Predsednik PD Rečica ob Savinji Kakšna je merodajnost komisije za razdeljevanje sredstev, če ne spoštuje pravilnika za vrednotenje športnih programov, zapisanih v javnem razpisu. Glede na to, da se Planinsko društvo Rečica ob Savinji z mladino ukvarja tako v vrtcu, osnovni šoli in med počitnicami, nam ni dodeljen niti tolar za delo z mladimi, čeprav je največji del sredstev namenjenih prav temu. LETO XXXVII, 20. MAJ 2005, CENA 2bv,00 SIT ŠTEVILKA 20 Športno . rekreativna prireditev na Golteh Modna revija oblačil prodajalne Polžek na trgu v Mozirju lil I II II 1 9 770351 814014 Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 TEHNIČNI PREGLEDI D.0.0. E-naslov: a.m.miklavc@ennail.si /y VZAJEMNI SKLADI ^ik.KBMInfond 080 22 42 Zadruga mozirje Tlakovci Kmetijska preskrba Spodnja Rečica Tel.: 838-80-03 Odprto: pon. - pet.: 7. -15. ure sob.: 7. -12. ure KMETOVALCI ZA VAS NA ZALOGI Gume za traktorje in tovornjake Kmetijska mehanizacija Koruza tudi v ostalih poslovalnicah Vreča bis-bas 35 SIT/ks Lasten dvig koruze v Kmetijski preskrbi 33 SIT/kg. BREZPLAČNO PRANJE Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate fotografijo svojega avtomobila, se do petka, 27. maja, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. AM.MIKLAVC ^.KBMInfond Družba za upravljanje d.o.o. PREMOŽENJSKI KORAKI - VZAJEMNI SKLADI Se spomnite bentenja v šoli: če bi vedeli, da bodo izpiti tako hudi, bi se sproti učili. Figa! Prav malo nas je zanimal jutri. Danes pač že vemo, da vse, kar ne storimo danes, počaka do jutri. Zato zavarujemo stvari, katerih izguba nas hudo prizadene, in varčujemo za načrtovane večje stroške. Kamen na kamen Zdaj že veste, da so vzajemni skladi tudi način varčevanja. Vanje je mogoče vlagati neomejeno število manjših zneskov, praviloma pa so na dolgi rok bolj donosni od klasičnih varčevanj. Poznate tisti izračun, da bi človek, ki bi se vsak dan odpovedal vrednosti ene škatlice cigaret, v 30 letih vlaganja v vzajemne sklade zbral protivrednost 100.000 evrov? Naši upravljavci pravijo, da se lahko karzveliko verjetnostjo uresniči. Vasje zamikalo opustiti kajenje? Infondovi varčevalni načrti Od 24. maja dalje je mogoče v Infondovih vzajemnih skladih še bolj donosno varčevati. Če se odločite za enega od treh varčevalnih načrtov, vam v zameno podarimo del vstopnih stroškov. Torej bo vaš donos toliko višji! Pripravili smo tri različne varčevalne načrte: seštevalneaa, padajočega in časovnega. In če imate pred očmi nekaj, kar bo treba plačati ali si želite privoščiti čez nekaj let ali desetletij, nas pokličite. Z veseljem vam bomo obrazložili vse o varčevanju v naših skladih. Dvojni dobiček Ne le, da z varčevalnim načrtom pridobite pravico do nižjih vstopnih stroškov, v časih padanja tečajev, kakršni so danes, z vsakim pologom denarja kupite več enot sklada. In če ceneje kupiš in kasneje dražje prodaš - imaš seveda višji dobiček. Obenem pa redna mesečna vlaganja omogočajo, da izkoristiti še prednosti metode povprečne cene nakupa enot premoženja sklada. O tej metodi pa več v naslednjih nasvetih. Za brezplačne informacije lahko pokličete na tel. 080 22 42 Na področju Savinjske doline lahko najdete vpisna mesta za Infondove vzajemne sklade: Naložbe Lukač Rečica ob Savinji, enote Banke Celje. Seznam vseh vpisnih mest je na spletni strani www.infond.si Nagradno vprašanje: Navedite vsaj eno vpisno mesto Infondovih vzajemnih skladov v Savinjski dolini. Dopisnico s pravilnim odgovorom, z vašim imenom in naslovom ter pripisano davčno številko pošljite na naslov Intend, d.o.o., Vita Kraigherja 5,2000 Maribor najkasneje do 3. junija. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 10 prejemnikov nagrade dežnika. Nagrajence bomo obvestili na dom. C ' " > Tretja stran Slovenija -pravna in socialna država V teh dneh je slovenska javnost pozorna zlasti na predlog novele zdravstvenega zakona, ki prihaja v javno obravnavo. Obetajo se nekatere pomembne spremembe, ki bodo, kar smo lahko pričakovali, znižale standard zdravstvenih zavarovancev. Ker pa se nobena juhane poje tako vroča, kot se skuha, verjetno vse predlagane spremembe (vsaj v prvotni obliki) ne bodo »preživele« parlamentarne obravnave. Ker naj bi šla novela zakona skozi državni zbor po hitrem postopku, je njena vsebina glede na razmerje moči med poslanci odvisna zlasti od koalicijskega usklajevanja. Vse tovrstne spremembe, kijih bov prihodnosti še več, so jasna napoved, da bo moral v prihodnosti vsak od nas v večji meri kot doslej sam skrbeti za svoje socialno in zdravstveno varstvo. Mnogo mlajših se danes že zaveda, da jih po upokojitvi čaka bistveno skromnejša pokojnina, kot jo prejemajo današnji upokojena, prva faza reforme sistema zdravstvenega zavarovanja pa je prinesla dodatno prostovoljno zavarovanje, za katerega se je v osnovni verziji (za doplačila) odločila večina zavarovancev. Ker že sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja zajema, v primerjavi z razvitimi evropskimi državami, relativno širok spekter pravic, je razumljivo, da zaenkrat ni veliko tistih, ki so se odločili za dražje nadstandardno zavarovanje, ki nudi večji obseg pravic oziroma višji standard storitev. Tako bo tudi vse dotìej, dokler se obseg pravic iz naslova obveznega zavarovanja ne bo zmanjšal. Kdaj se bo to zgodilo, je samo vprašanje časa in poguma vladajoče koalicije, da se zameri volivcem. Sicer pa zdravstvena blagajna zaradi velikih izgub že sedaj zahteva višje prihodke. V naši ustavi piše, da je Slovenija pravna in socialna država. Drži, toda kakorkoli je to lepo, se bomo morali, hočeš nočeš, sprijazniti z dejstvom, da se bo raven sociale postopoma zniževala. V nasprotnem primeru bo naša država bankrotirala. Do tu vse lepo in prav, veliko težje pa človek razume, da v tako majhni državi potrebujemo tako ogromen administrativni aparat. Veliko ljudi se zgraža nad »visokimi« plačami ministrov in poslancev, zelo malo pa je tistih, ki se zavedajo, da v Ljubljani obstaja še na tisoče takih in drugačnih svetovalcev, agencij, uradov in podobnih institucij, za katere bi bilo potrebno ponovno preveriti, ali jih res potrebujemo. Minister Virant napoveduje čistko in uskladitev plač. Pa se pustimo presenetiti. IZ VSEBINE: Na naslovnici: Reševalna vaja v 317 metrov globokem Golarjevem breznu v občini Solčava Aktualno: Zmanjšanje pravic pri bolniški odsotnosti. Glin Holding Nazarje: Delovni terioin svni košček lastninske pogače. Športna zveza občin Planinci jezni na predsednika zveze Velenje: Otvoritev Info pike Reševalna vaja iz Golarjev»™ Evropsko Poreč 2005: Pavličevo sedlo: Bo meja odprta dlje časa? ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 20, 20. maj 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednisfvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE ZMANJŠANJE PRAVIC PRI BOLNIŠKI ODSOTNOSTI Bolj bolni, bolj revni Glede na dejstvo, da je slovensko gospodarstvo tudi zaradi bolniške odsotnosti nekonkurenčno z večino evropskih držav, absen-tizem pa se še vedno povečuje, in da letno zaradi posledic zdravstvenega absentizma izgubimo kar 6 odstotkov bruto domačega prihodka, je edino prav, da dižava poskrbi za zmanjšanje bolniške odsotnosti. S spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu (Zakona) in zavarovanju to tudi namerava. In, kot kaže, predvsem na račun pravic delavcev. BISTVENE NOVOSTI VPLIVAJO NA DELAVCA Seveda se na področju bolniških odsotnosti obetajo zaostrilve odgovornosti vseh. Tako delavca, kot tudi delodajalca in države. Pa vendar bistvene novosti novele Zakona vplivajo predvsem na delavca. Padec z 80-odstotnega nadomestila na 50-odstotno zaradi poškodb izven dela pri Ive-ganih početjih, kot so planinarjenje, gorsko kolesarjenje, smučanje in celo sankanje, telesno in finančno negativno vplivajo na delavca, finančno pozitivno pa na delodajalca ter državo. Nas poleg nesreče lahko doleti sprejetje nesrečnega zakona o bolezninah? Po novem 70-odstotno nadomestilo za čas preživet v bolnišnici ali zdravilišču in 80-odstotno nadomestilo ob klasičnih boleznih in negi pravtako po žepu udarita delavca. Predlagatelji novele so poskušali uvesti tudi neplačan prvi dan bolniškega dopusta pri negi družinskega člana, aje bil sporni predlog zavržen. Nespremenjena ostaja le pravica do stoodstotnega nadomestila ob poškodbah pri delu, poklicnih boleznih in krvodajalstvu. Torej kljub ugotovitvam, da za prevelik absentizem niso krivi le sami delavci, ampak marsikje tudi delodajalci, ki se ne potrudijo za zdravo delovno okolje in pozitiven odnos do delavcev, pravice in ugodnosti znova izgublja delavec. Z MANJ GIBANJA DO VEČ ZDRAVJA? In ne samo pravic do mirnega okrevanja zaradi bolezni ali poškodbe, delavec izgublja tudi ugodnost ukvarjanja s športom, prvotno je bil v noveli celo predlog, da bi polovično nadomestilo v času bolniške dobivali tudi vsi poškodovanci v prometnih nesrečah. V povsem treznega, previdno vozečega državljana se torej »zabije« vinjeni Naša anketa Manj pravic že oškodovaaim Na ministrstvu za zdravje so izdelali novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki med drugim predvideva oprostitev plačila doplačil pri dopolnilnem zavarovanju za sto tisoč socialno najšibkejših. Konkretne spremembe pri višini bolniškega nadomestila ljudi ne puščajo hladnih, saj zadevajo vse aktivno zaposlene. Spremembe bodo tudi pri prostočasnih športnih aktivnosti zaposlenega (v primeru nesreče pri smučanju, sankanju, planinarjenju... novela zakona predvideva (le) 50% nadomestilo pri bolniški po 31. dnevu bolniške). Kaj menijo o tej, med ljudmi še zelo »sveži« noveli zakona naši anketiranci? Kakšne posledice bo imela nanje same in kako vidijo njene učinke v širšem smislu, so bila vprašanja, na katera smo poskušali poiskati odgovore vtokratni anketi. Ivan Povše, Mozirje Če bodo s tem pridobili socialno najšibkejši, je vsekakor dobro, je pa res, da bodo zaradi tega prikrajšani ostali. Včasih je glede bolniških tako, da marsikdo raje ostane doma, saj je plača sama po sebi tako nizka, da deio pravzaprav ne prinaša zaslužka. Ana Podkrižnik, Ljubno ob Savinji Ne zdi se mi smiselno, da se po eni strani v skrbi za zdravje priporoča športno udejstvovanje, po drugi strani pa ravno to ministrstvo »oklesti« bolniške odškodnine v primeru nekaterih športnih poškodb. Še najmanj razumljiva pa je poteza, da se staršem prvi dan otrokove bolezni odreče skrb zanj doma oziroma bolniški stalež. Darinka Budna, Mozirje Tega ukrepa ne odobravam. Sicer je dobro, da bodo socialno šibkejši opravičeni plačevanja doplačil, vendar dvomim, da je ta reforma v bistvu res tako socialno usmerjena. Verjetno so v ozadju drugi interesi. Ne čudi me, če so nekateri ostajali doma na bolniškem dopustu, če sojih na delovnem mestu čakale slabe razmere, bolniško pa so dobili izplačano isto, kot če bi bili na delu. Aleš Podrižnik, Lepa Njiva Sem proti takšnemu načinu varčevanja države, ker ravno tota novela je. Vedno bolj bomo usmerjeni zgolj v delo, kar pa tudi ni prav. V tej zadevi država ne dela povsem neoporečno, saj so v ozadju verjetno tudi drugi interesi in institucije. Neupravičenega izkoriščanja bolniške danes ni več veliko, saj se vsak boji za svoje delovno mesto. Iztok Veber, Lepa Njiva Država s to novelo posega v naše socialne pravice. Tudi odločitev za dan čakanja na bolniški dopustpri negi bolnega otroka se mi zdi sporna, saj je za vsakega starša dobro počutje otroka najpomembnejše. Za relativno pogosto koristenje bolniškega dopusta v Sloveniji pa so zagotovo krive tudi slabe razmere na delovnem mestu, ki pogosto ogrožajo zdravje. Ana Sivec, Bočna Tako je, da se denar za zdravstvo išče povsod. Kdorkoli je prizadet oziroma kjerkoli se kaj vzame, je alarm. Na drugi strani pa so zahteve. To uskladiti pa je velika umetnost. Nekje se bo treba odpovedovati. