meso je po 30—40 D 1 kg. Konjsko meso I. 12—15 t>, II. 8—10 D. Kože: 1 komad konjskc 150—200 D, 1 k^ goveje 17.50—22.50 D, 1 kg tclečje kože 3Q D, svinjske 11.50, gornjega usnja 120, podplatov 80—125 D. Pcrutnma: 1 piščanec rnajhen 20—27.50 D, večji 28--40, kokoši 48—55, race 45—70, gosi 80—100, puran 140 do 200, domači zajec majhen 20, večji 30 D. Mleko, maslo, ¦sir, jajca: 1 liter mleka 3.50—4 D, smetane 16—18, surovega masla 55—57. Žito: 1 kg pšenice 3.50, rži 3, ječmena 3, ovsa 3, koruze 3.50, prosa 3.50, ajde 3, fižola navadnega 5—7, leče 14. Mlevski izdelki: 1 kg pšeničnc moke št. 0 6.50, št. 1 6 D. 1 kg prosene kaše 7.50, ješprenja 6, olrobov 2—250, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5—6, pšeničnega zdroba 7, ajdove moke 7—8, kaše 6.50. Krrna: 1 q sladkega sena 87.50—100 D, ovsene slame 75—87.50. Kurivo: 1 kub. meter drv 200 D, mehkih 175, trboveljski premog 42—45, velenjski 27 do 30, ogljc 1.50—2, koks 1—2, petrolej 7, bcncin 17, karbid 6.50, sveče 10 D. Podružnica čebelarskega društva za Slovenijo okraj Sv. Lehart v Slov. goricah vabi vse zavedne čebelarje na svoj občni zbor v nedeljo, dne 20. januarja t. 1. po rani službi božji pri Sv. Trojici v Slov. gor. v dvorani č. oo. frančiškanov. Ker se bo sklepalo o zelo važnih vprašanjih, je želeti obilne udeležbe. , Čebelarska podružnica pri Sv. Andražu v SIov. gor. ima svoj lctni občni zbor dne 20. :. m. ob 2. uri popoldne v gostilni Tomaža Toš. Dncvni red: 1. Letno porofiilo. 2. vpisovanje udov. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. — Vsi čebelarji, člani in ncčlani se vabijo k obilni udeležbi. Odbor. Hmelj. XXXVI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljske kupČije vobče. žatec, ČSR., 31. dccembra 1923. Božični prazniki in Novo leto nista ovirala hmeljske kupčije — nasprotno, povpraševanje se vzdržuje in se je danes ob koncu leta še bol j oživelo. Lastniki lunelja tu in na kinetih ne ponujajo svojega blaga — pač pa zabtevajo višje cene, katere tudi dosežejo. Pred prazniki je bila cena za srednje dobro blago 3700 do 3750 čK za 50 kg; danes se pa plažuje 7% islo blago že po 3800 čK. Hmeljarji n drugi last-' niki hmelja zahtevajo že po 4000 čK za 50 kg. Tudi za lanski htnelj je nekaj zaninianja in se plačuje po 2800 CK za 50 kg. Z ozirom na le pičle zaloge še moramo rc(fi, da J€ tržiii položaj prav zdrav. Naši pivovarji še niso kriti s potrebno množino hmelja in bo v to svrho sedanja zaloga komaj zadostovala. Ker je zima pritisnila, bodo pivovarji in gostilničarji dobivali zadostno množinp lodu, ker bo tudi hmeljarstvu v prid. — Savez hm. društev. « Hmelj. XXXVI. poročilo Hmcljarskega drušlva za Slovenijo o hmeljski kupčiji vobče. Žatec, čSR., dne 5. januarja 1924. Živabno povpraševanje in čvrsto razpoloženje na heljskem trgu se je od starega leta prenesk) na novo. Prve dni tcga leta se je vse pokupilo, kar je bilo na prodaj po vedno rastočib. cenah in sicer najprej po 3800 do 3850, naposlcd po 3900 ČK za 50 kg. Dnevno se jc prodajalo le po 15 do 20 bal, ker namreč ni bilo vcč blaga na prodaj. Pasestniki hmelja ne silijo k prodaji in ziilitevajo vseskozi po 4000 čK za 50 kg. Včeraj se je deset bal najboljšega blaga prodalo po 4000 čK za 50 kg ;drugo blago se jc prodajalo po 3900 do 3940 čK za 50 kg. Tudi na kmetih se je prodajalo po 3850 do 3900 ČK za 50 kg. Tudi lanski hmelj je prišel v poštev in se je plačeval do 3000 čK za 50 kg. Vsa zateška zaloga bo znašala približno še 4000 q po 50 kg. Pvi živahnem povpraševanju jc konečno razpoloženje prav čvrsto, cene pa rastoče. — Sav. hm. društvo. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 87—88 D, 100 francoskih frankov stane 435 D, za 100 avslrijskih kron je plačati 0,12 D, za 100 čehoslovašKih kron 253 D, in za 100 laških lir 381 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 6 cent. (1 centim je 1 para). ,..,.,.... ¦pt.i,.>.,.