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem voznik, mu povzroči hude telesne poškodbe, uniči avto, država pa za piko na i poskrbi za dobršen upad poškodovančevega prihodka. Kriv ali ne, plačal boš. Takšna je, kot kaže, skrb države za svoje davkoplačevalce. In kdo bo ocenjeval, katere poškodbe so posledica prevelikega Iveganja pri športnih dejavnostih? Bomo smučali le še na domačih hribih, saj bodo že Golte s svojimi strminami gotovo ocenjene kotlveganje za smučarja? ZDRAVSTVENI PRISPEVEK BO VIŠJI, DENARJA NA BOLNIŠKI MANJ Ker pa mora v pravni državi vladati za vse enak red, je država poskrbela tudi za samozaposlene, podjetnike in kmete. Ti bodo odslej plačevali več, saj bo zdravstveni prispevek obračunan od dohodninske osnove in ne več osnove za invalid- sko in pokojninsko zavarovanje, po katerem so se zavezanci lahko odločili za najnižji prispevek. Poleg tega prispevka ne bomo več plačevali le od plač, ampak tudi od vseh drugih prejemkov kot so avtorske pogodbe in jubilejne nagrade. Plačevanja bo torej več, denarja pa na bolniški bistveno manj. Treba pa je povedati, da bo država vendarle poskrbela vsaj za sto tisoč socialno najšibkejših, ki bodo oproščeni doplačil v zdravstvu in sejim zato ne bo potrebno dopolnilno zavarovati. Tem bo država prihranila približno 50 tisočakov letno. SLAB ŠEF VZGAJA BOLNE DELAVCE Vsakomurje lahko jasno, da do bolniške odsotnosti ne pripeljejo le bolezni, ampakskupek večih dejavnikov, predvsem socialnih okoliščin. V podjetjih, kjer so delavci zadovoljni, težav s pretirano odsotnostjo z dela nimajo. Strokovnjaki ugotavljajo, da so med dejavniki, ki vplivajo na absentizem, najbolj pomembne splošne družbene razmere, zanje pa odgovorni država, delodajalci in vsak posameznik. Vzroke za prevelik absentizem je torej potrebno iskati tudi pri delovni zakonodaji in delodajalcih. Preučevalci kot tudi snovalci novega zakona se strinjajo, da je v prvi vrsti potrebno zagotoviti bolj zdrava delovna mesta in absentizma bo manj. Oseb, ki zlorabljajo bolniško je menda okoli 18 odstotkov. Za te je vsekakor potrebno poskrbeti tudi s strožjimi sankcijami. Kdo pa je kriv za odsotnost ostalih 82 odstotkov? Država je okrivila in tudi že privila zdravnike, ki menda prehitro pošiljajo na bolniško. Ker to ni dovolj, je treba udariti tam, kjer najbolj boli. Po denarnici. Tatiana Golob GLIN HOLDING NAZARJE Delavci terjajo svoj košček lastninske pogače Delavci Glinovih podjetij so preko sindikalistke Ane Mavrič v zadnjem času precejšnjo pozornost namenili lastninjenju nekdanjega skupnega Glina in razmeram v Glinu Holdingu. Prepričani so, da je bila večina delavcev, ki se niso odločili, da denar iz naslova premalo izplačanih plač in ostalih prejemkov iz obdobja pred prisilno poravnavo spremenijo v lastniški delež, opeharjena. Delavci (od leve) Anton Gluk, Drago Fürst in Janez Senica (zadnji) se s sindikalistko Mavričevo natančno spominjajo, kako so se odpovedovali plači in delali solidarnostne sobote (foto: EMS) Najlažje seje strinjati z Mavričevo, ki pravi, da samo bog ve, kakšne kombinacije so se v Glinu dogajale vzadnjem desetletju. Vsekakor drži, da je tako vodilne Holdinga kot takratne sindikaliste v precejšnji meri zapustil spomin. Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da je 900 delavcev s podpisano izjavo pristalo, da se razlika njihovih premalo izplačanih neto plač nameni za lastniški vložek v Glinu Holdingu. V povprečju so se delavci odrekli med 150 do 200 tisoč tolarjem, nekateri tudi več. S podpisom pogodbe naj bi delavci postali 20-odstotni solastniki Holdinga, za upravljanje, zastopanje in predstavljanje njihovega skupnega deleža pa so pooblastili sindikalista Tomaža Križnika, za katerega so zadeve že tako oddaljene, da se jih ne spominja več natančno. Nasprotno pa se delavci Anton Gluk, Janez Senica in Drago Fürst natančno spominjajo, kako so se odpovedovali plači in delali solidarnostne sobote, vse z namenom, da bi Glin Holding izplaval iz problemov in bi ohranili delo zase in potomce. Sedaj doživljajo agonijo, saj ni zagotovila, da bodo Glinove družbe, ki so še ostale, sploh preživele. Brez odgovora je ostalo tudi vprašanje, če je vseh 400 delavcev, ki se premalo izplačanim plačam niso odrekli, razliko tudi v resnico prejelo. Direktor Glin Holdinga Anton Vrhovnik pravi, da so lahko po preteku enoletnega roka po prisilni poravnavi utemeljeno uveljavljali plačilo neplačanih terjatev v skladu s pravili pravdnega postopka. To naj bi pomenilo, daje bilo potrebno Glin Holding tožiti ali kako drugače »izterjati« svoj lasten denar. Kot omenjeno, nimamo podatka, koliko delavcev je dejansko uveljavilo pravico do izplačila za vloženo minulo delo vključno z vsemi pripadajočimi obrestmi. Kot zagotavljajo Gluk, Senica in Fürst, ki so, mimogrede, poleg Mavričeve med redkimi, ki si upajo javno spregov- oriti o domnevnih nepravilnostih, na svoj denar še čakajo, saj so bili očitno premalo »spretni« pogajalci. V nasprotnem bi imeli danes v žepu denar iz naslova premalo izplačanih plač. Tako kot ga ima nekdanja upnica, ki ne želi biti imenovana in ji je Glin Holding dolgoval 131.815,00 tolarjev s pripadajočimi obrestmi. Na podlagi aneksa k dogovoru o poravnavi terjatve upnice, ki gaje podpisal Vrhovnik, je bila delavki leta 2003 nakazana vsota v višini 600.000 tolarjev. Nič manj zanimiv ni vpogled v sklep, ki gaje leta 2001 izdalo celjsko okrožno sodišče v zvezi sprememb družbenikov, poslovnih deležev in spremembe družbene pogodbe Glina Holdinga. Iz sklepa sodišča je razvidno, da je Sklad Republike Slovenije za razvoj, kije iz Holdinga izstopil leta 1998, šest let prej vložil v Holding okroglih 40 milijonov tolarjev. Ostali družbeniki so skladno s spremembo družbenikov in poslovnih deležev leta 1998 v Holding vložili: Slovenska razvojna družba (SRD) 15,3 milijona tolarjev (SRD je svoj vložek pogojeval z lastninskim vstopom delavcev), Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije 5,9 milijona tolarjev, ljubljanska nadškofija 2,6 milijona tolarjev, enotni poslovni delež zaposlenih pa je znašal 16,5 milijona tolarjev. Skupščina Glina Holdinga je spremembe družbene pogodbe potrdila 14. aprila 1999. Po ukinitvi Slovenske razvojne družbe je bila leta 2001 ustanovljena njena hčerinska Družba za svetovanje in upravljanje (D.S.U.), ki ima po podatkih, ki so dostopni na Holdingovih spletnih straneh, v Glinu Holdingu kar 93,809-odstotni lastniški delež, kar pomeni, da je nazorski Holding še vedno skoraj izključno vlasti države oziroma družbe, ki je v njenem imenu razpolagala z usodo delavcev, ki so plačali in še plačujejo največji davek slovenske tranzicijske zgodbe o gospodarskem uspehu. Savinjčan NESOGLASJA IN NESPORAZUMI ZNOTRAJ ŠPORTNE ZVEZE OBČINE MOZIRJE Planimi jezni na predsednika zveze Predsednik Planinskega društva Rečica ob Savinji Robert Teržan je prepričan, da se športni programi v občini Mozirje financirajo na podlagi nepravilnega postopka, kar naj bi bila podlaga za nekorektno razdelitev namenskih sredstev. Po njegovem sta bila na redni skupščini Športne zveze izglasovana vsaj dva sklepa, brez katerih se javni razpis za sofinanciranje programov športa še ne bi smel izvršiti. Teržan trdi, da tako upravni odbor ŠZ kot njen predsednik delujejo samovoljno. Občina Mozirje pa po njegovem ne kontrolira razdelitve denarja. V Športno zvezo občine Mozirje je včlanjenih 17 društev, katerim občina zagotavlja za delovanje 8,7 milijonov tolarjev na leto, od tega 40 odstotkov za športno vzgojo otrok, mladine in študentov. Rečički planinci so prepričani, da se jim godi krivica, saj menda iz tega naslova niso prejeli niti tolarja, čeprav izvajajo programe, kot so Ciciban planinec, tekmovanja iz orientacije, planinske tabore in planinsko šolo. »Kakšna je merodajnost komisije za razdeljevanje sredstev, če ne spoštuje pravilnika za vrednotenje športnih programov, zapisanih v javnem razpisu. Upam, da bodo podatki o merilih in razdelitvi sredstev dostopni. Zanima me, kdo je sploh prebral, kaj so posamezna športna društva zapisala v program dela, in če je sploh kdo preveril, če so se sredslva porabila v te in ne v druge namene. Predvidevam, da nihče! Glede na to, da se Planinsko društvo Rečica ob Savinji z mladino ukvarja tako vvrtcu,osnovni šoli in med počitnicami, nam ni dodeljen niti tolar za delo z mladimi, čeprav je največji del sredstev namenjenih prav temu,« je kritičen Teržan. Pri tem poudarja, da bi morali sredstva deliti na podlagi prikazane realizacije za preteklo leto. Predsednik rečičkega planinskega društva trdi, da je bil denar namenjen zvezi razdeljen po osebni presoji brez sklepov devetčlanskega upravnega odbora zveze. Nepravil- Predsednik Planinskega društva Rečica ob Savinji Robert Teržan (foto: EMS) nosti naj bi bile ugotovljene tudi s strani nadzornega odbora. Po pričakovanju zadeve niso povsem enobarvne, kar nam je potrdila tudi tajnik občine Mozirje in članica komisije, Nada Klančnik, ki je pristojna za razdelitev sredstev, namenjenih za športna društva. Pri tem je potrebno takoj povedati, da denar razporeja komisija, ki jo je imenoval župan Ivan Suhoveršnik, in sicer na podlagi pravilnika za vrednotenje športnih programov in merila ter normative. Potemtakem sredstev ne delijo organi športne zveze, še manj njen predsednik Branko Božičevič, ki je očitno trn v peti planincem iz Rečice ob Savinji. »Komisija je v celoti spoštovala tako pravilnik za vrednotenje športnih programov kot merila. Za program Ciciban planinec seje prijavil mozirski vrtec, torej je tam naslov za pogovore o denarju,« je povedala Klančnikova in odločno zanikala obtožbe in namigovanja predsednika PD Rečica. Vsa društva morajo vsako leto dostaviti na občino poročilo in program dela ter finančno poročilo za preteklo leto in plan dela za prihodnje leto, dodaja Klančnikova. Povsem zadnjo besedo pa imajo občinski svetniki, ki potrjuje predlog, ki ga pripravi šestčlanska občinska komisija, ki jo vodi s športnimi »peripetijami« neobremenjeni občinski svetnik Marko Purnat. Savinjčan USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Trgovine bodo ob nedeljah zaprte Ustavno sodišče je odločilo, da 17. člen zakona o trgovini, ki med drugim govori o odpiralnem času trgovin, ni v neskladju z ustavo. Izjema je sedmi odstavek, ki gaje razveljavilo. Novela zakona o trgovini se začne uporabljati s 1. januarjem 2006, kar pomeni, da bodo s tem datumom trgovine lahko ob nedeljah in praznikih odprte le deset dni v letu. Neomejeno bodo lahko odprte prodajalne na bencinskih servisih, prodajalne v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah. Njihovo velikost bo moral zakonodajalec predpisati na novo, saj je ustavno sodišče z razveljavitvijo sedmega odstavka 17. člena zavrnilo predvideno omejitev teh prodajaln na 80 kvadratnih metrov skupne prodajne površine. Pobudo za presojo ustavnosti zakona so na ustavno sodišče vložile družbe Mercator, Petrol, MTS Kompas in Era. Potem koje bila na referendumu septembra 2003 izglasovana odločitev, da se trgovine ob nedeljah in praznikih zaprejo, je državni zbor februarja lani sprejel novelo zakona o trgovini, s katero je v skladu z referendumsko odločitvijo uredil vprašanje obratovalnega časa prodajaln. Novela naj bi se začela uporabljati 15. septembra lani, vendar je ustavno sodišče julija lani do sprejetja končne odločitve na pobudo omenjenih družb njeno izvajanje zadržalo. Uprava velenjske Ere na čelu z Gvidom Omladičem obžaluje odločitev ustavnega sodišča, saj je prepričana, da »prepoved nedeljskega dela in dela ob praznikih posega tako v pravico do svobodne odločitve posameznikov kot v pravice do svobodne gospodarske pobude in izbire. O konkretnih posledicah omenjene uveljavitve prepovedi obratovanja trgovin bo mogoče gov- oriti šele v začetku leta 2007, v Eri pa kljub temu predvidevamo določen izpad dohodka in posl- edično racionalizacijo zaposlovanja.« Franci Kotnik BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mro.si. http://eic.mra.si INFO CENTRE EIC-maj-2: Makedonsko podjetje ponuja zastopstvo za kmetijske, lovske in gozdarske proizvode in storitve. EIC-maj-5: Makedonsko podjetje išče partnerja za joint venture in investicije na področju izdelovanja ter montaže lesenih vrat in oken. EIC-maj-20: Bolgarsko podjetje ponuja sodelovanje podjetju, ki je zainteresirano za predstavništvo in distribucijo na bolgarskem trgu. EIC-maj-23: Makedonsko podjetje išče surovine za proizvodnjo lesenih ter papirnatih embalaž. EIC-maj-25: Makedonsko podjetje ponuja opremo za gradbeno industrijo. EIC-maj-27: Srbski proizvajalec kovanih ograj in drugih kovanih delov išče slovensko podjetje za sodelovanje. Podjetje ponuja svoje proizvodne kapacitete, zastopanje na srbskem tržišču, zainteresirani pa so tudi za skupna vlaganja. EIC-maj-31: Makedonsko podjetje išče poslovnega partnerja za investiranje v proizvodnjo pohišlva, trgovino pohišlva ter darilnih proizvodov. MEDNARODNI MEJNI PREHOD PAVLIČEVO SEDLO Bo meja odprta dlje «asa? VELENJE Otvoritev Info pike SAŠA V Moravskih Toplicah se je pred tedni sestala mešana slovensko-avstr-ijska komisija, ki je med drugim obravnavala tudi pobudo občine Solčava o celodnevnem odprtju mednarodnega mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Po sedanji uredbi je mejni prehod odprt od aprila do novembra, kar menda predstavlja oviro pri prostem pretoku ljudi in poslovnih stikih prebivalcev obmejnega območja. Bolj kot to, pa je Policisti so tudi v letu, ko je bilo prehodov na Pavličevem sedlu največ, brez problemov obvladovali razmere (foto: EMS) Kot je znano, je slovensko zunanje ministrstvo posredovalo avstrijski strani pobudo, na podlagi katere bi bila meja odprta od 6. do 24. ure, vendar na avstrijskem zunanjem ministrstvu predlog še proučujejo. Uradno je bil mejni prehod odprt leta 2001, po podatkih Policijske postaje Mozirje pa seje v štirih letih število prehodov prepolovilo. »Leta 2000, torej še pred uradno otvoritvijo, smo zabeležili 12 tisoč prehodov, leta 2001 nekaj več kot 40 tisoč, leta 2002 je število prehodov padlo na 30 tisoč. Leta 2003 smo evidentirali okroglih 21 tisoč prehodov in v preteklem letu 19.466 prehodov. Pavličevo sedlo je v bistvu turistični prehod, zato ocenju- jemo, da je število prehodov pogojeno z vremenskimi razmerami. Aprila letos smo zabeležili okoli 1000 prehodov,« razlaga komandir mozirskih policistov Iztok Pinter in pomenljivo dodaja, so policisti tudi v letu, ko je bilo prehodov največ, povsem brez problemov obvladovali razmere na mejnem prehodu. Glede slovenske pobude o podaljšanju odpiralnega časa Pinter pravi, da bodo mozirski policisti v vsakem primeru podprli odločitev politike. »Vlada naj se v dogovoru z Avstrijci odloči, vendar se postavlja vprašanje smiselnosti celodnevnega odprtja mejnega prehoda,« dodaja Pinter. Savinjčan Pred letom dni je Gospodarska zbornico Slovenije pripravila poseben projekt Info piko, službo, ki je pričela s posredovanjem strokovne literature za potrebe podjetnikov in odgovorov na različna vprašanja članov zbornice ter delovanja podjetij. Tako so že v minulem letu razreševali številna odprta vprašanja, porajajo pa se še nova in stalnica je tudi del strategije GZS. Da bi še bolj približali možnosti informiranja svojega članstva, so Info piko prestavili tudi na regionalno raven. Tako so v Sloveniji na vseh trinajstih sedežih zbornic natanko ob letu dni odprli še lokalne informativne točke. Točno opoldne, 12. maja, ko so vzpostavili internetno mrežo z bazičnim centrom GZS in osrednjim sedežem Info pike SAŠA, seje po omrežju oglasil tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk, ki je na ekranih Avberšek predstavila prisotnim članom in podjetnikom možnosti in posebnosti njihove info točke. Ta nova funkcija bo v prihodnje omogočala neposreden stik vsakega podjetja in podjetnika z GZS, Info piko po internetu www.gzs.si/in-fopika, na sedežu v Velenju pa bo na voljo tudi obsežna zbirka strokovne literature za uspešno delovanje podjetij. S posebnimi prijavnicami pa se lahko predstavniki podjet-ij-članic GZS prijavijo na razgovore Da bi še bolj približali možnosti informiranja, so Info piko prestavili tudi na regionalno raven (foto: Video&press) spregovoril z navzočimi na sedežu Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje (SŠOZ). Ob skromni svečanosti in kul-turno-glasbenem programu je direktorica SŠOZ Velenje Alenka in svetovanje za različne teme, področja in vprašanja tako, da le ta vnaprej postavijo v pisni obliki, odgovore pa bodo prejeli enako oz. v neposrednih kontaktih. Jože Miklavc GORENJE VELENJE Nova generacija hladilno-zamrzovalnih aparatov Gorenje je prejšnji teden predstavilo novo generacijo hladilno-zamrzovalnih aparatov, izdelanih po meri današnjega uporabnika, ki jo odlikuje prepoznaven stil oblikovanja in obilica uporabnih rešitev. Najnovejše prednosti nove generacije so poleg sodobnega zunanjega izgleda čistih linij inovativno oblikovana notranjost, ki omogoča popolno izrabo prostora, različna temperaturna območja, ki zagotavljajo idealne shranjevalne pogoje za vse vrste živil ter upravljanje delovanja aparata s pomočjo inteligentne tehnologije. Z novo generacijo hladilno-zamrzovalnih aparatov, ki odpira nove prostorske, oblikovne in uporabne dimenzije shranjevanja živil, so v Gorenju popolnoma prenovili še zadnjega od treh nosilnih proizvodnih programov gospodinjskih aparatovv obdobju preteklih petih let. Leta 2000 so na tržišča uvedli popolnoma novo generacijo kuhalnih aparatov, leta 2004 pa popolnoma novo generacijo pralnih in sušilnih aparatov. V obdobju med celostnimi prenovami proizvodnih programov so na tržišča uvedli še dve, oblikovno prelomni, prestižni liniji gospodinjskih aparatov: leta 2000 linijo Pininfari-na in leta 2003 linijo Alux. Tako so si v kratkem času na tržiščih po vsej Evropi pridobili ugled funkcionalne in inovativne blagovne znamke sodobnega izgleda. Prepoznavno oblikovanje, inovativni detajli, funkcionalne rešitve, uporaba inteligentne tehnologije in prijaznost do okolja so Gorenje uvrstili med največje evropske proizvajalce gospodinjskih aparatov. KF 0 2. KONFERENCA USTANOVITELJIC REGIJSKEGA ŠTUDIJSKEGA SREDIŠČA V VELENJU Bo potrebno zaostriti odgovornost in Že druga konferenca ustanoviteljev Regijskega študijskega središča (RŠS) v ponedeljek, 16. maja, je po besedah dr. Franca Žerdina, predsednika sveta zavoda RŠS, takorekoč v posmeh prizadevanjem, da bi na tem območju ustanovili fakultetni in visokošolski študij. Konferenca je namreč potekala v skromni zasedbi predstavnikov ustanoviteljic, članov delovnih teles in županov. šolstva in specialističnih študijev, je tako potekalo oteženo in verjetno s pičlim izkupičkom o načrtovanih ciljih. Celjski župan Bojan Šrot, ki je srečanje zapustil že po pol ure dog- V orgelski dvorani Glasbene šole Velenje, (v okviru Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega naj bi se najprej ustanovila Fakulteta za glasbo) so maloštevilnim prisotnim pripravili krajši orgelski koncert, ki je kljub profesionalnosti in umetniškemu zanosu izzvenel nekam v prazno. Konferenca se je nadaljevala ob temeljitih predstavitvah dosedanjih uspehov in začrtanih postopkov ter ciljev, ki sojih podali direktorica RŠS Adrijana Zupanc s sodelavkama in predsednik strokovnega sveta RŠS Emil Rojc. Po laični oceni bi naj bilo na konferenci prisotnih vsaj 32 predstavnikov občin, vsaj še toliko članov strokovnih teles, gospodarskih in obrtnih zbornic, ki so že članice RŠS, in vsaj kdo tudi iz Zgornje Savinjske doline. Dogovarjanje, Razočarani gostitelji na 2. konferenci Regijskega študijskega središča v Velenju (foto: Jože Miklavc) kako bi naj potekale nadaljnje aktivnosti, da bi na področju savinjske statistične regije v doglednem času le prišli do samostojnih visokošolskih institucij, participirali iz državnega proračuna za razvoj ajanja v Glasbeni šoli v Velenju, je sicer pokazal dobro voljo za sodelovanje. Vendar je z izjavo: »Vidi se, kakšen je interes ustanoviteljev te institucije,« tudi napovedal nadaljevanje klavrnega dogov- arjanja za začetek izobraževanja na Fakulteti za glasbo v Velenju in dveh visokih strokovnih šolah v Celju. Kar 35 ekspertov in ekspertinj in 74 visokošolskih habilitiranih učiteljev, kljub že skoraj rešenim prostorskim zahtevam, ne bo v večinsko pomoč pri rojstvu četrte univerze v Sloveniji, če si ne bosta gospodarstvo in politika to zadala kot strateško nalogo tudi v praksi. Na papirjih so te zadeve stekle že pred dvema letoma, želja in volja nekaj posameznikov pa na državni ravni reševanja zadev še ni dovolj. Pot do ambicioznih ciljev je zato še dolga in z mnogo ovirami, cilji, ki sojih predstavili na 2. konferenci pa so dovolj obetavni in zgovorni, da bi bilo potrebno za naslednja srečanja in postopke zaostriti odgovornost in odnos do operacionalizacije projekta, pomembnega za dobršen del Štajerske in Koroške ter predvsem za Savinjsko statistično regijo med Solčavo in Bistrico ob Sotli. Jože Miklavc ALERGIJE NA POHODU Ko petje ptičkov prekinja kikanje Pomlad je čas prebujanja, ljubezni in tudi čas nadležnega kihanja, smrkanja in slabega počutja. Torej čas alergij. In kot opozarjajo strokovnjaki, so alergijske bolezni danes ena največjih skupin bolezni razvitega sveta. Alergičen naj bi bil že vsakfrelji prebivalec Evrope, že čez 20 let pa bodo različne alergije mučile že polovico Evropejcev. Vzrok za povečanje je gotovo onesnaženost okolja in hrane, ki jo uživamo. ALERGIČNE REAKCIJE NA NARAVNE POJAVE Alergije povzročajo snovi, ki same po sebi niso škodljive, povzročijo pa nenormalen odziv imunskega sestava na določeno snov. Alergična reakcija se lahko pokaže na dihalih, prebavilih ali na koži. Najpogostejši alergeni so pršice, domače živali, plesni, in cvetni prah. In ravno cvetni prah, ki ponavadi povzroči alergijski nahod, je v mesecu maju najhujši alergen. V tem mesecu cveti največ rastlin, vetrovno vreme, ki smo mu priča že kar nekaj časa, pa vse skupaj še poslabša. Kihanje, izcedek iz nosu, zamašen nos ali pordele in srbeče oči... Vam je to kaj znano? No, potem ste žal eden izmed mnogih, ki se v pomladnih mesecih srečujejo s senenim nahodom, kateremu je izredno težko uiti, saj vam lahkogreniživljenje kjerkoli na prostem. Pikniki v naravi lahko postanejo nočna mora in pisane rožice vas dejansko »bodejo v nos«. LAJŠANJE ALERGIJ Z ZDRAVILI Skratka, seneni nahod dejansko lahko zelo poslabša kakovost življenja, preide lahko celo v astmo. Kot povedo zdravniki, je zdravljenje le delno uspešno, pomembno je predvsem preprečevanje stika z alergenom. Z rekom, da je preprečevanje boljše kot zdravljenje se strinja tudi direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Ida Pustos-lemšek Kramer: »Vsekakor je izogibanje alergenom najboljše zdravilo za alergika, vendar je to pri alergijah na cvetni prah težko. Lahko pa rečem, da imamo danes veliko učinkovitih zdravil, ki življenje z alergijo zelo olajšajo. Seveda pa so najbolj učinkovita, če jih bolnik začne jemati že preden se spomladanska alergija pojavi.« NEVARNI PIKI ŽUŽELK V pomladanskem času pa prihajajo v nevarnost tudi alergiki na pike žuželk. Žuželkje pomladi veliko, izogibanje čebelam ali osam, ki sta najnevarnejša za alergike na pike žuželkje prav tako težko. Piki os ali čebel so lahko za alergično osebo izredno nevarni, tudi smrtni. Lahko pride do življenjsko nevarnega ana-filaktičnega šoka, ki med drugim povzroča tudi hitro otekanje jezika in žrela, hudo srbenje in izgubo zavesti. Zato mora alergik na strupe žuželk takoj poiskati zdravniško pomoč oziroma imeti s sabo primerno zdravilo. K sreči so alergije na pike žuželk redkejše, kot pa opozarja Pustos-lemškova, mora oseba, ki ve za svojo preobčutljivost, zdravilo vedno jemati s seboj: »Pikžuželke lahko pri alergiku povzroči zelo urgentno stanje, ki lahko brez prve pomoči pripelje tudi do smrti. K sreči pa se takšna preobčutljivost začne že v otroštvu in postopoma, zato se alergiki na pike zavedajo svoje preobčutljivosti in zdravila nosijo s sabo. Smo pa vseeno tudi pri nas imeli že več smrtnih primerov, ponavadi je šlo za srčne bolnike.« Tatiana Golob SEMINAR ZA GORNIŠKE VODNIKE NA GOLTEH Da bi povečali varnost v gorah Minuli konec tedna je v planinski koči na Golteh potekal obnovitveni seminar za planinske vodnike, ki ga je v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije organiziral Savinjski meddruštveni odbor (MDO). Udeleženci so obnovili svoje znanje o varovanju in orientaciji v gorah. Udeležilo se ga je 45 vodnikov in štirje inštruktorji. Kot nam je na seminarju povedal podpredsednik Planinske zveze Slovenije Adi Vidmajerje obnovitev znanja potrebno opraviti na tri leta. Udeleženci dobijo teme že pred tem, da se doma lahko pripravijo. Del seminarja je namenjen teoretičnemu znanju, drugi del pa poteka na terenu. Vsak vodnik mora Tudi to znanje so obnovili ali na novo pridobili na Golteh. Vsak vodnik se je pred vstopom v steno posvetoval z inštruktorjem. Opremo, kot je obvezna čelada, vrvi, klini, pasovi in kladiva, morajo imeti vodniki s seboj. Šele tako usposobljeni vodniki dobijo licenco in stem možnost vodenja skupin ali posameznikov na gor- Preverjanje opreme pred vstopom v steno (foto: Marija Lebar) opraviti orientacijski pohod, ki ga inštruktorji vnaprej pripravijo. Tokrat je pot potekala iz koče preko Bosk-ovca v smeri proti Smrekovcu in nazaj v kočo. Vodniki pa morajo biti izurjeni tudi za varovanje v visokogorju ali na težavnih mestih na gorskih poteh. ske ture in izlete. Znano je, da marsikje v tujini brez vodnika sploh ne smeš v planine. V naših gorah se vsako leto ponesreči preveč ljudi in marsikatero drago reševanje ali celo smrt bi izkušen vodnik in primerna oprema lahko preprečila. Marija Lebar ----------------------------------- v Prostovoljno gasilsko društvo Grušovlje prireja 26. junija 2005 ob 13.30 uri 2. srečanje ansamblov oz. glasbenih skupin iz Zgornje Savinjske doline in od drugod. Srečanje bo na gasilskem poligonu v Šentjanžu. Najboljše zasedbe po oceni strokovne komisije bodo nagrajene, nagrade pa čakajo tudi ostale udeležence srečanja. Prijave zbirajo v PGD Grušovlje na tel. št. 03/ 5841-185 ali 051 /313-604. Ob prijavi podajte tudi kratek opis zasedbe skupine in naslova dveh skladb, s katerima se bo ansambel predstavil. Zaželeno je, daje ena od skladb lastna, druga pa v priredbi, ni pa pogoj. Prijave zbirajo do vključno 30. maja 2005. _______________________________________________________s ROTARY KLUB VELENJE Rotarij« za ogrožene matere in otroke Prvi petek v maju je bila v hotelu Paka v Velenju slovesnost ob vključitvi Rotary kluba Velenje v mednarodno organizacijo Rotary International. Listino, ki se imenuje Charter, je velenjskemu klubu podelil guverner Rotary distrikta 1910, Engelbert Wenckheim z Dunaja. Združenje Rotary, ki letos praznuje 100-letnico delovanja, je bilo ustanovljeno leta 1905 v Chicagu kot prva tovrstna prostovoljna organizacija, ki se je hitro razširila po svetu. V klubih, ki se sestajajo tedensko, člani razpravljajo o lokalnih in globalnih temah, brez predsodkov glede vere, rase, narodnosti in politične opredeljenosti. Rotarijci gojijo prijateljstvo, prizadevajo si za visoke etične temelje v zasebnem in poklicnem življenju, podpirajo odgovorno delovanje v korist skupnosti in se aktivno zavzemajo za mir in razumevanje med narodi. Letno se v Rotary fundaciji za projekte lokalnega in globalnega značaja zbere več kot 95 milijonov ameriških dolarjev. Tudi po zaslugi Rotary International bo v tem letu predvidoma končan vodilni dolgoletni projekt - iztrebitev otroške paralize v svetu. Tudi člani Rotary kluba Velenje se bodo vključili v to humanitarno dejavnost in bodo tako pomagali tako domačemu kot širšemu okolju. Po slovesnosti v veliki dvorani hotela Paka je Rotary klub Velenje pripravil še dobrodelno dražbo likovnih del domačih ustvarjalcev. Izkupiček so namenili Društvu regionalna varna hiša, ki ima varne hiše za matere in otroke v Celju, Velenju in Slovenj Gradcu, ter materinskemu domu v Velenju. Na dražbi so prodali skoraj vsa ponujena dela in zanje zbrali preko 400 tisoč tolarjev. KF Gozdarji pripravljajo Teden gozdov Teden gozdov je niz prireditev in aktivnosti slovenskih gozdarjev, s katero skušajo spodbuditi zanimanje javnosti za gozd in gozdarstvo. Aktivnosti potekajo v mesecu maju, največ pa se dogaja zadnji teden v maju, ko gozdarji organizirajo tudi osrednjo prireditev. Vsako leto izberejo vodilno temo. Letošnjo so poimenovali Gozd in les zares. S tem so hoteli poudariti velik lesno-proizvodni potencial naših gozdov in pomen lesa za slovensko gospodarstvo. Letošnja osrednja prireditev bo v četrtek, 26. maja, z začetkom ob 17. uri v kulturnem domu v Gornjem Gradu. Na prireditvi bodo odprli razstavo fotografij z naslovom Dobre prakse pri uporabi lesa. Na prireditvi bodo predstavljeni izbrani izdelki natečaja za učence osnovnih šol Ustvarjajmo iz lesa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. Poleg tega bodo razstavljeni tudi zanimivi izdelki iz lesa, ki sojih revirni gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije zbrali pri lastnikih gozdov in drugih občanih. Predstavili bodo najboljše gospodarje (lastnike gozdov) in najboljšega gozdarja v letu 2005. Po prireditvi bo voden izlet ogleda proizvodnje lesnih izdelkov v podjetju Smreka. Vse skupaj bo povezoval zanimiv kulturni program, seveda pa niso pozabili tudi na pogostitev udeležencev. Poleg osrednje prireditve bodo gozdarji Zavoda za gozdove pripravili niz spremljajočih prireditev. Naj naštejemo samo najzanimivejše: tradicionalno gozdarsko kolesarjenje, naravoslovni dnevi in vodenje po (gozdnih) učnih poteh za učence osnovnih šol v območju. Kolesarjenje bo v soboto, 21. maja. Letošnja kolesarska trasa bo potekala Od žage do žage, prijavite pa se na KE Šoštanj. Marijan Densa UTRIP - SKUPINA STARIH ZA SAMOPOMOČ V starosti so prijatelji še ve< vredni is jj j- - _. 1.; ' -■. ■ A 'l Tl Razna druženja so za starejše zelo dobrodošla, predvsem, če so dobro organizirana in svojim članom poleg samega druženja nudijo še kaj zanimivega. Takšna skupina obstaja tudi v Mozirju in sicer je to vodena skupina starih za samopomoč Utrip, ki pod okriljem Centra za socialno delo Mozirje, predvsem socialnih delavk Tatjane Zajamšek in Bojane Verbič, deluje že dobrih deset let. Kot sta povedali vodji skupineje projekt skupin starih ljudi za samopomoč eden najžlahtnejših v zgodovini slovenske sociale in tudi mozirski dokazuje, da dobro služi svojemu namenu. Člani skupine so v teh letih postali zelo povezani in tem za razgovore nikoli ne zmanjka. So tudi dobro sa-moorganizirani, saj se srečujejo tudi izven organiziranega časa oziroma tudi v primeru, ko vodena pomoč ni mogoča. Skupina Utrip ima za sabo veliko prijetnih izletov, ogledov znamenitosti, v zadnjem času pa člani skupine z veseljem prisluhnejo različnim poučnim predavanjem, ki jim jih pogosto pripravi naš znani preučevalec zgodovine Aleksander Videčnik. Navzoči so izvedeli veliko zanimivosti tako iz zgodovine Mozirja in zaslužnih Mozirjanov kot tudi iz zgodovine celotne Zgornje Savinjske doline. Preko pogovorov z Videčnikom so člani skupine vedno bolj spoznavali zasluge tistih, ki so prispevali kveliki narodni zavednosti prebivalcev doline v preteklosti, prav tako pa vzroke, zakaj nam te zavednosti dandanes mnogokrat zelo primanjkuje. Seveda pa ni manjkalo niti tem o zanimivih preteklih dogodkih tako v Sloveniji kot v tujini. Tatiana Golob LOVSKA DRUŽINA MOZIRJE lov« tokrat delovno na Gostečki Loki Člani lovske družine Mozirje so se v soboto zbrali na parkirišču na Golteh. Tokrat so bili opremljeni malo drugače kot sicer. Njihovo »orožje« so bile motorne žage, sekire in kar je še takega orodja. Delovna akcija je potekala na pašnikih pašne skupnosti Šmihel. Po besedah gospodarja lovske družine Darka Poličnika s člani pašne skupnosti dobro sodelujejo. Tako so v soboto čistili podrast in urejali pašnik na Gostečki Loki. Sobotne akcije se je udeležilo dvajset članov sicer 54-članske lovske družine. Morda je širši javnosti manj znano, da mora vsak lovec opraviti določeno število delovnih ur pri vzdrževanju lovišča, saj ljudje s svojimi posegi v naravo vse bolj krčimo in ogrožamo življenjski prostor divjadi. Marija Lebar Lovci na zbornem mestu pred začetkom akcije (foto: Marija Lebar) CENTER STAREJŠIH OBČANOV GORNJI GRAD Trenutki za tkanje prijateljskih Glasbeniki in glasbenice so pod taktirko dirigenta Tomaža Gučka popestrili vsakdan v centru starejših (foto: EMS) Zgornjesavinjski godbeniki so v soboto popoldne obiskali varovance in osebje Centra starejših krajanov v Gornjem Gradu in jim podarili enourni koncert. Glasbeniki in glasbenice so pod taktirko dirigenta Tomaža Gučka ustvarili težko dosegljivo vzdušje, celotno dogajanje pred Centrom pa so z zanimanjem spremljali tudi številni obiskovalci in krajani Gornjega Gradu. Namen koncerta je bil preprost in prepričljiv. Temelj druženja in vezi tkanja prijateljskih vezi med godbeniki in varovanci so družno zabetonirali med prvomajsko budnico, tako daje vodstvo Centra na čelu z direktorico Francko Voler in glavno sestro Sašo Venišnik zlahka prepričalo godbenike, da so ponovno obiskali ljudi, ki zaradi različnih vzrokov živijo v Gornjem Gradu. Ob poslušanju poskočnih melodij pa ljudje tudi laže pozabijo na bolečine in težave, ki jih tarejo. ŠPORTNO REKREATIVNA PRIREDITEV NA GOLTEH Glavna atrakcija se imenuje dirtsurf Upravljalci centra Golte so to soboto priredili športni dan za imetnike Olimpijske kartice in druge ljubitelje rekreacije in gibanja. S programom, ki je nudil več zvrsti in težavnostnih stopenj rekreacije, so na Golte privabili kar zadovoljivo število gostov. Zborno mesto je bilo pri spodnji pomeni zemljo ali umazan-postaji nihalke, od koder so na pot ijo. Priprava je podobna ve- krenili najbolje pripravljeni kolesarji, liki kovinski rolki, ki ima na ostali pa so se z gondolo odpeljali vsakem koncu večje kolo, do hotela. Od tu sta se podali na pot primerno za spuste po ner-dve skupini pohodnikov, eni po kra- avnih, razgibanih terenih, jši in drugi po daljši varianti in ostali Seveda ima naprava tudi kolesarji. V načrtu so imeli še paint- zavoro, ki pa pri visoki Od hotela sta se skupini pohodnikov podali na krajšo ali po zmožnostih daljšo pot (foto: Marija Lebar) »Kopensko surfanje« se pri nas šele uveljavlja, na Golteh pa je pritegnilo kar nekaj gledalcev, ki so §e poskusili v svojih • - ■yu-r.-j . -^ sposobnostih ' 3* 1 .(foto: Marija-Lebar):.. hitrosti in hudi strmini kaj malo pomaga in tako surfarji večkrat pristanejo na tleh ali v »umazaniji«. Za ta šport je še posebej za začetnike potrebna čelada, pa tudi ščitniki in ne nazadnje velika mera kondicije in ravnotežja. »Kopensko surfanje« se pri nas šele uveljavlja, na Golteh pa je pritegnilo kar nekaj gledalcev, ki so se poskusili v svojih sposobnostih. Menda je dirtsurf že mogoče kupiti v naših športnih trgovinah. Kakor je bilo napovedano, so ob 13. uri pričeli z lokostrelstvom. Za varnost prizorišča, opremo in inštrukc- ball, za katerega ni bilo dovolj prijav, in jadralno padalstvo v tandemu, ki gaje preprečilo neprimerno vreme. Kot nam je povedal vodja marketinga in prodaje lan Jan, je verjetno slaba vremenska napoved botrovala temu, da število udeležencev ni bilo večje. Kljub temu pa so se vsi, ki so prišli, dobro zabavali. Medtem ko so se prvi pohodniki že vračali, je skupina fantov iz Maribora prikazala za nas nekoliko neobičajno športno zvrst, ki se imenuje dirtsurf, in sojo kot mnoge adrenalinske dejavnosti »pogruntali« Avstralci leta 1998. Dirt v angleščini Streljali so izkušeni lokostrelci kot tudi amaterji, ki so prvič vzeli v roke lok in puščice (foto: Marija Lebar) estrijo dogajanje tudi izven zimske sezone, organizirali vsak mesec. Nedvomno so Golte s svojimi potmi in rastlinstvom ter živalstvom za vsakega ljubitelja narave zanimive vse leto, zaradi lahkega dostopa z nihalko pa primerne tudi za družine z majhnimi otroki. Marija Lebar ije so poskrbeli taborniki. Nekateri lokostrelci so bili že izkušeni, drugi pa amaterji, ki so prvič prijeli lok in puščice, uživali pa so vsi. Nato je sledila razglasitev rezultatov kolesarjenja in zabava na terasi hotela. Vremeje zdržalo, udeleženci pa tudi. Kot pravijo na Golteh, bodo podobne prireditve, z namenom, da pop- Mesec maj je čas, ko praznuje 50 let drasi boter Najbrž bo že držala ta H resnica, da Abraham ■91 življenja našega je več kot polovica. Vsak slavljenec ■ si ii srca želi, da ga vesel in V srečen med prijatelji preživi. ostalih! To so želje Davida in Damjana ter vseh ostalih! m - . «ms _ Jpf v wAtK S ^ 1 PRODAJALNA POLŽEK MOZIRJE Modna revija oblačil z lastno blagovno znamko Če se modnim kreacijam Aleksandre Fužir in Lucije Zlodej dodajo cvetlični aranžmaji cvetličarne Tulipan in modna očala optike Likeb-Ternik ter nakit Mateje Finkšf, za pričeske in make up pa poskrbijo v frizerskem studiu Mitja, nastane modna revija, ki jo v svoj objektiv zabeleži Foto studio Zoom iz Velenja. In prav to se je v soboto zgodilo na trgu v Mozirju. Tudi najmlajši so se predstavili kot manekeni na trgu v Mozirju (foto: Ciril M. Sem) Po modni pisti so se sprehodili predstavniki različnih generacij od najmanjših do tistih v zrelih letih, ki so se prvič preizkusili kot manekeni ter predstavili oblačila za vsak dan in svečane priložnosti. Za prijetno vzdušje med odmori so poskrbele energične plesalke in plesalca Bodi pop iz Celja. Modna revija, kjer so predstavili tudi lastno blagovno znamko Modrina, je bila plod dela dveh krea-tork: Fužirjeva je poskrbela za otroška oblačila, Zlodejeve pa je domišljijo in inovativnost vtkala v oblačila za odrasle. Modno revijo Modna revija je bila pšod dela kreatork Aleksandre Fužir (levo) in Lucije Zlodej (foto; Ciril M, Sem) so pripravili ob 15-letnici trgovine Polžek in otvoritvi prenovljene prodajalne, kije svoje mesto našla na Trgu 13 v Mozirju. Za otvoritev Polžka sta poskrbela župan občine Mozirje Ivo Suhoveršnik in Niko Fužir. Tako je Polžek »prerasel« svojo hiško in v desetletju in pol rasel ter spreminjal svoj prodajni program - od čevljev in igrač, lastnih izdelkov za otroke vse do današnjega krojaštva Modrina. Ves čas pa je bila stalnica ponudba metrskega blaga in šivalnih potrebščin. »Ustvarjanje oblek ni zgolj ukrojiti blago in dele sešiti skupaj. V njihovo izdelavo je potrebno vtkati vso pozitivno energijo in ji vdahniti življenje. Živeti z delom in za delo, ga opravljati z ljubeznijo in predanostjo, v obleko pa vtkati delček sebe,« je ob otvoritvi zaupala Aleksandra Fužir, kije prepričana, daje danes modno skoraj vse. Marija Sukalo MEDNARODNO OCENJEVANJE VIN V BRUSLJU Zlato za Steyerjev tramine« Na enem največjih mednarodnih ocenjevanjih vin in drugih pijač »Concours Mondial de Bruxelles 2005« v Bruslju so med več sto ocenjenimi vzorci vin z vseh celin slovenski vinarji osvojili tri zlate medalje, med njimi tudi »Kraljevo vino dišeči traminec«, ledeno vino letnika 2001 iz Hiše traminca Stey-er v Plitvici pri Apačah. Bruseljska zlata medalja je še ena potrditev prave poti, ki jo je Danilo Steyer s svojo družino začrtal za svoja vina - kakovost na najvišji ravni. Poleg Steyerja sta zlati medalji na omenjenem ocenjevanju dobila še Vinarstvo Sirk iz Goriških Brd za brut in Vinska klet Goriška Brda za merlot. Poleg tega so slovenski vinogradniki osvojili še tri srebrne medalje, ki so pripadle Vinarstvu Sirk, Kmečki zadrugi Krško in Vinogradništvu Dušan Cvetko. Vinogradništvo Steyer se še ne ponaša z dolgoletno tradicijo pridelovanja vrhunskih vin, zato so njihovi rezultati toliko bolj spoštovanja vredni. Steyer je že od samega začetka preko svojega zastopnika Danija Grudnika neposredno prisoten tudi v Zgornji Savinjski dolini. Vsakoletno degustacijo Steyerjevih vin v Mozirju obišče vse več ljubiteljev dobre vinske kapljice, posebna pozornost pa je vedno namenjena hišni specialiteti - dišečemu tramincu. Franci Kotnik Zlati dišeči traminec V mesecu maju, ko ptice švrgolijo in šmarnice v vrtovih dehtijo, praznuje v Radmirju Tajda Tamše, ki bo na torti upihnila tri svečke. Želimo ji vse lepo, predvsem pa obilo igrivih trenutkov z bratcem Denisom. Mama, ata, mami, ati in Denis Steyer vina f Plitvica 10. 9253 Apače 1 vam za J poroke oziroma svatbe in podobne zaključene družbe 1 POŽELO UGODNIH POGOJIH NUDI: odlično hišno vino - zvrst, chardonnay, renski rizling, sivi f pinot, rumeni muškat, dišeči traminec, itd. f Brezplačna dostava na vaš naslov. Pokličite nas, da se dogovorimo o podrobnostih! Tel. 041 670 589. 1 Piše: Aleksander Videčnik 30. maja mineva 88 let od slovitega nastopa slovenskega državnozborskega poslanca dr. Antona Korošca kije na ta dan v dunajskem parlamentu prebral programsko izjavo Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu, s katero izražajo jugoslovanski narodi znotraj tedanje Avstrije zahtevo po združitvi teh narodov v samostojno državo. Temu proglasu so se pridružili tudi dalmatinski poslanci. Dr. Anton Korošec je bil namreč predsednik Jugoslovanskega kluba poslancev v dunajskem parlamentu. Gotovo je ta politični korak predstavljal tveganje, saj je Avstrija bila v vojni in naklonjenost nemških politikov vse drugo kot ugodna. Kot so vedeli predlagatelji, da v parlamentu ne bi bili prišli do besede v tej zadevi, če ne bi predlagali tako samostojno državo jugoslovanskih narodov pod krono avstrijskih cesarjev. To so pozneje nekateri iz vrst Jugoslovanskega kluba označevali kot malo "lepotno napako", ki pa je bila v danih razmerah nujna. Med narodi je bilo za to veliko navdušenje, ki seje potem odražalo v silnem deklaracijskem gibanju od septembra 1917 dalje. Ljudje so namreč podpisovali deklaracijo, s katero so zahtevali osamosvojitevjugoslovan-skih narodov izpod avstrijske krone. Majska deklaracija se sklicuje na narodno in (po želji hrvaških pravašev) na zgodovinsko državno pravo. To pa seje ujemalo z zahtevami dr. J. E. Kreka v kranjskem deželnem zboru tedaj, ko je bila aneksija Bosne in Hercegovine, saj je na seji dne 16. januarja 1909 utemeljeval svoj predlog, da "deželni zbor pozdravlja aneksijo Bosne in Hercegovine v trdni nadi, da je s tem storjen prvi korak združevanja vseh južnih Slovanov monarhije v državnopravno samostojen mehanizem pod žezlom habsburške dinastije ..." Poudarek v te smislu je bil politično potreben, kajti drugače ne bi bila možna kakršna koli agitacija za samostojno državno telo jugoslovanskih narodov. Pomen majniške deklaracije se Nemci niso takoj zavedali, piše zgodovinar dr. Josip Mal v Zgodovini slovenskega naroda (Celje 1939). Zlasti na Koroškem je posvetna in duhovska oblast z vso silo dušila deklaracijski pokret. Na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem se je število podpis-ovalcev nenehno dvigovalo. Dr. Krek je navduševal za gibanje hrvaškijug in si pri tem poslabšal zdravje, za posledicami je 8. oktobra 1917 umrl. Ko se je ministrski predsednik Avstrije Seidler na otvoritvi jesenskega zasedanja parlamenta majniška deklaracija izrekel za dualizem in zoper češko in jugoslovansko deklaracijo in bil pripravljen le na avtonomijo v okviru dežel, je stopil Jugoslovanski klub v ostro opozicijo zoper vlado. V prvi polovici leta 1918 seje delaracijsko gibanje na Slovenskem vidno razmahnilo. Veličastni tabori po slovenskih krajih so zahtevali narodne pravice. 25. marca 1918 so predstavnice slovenskih žena predale dr. Antonu Korošcu v Ljubljani 200.000 podpisov žena in deklet za majsko deklaracijo. Tudi med vojašlvom je vžgala majniška beseda in že 2. maja 1918 se pritožuje vojno ministrstvo, da "Koroščeva stranka demoralizira slovenske čete in to ob pomoči duhovnikov po južnem Štajerskem. Prišlo je do upora 17. kranjskega polka v Judenburgu, kjer so na smrt obsojeni umirali s klicem: "Živela Jugoslavija!" Ameriški predsednik Wilson je 8. januarja 1918 objavil v 14 točkah mirovni načrt, v katerem pravi, da naj bi se italijanske mejne črte jasno prilagajale vidnim narodnim črtam in zahteva avtonomen razvoj za avstro-ogrske narode. Wilson je 12. februarja v kongresu Združenih držav znova poudaril pravice malih narodov ("... te naj ne bi zoper svojo voljo prestavljali kot kamenčki sem in tja, kakor v igri..."). Veliko razburjenje med Slovenci je povzročila izjava predsednika avstrijske vlade Seidlerja, češ da sejugoslovanska država utegne pojaviti, toda v njo ne bodo vključene slovenske pokrajine, ki leže na poti do Adrije. Proti tej izjavi sta dr. Korošec in član češke parlamentarne delegacije 7. maja izdala protest, v katerem sta izjavila enotno stališče proti razkosanju slovenskega ozemlja in poudarila boj zoper absolutizem in pristransko vlado, zahtevo po demokratizaciji, pravico do samoodločbe in za politično samostojnost. Ura odločitve se je naglo bližala. Zato so se povezali Slovenci in Hrvati po zgledu Čehov v Narodni svet v Ljubljani (16. avgusta 1918).Zara-di nasprotovanja hrvatsko-srbske koalicije še ni bilo mogoče ustanoviti Narodnega sveta za vse Jugoslovane, bilo pa je že dogovorjeno, da se Narodni svet v Ljubljani podredi bodočemu Narodnemu svetu Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu. Konec septembra 1918 so zborovali jugoslovanski politiki v Zagrebu in ustanovili Narodno veće Slovencev, Hrvatov in Srbov kot vrhovno politično predstavništvo jugoslovanskih narodov znotraj Avstrije. Narodno veće v Zagrebu je odločno odklonilo manifest cesarja Karla (16. oktobra 1918), s katerim napoveduje Avstrijo kot zvezno državo. Zahtevali so "zedinjenje celokupnega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemlju, kjer danes živijo." Na zahtevo predsednika ZDA Wilsonaje avstrijska vlada klonila. Navdušenje med Slovenci je bilo nepopisno in v Ljubljani so 31. oktobra ustanovili Narodno vlado Slovenije. Poslednji ministrski predsednik Avstrije Lammasch je 30. oktobra 1918 razglasil, da imajo narodne države pravico do osamosvojitve. Že 31. oktobra 1918 je Narodno veće obvestilo vse prijateljske zavezniške države, da seje ustanovila država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki hoče vstopiti v skupno državo s Kraljevino Srbijo in Črno goro. Dne 1. decembra 1918 je prestolonaslednik in regent Aleksander sprejel delegate Narodnega veča in je nato objavil v imenu kralja Petra I. združitev Srbije z neodvisno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Položaj slovanskih narodov v nekdanji Avstriji je bil po začetku sprejetja majniške deklaracije marsikdaj negotov, toda izredno odločna volja slovanskih narodovje končno pripeljala do novih slovanskih držav in razpada Avstro-ogrske države. Naj omenimo, da je bilo majniško gibanje v naših krajih izredno uspešno. Zborovanja, ki so bila marsikdaj tajna ali skrita, so bila odlično obiskana, zasluga številnih žena je bila ogromno število podpisov za majniško deklaracijo. Bil je vojni čas poln pomanjkanja in tveganja, pa vendar, slovenska misel je zmagala. In danes lahko s ponosom gledamo na naše prednike, ki so se tako odločno borili za svobodo in samostojnost slovenskega naroda. Ta zgodovinska in usodna dejstva za Slovence je dobro poznati, saj so neminovno del odločne volje ustanoviti lastno državo jugoslovanskih narodov iz nekdanje Avstro-ogrske. Člani Narodnega veča v Zagrebu Nasveti, Oglasi Gospodarska rast ali inflacija? GOSPODARSKA RAST ALI INFLACIJA? V preteklem mesecu so razvite kapitalske trge obvladovali strahovi pred padanjem gospodarske rasti in naraščanjem inflacije. Ameriška centralna banka zaradi strahov pred inflacijo že dve leti redno povišuje ključno obrestno mero. Pred dvema tednoma je tako ključno obrestno mero povišala še za 0,25 odstotne točke na tri odstotke, nadaljnje povišanje pa lahko pričakujemo že v poletnih mesecih. Bolj kot samo povišanje je pomembna spremljajoča izjava, v kateri zatrjujejo, da je dolgoročna inflacija pod nadzorom, s čimer so razblinili strahove pred močnejšim višanjem ključne obrestne mere. Omenjena izjava je tudi posledica strahu, da je vprašljiva nadaljnja gospodarska rast, in sicer zaradi porasta cen nafte in posledično padca kupne moči potrošnikov. Padajoče gospodarske rasti se bojijo tudi v Evropi. Angleška centralna banka je zaradi podatkov o padcu kupne moči angleških po- trošnikov opustila namero po višanju obrestne mere. Zelo slabe podatke o gospodarski rasti je objavi- la tudi Italija, ki se zelo zavzema, da bi Evropska centralna banka znižala ključno obrestno mero, kije nespremenjena že več kot dve leti. HRVAŠKO BREMENI GOTOVINA Hrvaške delnice tako na mesečni kot na trimesečni ravni še vedno drsijo. Pristopna pogajanja z Evropsko unijo so zaradi nezadostnega sodelovanja s Haagom očitno za nedoločen čas odložena, kar je močno znižalo povpraševanje po hrvaških delnicah, saj so se s trga umaknili nekateri tuji skladi, ki so računali, da bo Hrvaška vstopila v EU že v letu 2007, skupaj z Romunijo in Bolgarijo. Poleg pogajanj so na trg vplivale tudi nekatere druge manj vesele novice. Adris Grupi očitno ne bo uspelo tako zelo donosno prodati Tobačne tovarne v Rovinju koncernu Philip Morris, kot so na trgu priča- kovali. Omenjeni koncern je namreč objavil, da ga posel pri cenah, ki jih pričakuje Adris ne zanima, trg pa bo najbrž poskušal obvladovati iz katere izmed sosednjih držav. Tudi Pliva ni z objavljenimi rezultati nič kaj navdušila investitorjev, zato je tečaj njene delnice zopet zdrsnil proti 300 kunam. Le tečaj delnic Ericsson je v preteklih treh mesecih pridobil 10 odstotkov, podjetje je namreč objavilo solidne rezultate in novice o novih poslih doma ter v sosednjih državah na področju fiksne in mobilne telefonije. Borut Repše, oddelek upravljanja premoženja na tujih tr$h; borut.repše@ilirika.si; ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana; Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana; Viri: www.xetra.com,www.zse.hr, www.vse.hr,www.belex.co.yu Ali veste? ... da upravljamo s prihranki podjetij in fizičnih oseb tudi na Hrvaškem? [ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d. je s svojo1 družbo od leta 1999 prisotna na Hrvaškem] ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana, TEL: 01/24 >6 166 BORZA DELNICA 12.5.2005 12.4.2005 11.2.2005 Mesečna sprememba (v %) Trimesečna sprememba (v %) ALLIANZ 92,30 € 95,70 € 95,16 € -3,55% -3,01% ADIDAS 127,46 € 123,04 € 111,67 € 3,59% 14,14% BASF 52,20 € 53,29 € 53,76 € -2,05% -2,90% BAYER 26,54 € 25,78 € 25,78 € 2,95% 2,95% BMW 34,12 € 34,00 € 32,58 € 0,35% 4,73% E.ON 66,60 € 65,37 € 68,87 € 1,88% -3,30% ADRIS GRUPA 3.850,02 kn 4.500,00 kn 4.599,00 kn -14,44% -16,29% ATLANTSKA PLOVIDBA 610,00 kn 700,00 kn 758,00 kn -12,86% -19,53% Zagreb in Varaždin DOM HOLDING 153,00 kn 155,00 kn 160,01 kn -1,29% -4,38% ERICSSON NT 1.900,00 kn 1.976,01 kn 1.700,00 kn -3,85% 11,76% IGH 1.850,00 kn 1.950,00 kn 2.390,00 kn -5,13% -22,59% PLIVA 305,01 kn 310,00 kn 390,00 kn -1,61% -21,79% HEMOFARM 6.004,00 Din. 6.390,00 Din. 4.980,00 Din. -6,04% 20,56% METALAC 3.700,00 Din. 3.526,00 Din. 3.499,00 Din. 4,93% 5,74% TOZA MARKOVIČ 1.800,00 Din. 1.860,00 Din. 2.180,00 Din. -3,23% -17,43% GRADNJA HIŠE Skrajšani in poenostavljeni postopki Nova zakonodaja s področja graditve objektov in urejanja prostora je začela veljati pred dobrima dvema letoma. Zakonodajalec je sspremem-bo Zakona o graditvi objektov (Zakon) želel skrajšati in poenostaviti postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja ter uvesti nova pravila sistema prostorskih aktov, s tem pa se prilagoditi zahtevam današnjega časa. Da se je s spremembo Zakona število postopkov za izdajo gradbenega dovoljenja znatno zmanjšalo, opažajo tudi na Upravni enoti Mozirje. NOV ZAKON ZMANJŠAL ŠTEVILO POSTOPKOV Kot je povedal načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik, je do zmanjšanja števila postopkov za izdajo gradbenega dovoljenja prišlo predvsem zato, ker je Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, v primerjavi s prejšnjimi občinskimi odloki razširil možnost gradnje enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja, Poenostavljeno povedano, nekdanjo odločbo upravnega organa o dovolitvi priglašenih del je zamenjala lokacijska informacija, ki jo izda občina. Pravtako je možno opraviti vrsto del v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, za katera ni potrebno pridobiti lokacijske informacije. IZDAJANJE LOKACIJSKE INFORMACIJE Lokacijska informacija se izdaja za namene gradnje enostavnih objektov, za namene projektiranja objektov in za namene prometa z zemljišči. Izdajajo jo občine, ki so tudi odgovorne, da je njena vsebina skladna s prostorsko izvedbenim aktom glede na namen, za katerega se izdaja. Upravna enota tudi preverja skladnost lokacijske informacije s prostorsko izvedbenim aktom v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. Ali se lahko gradi oziroma opravljajo posamezni pose- gi v prostor na podlagi lokacijske informacije in ali bi bilo potrebno gradbeno dovoljenje, pa bi na terenu morala preverjati gradbena inšpekcija, Na vprašanje, ali je tudi postopek za izdajo gradbenega dovoljenja enostavnejši, pa je Poličnik povedal, da praviloma je, le da je to odvisno od kvalitete projektne dokumentacije: »Zakonodajalec je dal pooblastilo in zadolžitev projektantom, da izdelajo in predložijo upravnemu organu kompletno dokumentacijo. Imeli smo nekaj primerov, daje bilo mogoče gradbeno dovoljenje izdati v parih dneh po predložitvi vloge s predpisanimi prilogami, žal pa večina primerov ni izdelana tako dobro in je potrebno usklajevanje. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora med drugimi vsebovati vsa predpisana soglasja, določeno mora biti vplivno območje in predvideni vsi komunalni vodi. Glede na vrsto objekta in namembnost je predpisana tudi projektna dokumentacija. Obvezni del vsakega projekta je tudi lokacijska informacija. Postopki pa se radi zavlečejo tudi v primerih, kadar s predvideno gradnjo ne soglašajo sosedje.« KAM PO PRVE INFORMACIJE Na Upravni enoti Mozirje občanom svetujejo, da si pred kakršnokoli gradnjo, vzdrževalnimi deli ali vgradnjo naprav na svoji občini pridobijo lokacijsko informacijo oziroma ugotovijo, ali je ta sploh potrebna. Nadalje na upravni enoti pridobijo informacijo o postopku za izdajo gradbenega dovoljenja in za izdajo uporabnega dovoljenja. Tam občanom na enem mestu pomagajo izpolniti obrazec, po potrebi sledi še overitev listine ter plačilo takse. Vpogled v zemljiško knjigo opravi referent, ki vodi postopek, zato ni potrebe po prilagajanju zemljiškoknjižnega izpiska, kadar je lastnin- MARIJA SODJA KLADNIK, vodja odseka za živalski svet, Zavod za gozdove OE Nazarje V mesecu februarju letos je bila v virološkem laboratoriju Enote za diagnostiko kužnih in drugih bolezni živali Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) v Ljubljani ugotovljena prisotnost virusa stekline pri eni živali v občini Žalec. To nam pove, da stekline še nismo pregnali, daje še vedno nevarna in da lahko v gozdu srečamo steklo žival. Neposredna nevarnost bolezni je spet prišla v naše kraje in moramo strogo upoštevati vse preventivne ukrepe. SPOMLADANSKO CEPLJENJE LISIC V MESECU MAJU ska ali druga stvarna pravica vpisana v zemljiško knjigo. Ob vhodu v mozirsko občinsko zgradbo se nahajajo zgibanke z vsemi potrebnimi informacijami, obrazci so objavljeni tudi na e-portalu upravnih enot, KAJ PA PLAČILA? V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja mora stranka plačati upravno takso za vlogo, za ustno obravnavo na terenu, kadar je potrebna in za odločbo. Višina takse za gradbeno dovoljenje je odvisna od predračunske vrednosti objekta. Stranka mora nadalje predložiti dokazilo, da je plačala komunalni prispevek, odločbo o odmeri oziroma oprostitvi plačila prispevka izda pa krajevno pristojna občina. »ODPUSTKI« PRI IZDAJI UPORABNEGA DOVOLJENJA Uporabno dovoljenje izda organ, kije izdal gradbeno dovoljenje. Nova zakonodaja pa prinaša kar nekaj »odpustkov« pri izdaji uporabnega dovoljenja. Šteje se, da imajo uporabno dovoljenje vse stavbe zgrajene pred 31.12.1967, prav tako Načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik: »Sedanji prostorski plani so velikokrat nedorečeni in pogosto cokla v razvoju doline.« (foto: EMS) poslovni prostori v njih, ki so v uporabi pred 1.1.2003 in se jim namembnost v tem času ni bistveno spremenila, zemljišča, na katerih pa so stavbe zgrajene, morajo biti ustrezno evidentirane v zemljiškem katastru. Uporabno dovoljenje im- ajo tudi vse enostanovanjske stavbe, zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja, ki so v uporabi že pred 1.1.2003 in so na predpisan način evidentirane v zemljiškem katastru. OBČINE ČAKA ŠE VELIKO DELA Načelnik mozirske upravne enote Vinko Poličnik se zaveda, da v bližnji prihodnosti občine na področju prostora čaka še veliko dela in odgovornosti, saj so zavezane pripraviti in sprejeti nove prostorske akte: »Ob zadnjem obisku ministra za okolje in prostor v Zgornji Savinjski dolini smo slišali, da je problemov veliko, denarja pa malo. Zato vsi upamo, da bodo na ministrstvu našli modre odločitve, saj so sedanji prostorski plani velikokrat nedorečeni in pogosto cokla v razvoju doline. Naša upravna enota se bo zato vključevala v dogajanja povsod, kjer nas bodo potrebovali.« Načelnik Poličnik zato poudarja, da njihova upravna enota že sedaj namenja veliko pozornosti približevanju svojih storitev uporabnikom, saj s tem zagotavlja, da so postopki, opravljeni pri njih, čim hitrejši in prijaznejši do investitorjev. Tatiana Golob PONOVNO NEVARNOST STEKLINE - NE IZPUŠČAJTE PSOV NA PROSTO! Najdena stekla žival v občini Žalec Kot že verjetno veste, je cepljenje lisic proti steklini edino učinkovito sredstvo za preprečevanje te za človeka smrtonosne bolezni. V letu 2005 Veterinarska uprava RS organizira cepljenje lisic proti steklini v času od 3. do 31. maja. Polaganje vab iz letal bodo opravili piloti letalskih društev iz višine 300 metrov, s posebej prirejenimi letali. Vabe se polagajo enakomerno po kmetijskih površinah in predvsem v gozdnih predelih. V območjih naselij se ne polagajo. Ko lisica najde vabo, jo pregrizne in se tako cepi proti steklini. STROGO UPOŠTEVAJTE PREVENTIVNE UKREPE Ker pojav stekline sovpada s spomladanskim cepljenjem lisic prosti steklini, je letos še posebej pomembno, da strogo in brez izjem upoštevamo vse preventivne ukrepe. V času cepljenja lisic (mesec maj) psom ni dovoljeno prosto gibanje. Izvzeti so službeni psi. Kajti vsak stik z vsebino oralne vabe za cepljenje lisic se po zahtevah Mednarodne zdravstvene organizacije (WHO) obravnava kot ugriz stekle živali. Zato se psi ne smejo prosto gibati, daje onemogočen stik s položenimi vabami. Zaradi neposredne nevarnosti stekline svetujemo, da ne spuščate psov na prosto tudi po izteku prepovedi prostega gibanja psov v mesecu maju. Če spuščate psa na prosto ali če vam uide, s tem tvegate, da vam prinese domov nevarno bolezen. Zato bodite še posebej pozorni, če se vaš pes čudno vede in kaže znake bolezni. Takoj ga peljite k veterinarju. Enako ravnajte tudi, čeje vaš pes prišel v stikz divjo živaljo, za katero posumite, da je obolela. Če vabo po nesreči najdejo na primer otroci ali nepoučeni odrasli in pride njena vsebina v stik s sluznico ali svežo rano, je potrebno to mesto takoj dobro izprati in umiti z milom ter nemudoma obiskati najbližjo antirabično ambulanto v Celju, Zavod za zdravstveno varstvo, Ipavčeva 18 (telefon 03 4251 200). Enako je treba ravnati tudi v primeru, ko posumite, daje bil vaš pes v stiku z obolelo živaljo in ste prišli v stik z njegovo slino ali svežo rano. In nikar ne pozabite poskrbeti za svoje pse - po zakonu morajo biti psi v naši državi obvezno enkrat letno cepljeni proti steklini (vsakih 12 mesecev). Mladi psi morajo biti proti steklini cepljeni takoj, ko dopolnijo 3 mesece. Za kontrolo prisotnosti bolezni in uspešnosti cepljenja proti steklini morajo lovske družine vsako leto poslati na pregled 5 lisic na 4000 hektarjev lovišča, 3 lisice tekom leta in dve v zimskem času, veterinarske postaje pa so dolžne te živali prevzeti in jih pregledati oziroma poslati na Nacionalni veterinarski inštitut. Tako se prisotnost bolezni stalno kontrolira in smo občani pravočasno opozorjeni na pojav bolezni. JAMARSKA ZVEZA SLOVENIJE Reševalna vaja iz Golarjevega brezna Jamarska reševalna služba na podlagi letnega programa dela organizira večje število usposabljanj in reševalnih vaj (preverjanje usposobljenosti reševalcev v jamah) na nivoju republike in posameznih regij za reševalce in specialnosti. V letnem programu je bila tudi reševalna vaja v 317 metrov globokem Golarjevem breznu v občini Solčava, katere seje udeležilo 39 reševalcev iz regijskih centrov Velenje, Kranj in Novo mesto. Trenutno je v Sloveniji registriranih nekaj nad 8500 jam, vsako leto pa odkrijejo še okoli 100 novih. Reševalne vaje v 317 metrov globokem Golarjevem breznu v občini Solčava se je udeležilo 39 reševalcev (foto: EMS) V Sloveniji in tudi v Zgornji Savinjski dolini je precej jam in brezen, ki za slabo opremljene in neusposobljene obiskovalce predstavl- jajo precejšnjo nevarnost, zatoje bil glavni namen vaje preveriti sistem obveščanja, zvez, reševalnih tehnik in usklajeno delovanje reševalnih ekip. Po besedah vodje velenjskega regijskega centra jamarske reševalne službe Rajka Bračiča se občine premalo zavedajo možnosti nesreč v jamah, zatoje tudi odnos do jamarske reševalne službe in jamarjev nasploh precej mlačen. »Današnja vaja temelji na predpostavki, da se je jamar ponesrečil na globini 200 metrov v vodnem delu meandra pod 60-metrsko vertikalo. Jamarje zdrsnil tri metre globoko v meander in si poškodoval nogo. Jamarski kolegi so o nesreči obvestili regijski center za obveščanje. Pričakovali smo, da si bodo vajo ogledali tudi predstavniki tukajšnjih občin, vendar, kot kaže, niso zainteresirani,« je sredi poteka vaje povedal Bračič. Po njegovem prepričanju se največ nesreč, med katerimi niso redke s smrtnim izidom, še vedno zgodi zaradi neznanja in nepoznavanja jamarskih tehnik. Ob tem Bračič izpostavi vse bolj pereč ekološki problem, saj postajajo jame in brezna odlagališča smeti in živalskih kadavrov. »Pred dnevi smo Vodja velenjskega regijskega centra jamarske reševalne službe Rajko Bračič (foto: EMS) raziskovali na Mozirski planini, kjer smo ugotovili, da so jame polne smeti. Očitno vsa opozorila ne zaležejo, saj se tisti, ki se do narave obnašajo skrajno neodgovorno, ne zavedajo, da živimo na kraškem terenu, kjer je velika možnost onesnaženja podtalnice,« opozarja Rajko Bračič. Savinjčan NENAVADNI OTROCI MARIJE MAVRIČ IZ RADMIRJA Skoraj meter visoke lutke z dušo Marija Mavrič je, opisana z eno samo besedo, nenavadna ženska. Nenavadnost je v njeni iskrivi duši, ki jo razprostre na široko kot kondor svoja krila v jutranjem letu. Njena odkritosrčnost je spoštovanja vredna, saj skozi ranljivo notranjost odstira značaj pokončne Zgomjesavinjčanke, ki je vse življenje garala na zaplati zemlje, skriti ob obronkih homskih gozdov. Marija Mavrič vsaki od svojih lutk vdahne delček bogatih življenjskih izkušenj (foto: EMS) Je svojevrstna kulturna ambasadorka, ki vsaki od svojih lutk vdahne delček bogatih življenjskih izkušenj. Dva otroka je rodila, dvana-jstjih je naredila iz pene in oblačil in prav vsi so bili deležni napotkov, kako je potrebno varno pluti skozi pasti življenja. Zadeva je na prvi pogled skregana z logiko, vendar je potrebno vedeti, da so tudi lutke Mariji tako prirasle k srcu, da jih »vzgaja« kot žive otroke. Na takšen način jih tudi pospremi od »rodnega« doma. Njenega prvega »otroka« smo lahko občudovali v prostorih Ijuben-ske občine. Županji Anki Rakun je namenila punčko kot darilo, saj drugega, tako pač pravi Marija, ne potrebuje. Nič slabega ni v njenem pripovedovanju, preprosto izhaja iz utemeljenega prepričanja, da ima večino ljudi materialnih dobrin več kot dovolj. Skoraj meter visoke lutke pa so unikatna darila, ki tudi po estetski plati polepšajo prostor. Tembolj, ker Marija ni izučena šivilja, seje pa marsikaj naučila ob gledanju televizije. »Marsikdo me vpraša, kako se naredi takšna lutka, vendar nimam recepta,« Marija prešerno pripoveduje in nasmejana pove, da je naredila tudi fantka, ki se polula. Pred šestimi leti je »rodila« prvega otroka iz pene, ki ga je potrebno pred rojstvom narisati in z roko lepo izrezati. Ni tako preprosto, kot bi si mogoče kdo predstavljal, še več spretnosti terja oblačenje in vdihovanje duše, ki se zrcali skozi različne obraze. Samo z imeni so težave, se zasmeji Marija, saj je večina otrok brez imena. Morda zato, ker ni botrov, ki bi jih nesli h krstu in skrbeli zanje, čeprav seje nemogoče znebiti občutka, da so lutke iz pene Mariji močno prirasle k srcu. Skromna kakor je, nič rada ne govori o svojem delu, čeprav seje že predstavila na razstavi v Solčavi in prejela dva priznanja. Savinjčan Ljudje in dogodki, Organizacije, Čestitke PGD REČICA OB SAVINJI, GRUŠOVLJE IN POBREŽJE Gasil« in tradicija Prva sobota po godu sv. Florjana, zavetnika gasilcev, je že peto leto privabila preko 300 uniformiranih članic in članov gasilskih društev iz vse Slovenije na tradicionalno romanje na Brezje. Romanja so se udeležiletudi tri desetine uniformiranih gasilcev in gasilk iz PGD Rečica ob Savinji, Grušovlje in Pobrežje skupaj s podpornimi člani in članicami, saj med društvi vladata dobro sodelovanje in prijateljstvo. V veliko čast in veselje vseh prisotnih je maševal slovenski metropolit in nadškof Alojz Uran, kije pohvalil pogum in pomen delovanja gasilcev. Blagoslovil je prisotna gasilska vozila, še posebej novo vozilo PGD Brezje. Praznovanje je polepšala tudi gasilska godba. Polni lepih doživetij so se romarji gasilci vračali domov, pripravljeni spet vsaktrenutek na klic »Na pomoči«. Rozka Tkavc Člani PGD Rečica ob Savinji, Grušovlje in Pobrežje na Brezjah (foto: Rozka Tkavc) DRUŠTVO PUST MOZIRSKI Rajanje po črnogorsko Člani društva Pust mozirski so se pred dnevi vrnili iz črnogorskega mesta Budva, kjer so bili gostje na vsakoletnem budvanskem pr-vomajskem karnevalu. Mozirski I pustnaki so že nekaj let člani evropskega združenja karnevalskih mest, ki jim nalaga, da se morajo vsako leto udeležiti vsaj enega mednarodnega karnevala. Po besedah članice društva Urške Čokan so bili prvič v Budvi, sicer pa so z Črnogorci že stari znanci, saj so se ti že trikrat udeležili pustnega karnevala v Mozirju. Savinjčan izirski pustnaki na obisku v črnogorskem mestu Budva (foto: Urška Čokan). DOBROVLJE NAD MOZIRJEM Obljuba na trdnem temelju Pred dnevi je bila v Jeslanah na Dobrovljah blagoslovljena kapelica, posvečena božji materi Mariji. Zrasla je na obljubi, ki joje Gvido Tajnik, v zahvalo za srečno vrnitev iz taborišča, dolga leta nosil v svojem srcu. Ob vrnitvi iz taborišča leta 1944 seje Gvidova mati zaobljubila, da bo zavoljo srečne vrnitve zgradila kapelico. To ji ni uspelo, želja pa seje takrat naselila tudi v Gvidu, ki je o tej zadevi razmišljal dolga desetletja. Pred časom je s prijatelji, ki imajo v Jeslanah ravno tako vikende, na glas razmišljal o postavitvi kapelice na parceli, kije bila včasih del velike kmetije Jasovnik. Ideja je znova V zahvalo Gvido Tajnik (levo) in Andrej Vrabič pri novi kapelici v Jeslanah (foto: Ciril M. Sem) oživela in gradnja se je tokrat resnično začela. Gvido Tajnik je poklicno življenje preživel kot zidar in keramičar, tako da mu zidarska dela niso delala težav. Pri notranji poslikavi mu je prihitel na pomoč Andrej Vrabič iz Šentilja pri Velenju, kije na vsako stran kapelice naslikal podobi. Na eni je blaženi Anton Martin Slomšek, na drugi pa sv. Florjan. Svojo vaško kapelo imajo odslej tako tudi Jeslane. Blagoslovil jo je nazorski župnik pater France, ob njej pa se bodo prijatelji zagotovo z veseljem zbirali. Tudi v spomin na obljubo, kije bila izrečena v grozljivih časih druge svetovne vojne in kije s postavitvijo kapelice dobila trdni temelj. Benjamin Kanjir za 7. rojstni dan V maju si se rodila, ko rožice lacveto in na drevju ptički najlepše pesmice pojo. Bodi zdrava in vesela kot do sedaj, naj ti brezkrbna otroška leta počasi minevajo, saj nikdar več se ne vrnejo. To ti iz srca želita dedi Slavko in babi Ani Mladi bobenček V._____________________________________________________________________________________________________/ OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Modelarji ponovno zlati NATEČAJ ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE Z »Evropo« v Maribor Modelarski krožek nazorske osnovne šole se že četrtič zapovrstjo lahko pohvali z zlatim priznanjem z razstave Dnevi ustvarjalne tehnične kulture, ki jih pripravlja slovenska zveza za tehnično kulturo. Letos so komisijo na Gospodarskem razstavišču v začetku aprila v kategoriji Razstava izdelkov uspeli prepričati, da so najboljši s ptičjimi krmilnicami in valilnicami. Te so sedaj na ogled tudi na razstavnem prostoru v šoli. Člani nazarskega modelarskega krožka so na Dnevih ustvarjalne tehnične kulture že četrtič pobrali zlato priznanje (foto: Marija Šukalo) V preteklosti so zlata priznanja prejeli za pohištvo za devetletko, otroške igrače, otroško pohištvo -pohištvo za Barbike. V modelarskem krožku se zbirajo predvsem fantje, ki radi oblikujejo les in pripravljajo različne uporabne izdelke. Ob vodenem delu pa se tudi izobražujejo in družijo. Pri delu se naučijo brati načrte in uporabljati različno orodje. Pri tem jim je v veliko pomoč njihov mentor, ravnatelj Zvone Smrke, ki priskrbi tudi različno literaturo. Po Smrketovih besedah delo v krožku pogosto pripomore tudi k poklicni odločitvi učencev. Številne pa tovrstno delo toliko »okuži«, da se sestajajo in delajo tudi v času, ko ni pouka. Marija Šukalo Zveza prijateljev mladine Slovenije je bila v letošnjem šolskem letu organizatorica otroškega parlamenta, o katerem smo v Savinjskih novicah že poročali. V sklopu projekta je bil organiziran tudi natečaj z nosilno temo Sem državljan - sem državljanka v spreminjajoči se Evropi. Mladi ustvarjalci so se tečaja lahko udeležili z literarnimi, likovnimi, fotografskimi izdelki ali se preizkusili s poznavanjem interneta. Natečaja sta se s pesmijo Evropa udeležila tudi Luka Venek in Luka Melanšek, oba učenca Osnovne šole Nazarje. Pesem je bila tudi sicer reprezentativni projekt njunega oddelka v sklopu otroškega parlamenta. Izmed šestnajstih sodelujočih os- novnih šol z območja Zgornje ter Spodnje Savinjske doline ter Šaleške doline in srednješolskega Centra Velenje, je bilo njuno delo na regijskem nivoju izbrano za nadaljnjo uvrstitev ter ocenitev na nacionalnem področju, kar je mladima ustvarjalcema v začetku maja omogočilo udeležbo na zaključni prireditvi v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. TG Luka Melanšek (levo) in Luka Venek sta se uvrstila na zaključno prireditev Zveze prijateljev mladine Slovenije v Mariboru (foto: Ciril M. Sem) Pohod na Klemenio jamo V soboto, 7. maja, so imeli člani Planinskega krožka OŠ Nazarje pohod na Klemenčo jamo. Pot je bila razburljiva predvsem navzdol, saj so si mladi pohodniki na težavnejših predelih pomagali tudi s klini in zajlami. Zbrane je ob 8. uri zjutraj pred nazorsko šolo pozdravila mentorica Planinskega krožka Vanja Hofbauer. V Šmartnem ob Dreti so se pridružili še ostali člani z mentorico Martino Zakrajšek, od koder so se podali do Logarske doline. Člani Planinskega društva Nazarje, ki so kot spremljevalci budno varovali mlade planince, so izbrali nekoliko lažjo pot navzgor, imenovano Nad slapom. V dobri uri strmega vzpona so vsi planinci prišli do zastavljenega cilja - Klemenčejame. Koča je znana postojanka za pot proti Ojstrici. Po zasluženi malici in prijetnemu druženju seje bilo potrebno vrniti nazaj v dolino. Tokrat so mentorji izbrali malo težjo pot, ki jo ljubitelji planin poznajo kot pot Čez tunel. Ime je dobila po naravnem tunelu, ki vodi skozi skalo. Zaradi mokrega in na določenih predelih tudi nevarnega terena je pot navzdol opremljena z zajlami in klini. Nekateri mladi planinci so se z njimi srečali prvič, kar je bilo zanje še posebno doživetje. Prijetno utrujeni in polni novih doživetij so se v zgodnjih popoldanskih urah vrnili domov. Alenka K. Begič Člani Planinskega krožka Osnovne šole Nazarje z mentoricama in nazarskimi planinci (foto: Lucija Grudnik) ; Združenje izdelovalcev zgornjsavinjskga želodca pripravlja 15. ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev Zgornjesavinjske želodce bomo zbirali v petek, 27. maja 2005 - V GORNJEM GRADU na kmetijskem obratu, od 8. do 9. ure - V MOZIRJU na sedežu kmetijsko svetovalne službe, od 8. do 10. ure - V LUČAH na kmetijskem obratu, od 10. do 12. ure - Na LJUBNEM na kmetijskem obratu, od 12.30 do 13.30 ure - Na REČICI v prostorih stare osnovne šole Rečica, od 18. do 21. ure V ocenjevanju lahko sodelujejo izdelovalci iz Zgornje Savinjske doline oziroma z območja Upravne enote Mozirje. Razglasitev rezultatpv, podelitev priznanj in pokušina najbolje ocenjenih zgornjesavinjskih želodcev bo v soboto, 28. maja 2005, ob 17. uri v prostorih stare osnovne šole na Rečici ob Savinji. Možen bo tudi polurni ogled samega ocenjevanja in sicer v soboto, 28. maja 2005, s pričetkom ob 12. uri. VABUENI! Bral« o Jfčf Savinjskih novicah Lojze Temar, župnik iz Nove Štifte sodi med tiste bralce Savinjskih novic, ki časopis najprej prelistajo in se seznanijo z njegovo vsebino. »Sledi branje aktualnih prispevkov iz Zgornje Savinjske doline, intervju in komentar, kije včasih zanimiv, včasih pa tudi ne,« odgovori na vprašanje, kaj najprej in kaj sploh prebere v zgornjesavinjskem časopisu župnik, katerega so pred leti bralci zgornjesavinjskega časopisa razglasili za osebnost leta. Savinjčan Združenje prijateljev slepih Slovenije prireja v petek, 20. maja, ob 19.30 uri v dvorani Union v Celju dobrodelni koncert Drugo sonce za slepo Sanjo. V bogatem programu sodelujejo številni priljubljeni pevci zabavne glasbe in narodno-zabavni ansambli. Vstopnice po ceni 2.500 sit so na voljo v Turistično informativnem centru Celje in na sedežu Združenja v Celju vsak delavnik dopoldne. Informacije po telefonu 544-22-55. Vljudno vabljeni! ______________________________________________________________y Nova turneja največjega rock’n’roll benda na svetu, imenovana Rolling Stones Onstage, se bo začela 21. avgusta na bostonskem baseballskem stadionu Fenway Park. Za to turnejo je skupina pripravila posebno presenečenje. Rolling Stones bodo namreč na oder postavili kar nekaj stostolovza gledalce, ki si bodo tako dobesedno delili oderz njimi. Turneja po Združenih državah in Kanadi bo trajala vse do decembra. Potem pa bodo Rolling Stonesi odpravili še v Južno Ameriko, Azijo in v Evropo. Na letošnji listi nominirancev za glasbene nagrade Bosne in Hercegovine, Davorin 2005, se je pojavil tudi Magnifico in sicer v kar dveh kategorijah - najboljši sosedski pop ali rock album (Export Import) in najboljša sosedska skladba (Hiraj kam hiraj go).... in zmagovalec je ... Magnificooooooooooo!!! Navkljub hudi konkurenci v kategoriji je Magnifico s seboj odnesel nagrado za najboljšo sosedsko pesem. Alenka V sredo, 8. junija, bo karizmatični pevec nastopil tudi v Ljubljani, v Plečnikovih Križankah, kjer bosta njegova gosta tudi Anja Rupel in Tony Cetinski. Tošejeva zadnja uspešnica je duet s Tonyjem Cetinskim v skladbi Lagala nas mala, za katero sta že posnela videospot. Javnost seksi pevko Žano in njeno glasbo že pozna, pred kratkim sojo celo uvrstili med 100 najbolj seksi žensk sveta. Konec meseca maja pa bo luč sveta zagledal tudi njen debitantski album z naslovom Sexy. Novo podobo bo takrat dobila tudi njena spletna stran www.zana-xxx.com. Pred tem na radijske postaje vteh dneh prihaja nova Žanina skladba - duet z atraktivno hip-hop skupino Kocka. Toše Proeski seje po velikem uspehu v Makedoniji in ostalih balkanskih državah odpravil na veliko evropsko turnejo, kjer v največjih dvoranah večtisočglavim množicam predstavlja svoje hite. Toše, ki seje pravkar vrnil iz Bruslja, nadaljuje veliko evropsko turnejo v Rusiji. V največji moskovski dvorani ruska vlada ob 60. obletnici osvoboditve Evrope izpod nacističnega nemškega režima in konca 2. svetovne vojne pripravlja velik koncert najboljših evropskih izvajalcev. Z balkanskega prostora bo ob Tošeju nastopila le še Tereza Kesovija. © ~------------------------------------------------------------------------------------------------------ — 's Sport, Oglasi CESTNO KOLESARSTVO ■ ■ I W*W _ II V| • W m HelesK razpet med službo m sportom »Živiš ko dirkaš, vse ostalo je čakanje na start,« je vodilo, ki vodi in usmerja veliko vrhunskih in amaterskih kolesarjev. Mednje gotovo sodi Andrej Helešič z Ljubnega ob Savinji, športnik z bogatimi izkušnjami, razpet med službo in prostim časom, ki ga v celoti izkoristi za trening in kolesarske dirke tako doma kot v tujini. Vsak nov uspeh mu vlije dodatno motivacijo in koje želja dovolj močna, je tu spet stari Heli, zasvojen z dirkaškim adrenalinom. Njegov poskus dirkanja med »profiji« se sicer ni izšel ravno po pričakovanjih, je pa bila to zanj bogata izkušnja in spoznanje, da tu uspejo res nadpovprečno pripravljeni in prekaljeni mački kolesarskega športa. Nepreklicni konec sanj o »velikih« dirkah in negotovost ga je stala motivacije še dobršen del naslednje sezone, kije bila bolj tavanje od dirke do dirke, brez pravega cilja in tekmovalne licence. Po prvem mestu na tekmi cestnega državnega prvenstva med amaterji in odmevni Heli po opravljenem vzponu na Grossglockner (foto: Ivo Kekec) zmagi na maratonu v Avstriji, pa seje situacija le obrnila na bolje, vrnila se je samozavest in ponovna želja po dokazovanju. Kot prerojen se je tako v sezoni 2005 vrnil v amatersko druščino, dobil tekmovalno licenco Radenske-Rog in novo kolo firme Scott, s katerimi že vrsto let tudi poslovno sodeluje. Umirjeno delo v prodajalni in sproščeni, vendar naporni treningi stopnjujejo njegovo formo, ki jo je že presenetljivo kmalu kronal z zmago na letošnji drugi dirki slovenskega pokala v Logatcu. Zmaga je še toliko bolj odmevna, saj krožna vožnja po dirkališču ni ravno pisana na kožo ljubenskemu asu, po pripovedovanju sodeč pa je bila odločilna premišljena taktika in brezkompromisna vožnja v zavojih. Res dobri obeti za vrhunec sezone, kjer bo za Helija bržkone najbolj pomembna junijska dirka po Sloveniji s kraljevsko etapo, vzponom in ciljem na Vršiču. Franjo Pukart ANA TEVČ IZ MOZIRJA, SMUČARKA V KARVING DISCIPLINI »Z voljo se do marsikaj doseči Gimnazijka Ana Tevč iz Mozirja je že od ranega otroštva predana smučanju. Prve smučarske vijuge je naredila po šmihelskih strminah ob očetu Vinku, v osnovni šoli pa je postala članica lučkega smučarskega kluba. Sledila so državna tekmovanja, kjer je dosegala vidne rezultate. Ker pa v Lučah ni bilo mladinske kategorije, je Tevčeva svoje smučarsko znanje v alpskih disciplinah pozneje nadgrajevala v smučarskem klubu v Velenju. V letošnjem evropskem pokalu je bilo sedem tekem, v naslednji sezoni jih bo najverjetneje deset: v Italiji, Avstriji, Švici, na Poljskem in predvidoma v Sloveniji,« je o tekmah in smučarski disciplini, kijoje navdušila in osvojila, spregovorila Tevčeva. Ana Tevč je ob koncu sezone dosegla drugo mesto v starostni kategoriji pod 21 let (foto: Marija Šukalo) Veliko dela in odrekanj so terjali treningi in tekmovanja. »Čez teden smo imeli priprave, ob vikendih tekmovanja. Po njih pa sem se utrujena morala pripraviti še za šolo, medtem ko so se moji vrstniki zabavali. A ni bilo nič pretežko. Z voljo se da marsikaj doseči,« je povedala Tevčeva, ki je vse bolj prepričana, da bo šport postal tudi njena poklicna odločitev. Po spletu okoliščin je Ana spoznala karving. Oče Vinko, ki vedno skrbi za servisiranje Aninih smuči, je v Portorožu spoznal Karla Truglasa, trenerja karving team Slovenija, ki ga je nad to disciplino hitro navdušil. To navdušenjeje prenesel tudi na hčerko, ki seje kmalu priključila Truglasovi ekipi. »Karving pomeni odstop od klasičnih smučarskih tehnik, zlasti v lahkotnosti smučanja in drugačnih izpeljavah zavojev. Tekmuje se na okrog 400 metrov dolgi progi, na koterije dvanajst do štirinajst zavojev. Za vsak zavoj so postavljene tri gobice. Zavoj okrog najbolj oddaljene šteje pet, okrog najbližje pa tri točke. Bistven pa je tudi čas. Smuča se brez palic. Tekmovanje je strukturirano tako, da ob vrhunski smučarjevi telesni in tehnični pripravljenosti terja tudi veliko taktičnega občutka in znanja. Sama se je udeležila vseh sedmih tekem ter ob koncu sezone pristala na drugem mestu v starostni kategoriji pod 21 let, v skupnem seštevku pa je osvojila peto mesto. Dvoletno druženje s člani kluba ji je prinesel nove izzive in poznanstva. Na tekmah so se rojevala pr- « ijateljstva, izmenjavale izkušnje. Jezikovne ovire med Nemci, Italijani, Poljaki, Čehi... so bile vedno premagane. »Ob vseh teh fizičnih naporih in psihičnih pritiskih te kdaj tudi »zvije«. Ko sem na tleh, mi veliko pomeni pogovor z mamo. Če je ni v bližini, jo pokličem. Vedno najde pravo besedo tolažbe. Tudi s svojimi kulinaričnimi dobrotami me razvaja, ko se ob nedeljah vrnem s tekmovanja. Težko se namreč navajam na jedi, ki so nam na voljo v različnih državah na tekmovanjih. V oporo sta mi tudi brat Martin in oče.« Treningi in vrhunska oprema so povezani z visokimi stroški, ki jih Tevčevi premagujejo na različne načine. V veliko oporo so jim tudi sorodniki in dobri ljudje, kijih ta šport navdušuje. Lani so Ani v domačem Šmihelu pripravili veselico z bogatim srečelovom, za katerega so dobitke prispevali številni donatorji iz Mozirja in tudi širše. Izkupiček je Ana porabila za nakup novih smuči, saj jih mora zamenjati vsako sezono. Kljub številnim obveznostim pa Ana najde tudi čas za svojega fanta Tomaža, kiji na individualnih treningih na Golteh pomaga tudi pri pripravi proge. Marija Šukalo EVROPSKO PRVENSTVO V PIKADU ■ POREČ 2005 lep uspeh Savinjskih šampionov Poreč, obmorsko letovišče v hrvaški Istri, je drugič zapored gostil najboljše evropske igralce v elektronskem pikadu, po sistemu 501 duble out. Prvenstva se je tudi tokrat udeležila ekipa Savinjskih šampionov v postavi Igor Poprask, Sašo Kopše, Fadil Kavazovič, Herman Pokleka in Denis Mlinar, ki je v močni konkurenci 50 ekip zasedla odlično peto mesto, prav takšen rezultat je uspel kapetanu Po-prasku med posamezniki, v kategoriji trojic pa so osvojili celo bronasto medaljo. Najboljši savinjski pikaderji, ki so si nastop na evropskem prvenstvu izborili na podlagi rezultatov enajstih kvalifikacijskih »rang« turnirjev, so izredno dobro začeli in po zmagi proti Švicarjem in Italijanom celo vodili. Vendar pa je bilo to le prelepo, da bi se ponovilo še naslednji dan in na koncu so bili več kotzado-voljni s petim mestom, karje doslej njihova najboljša ekipna uvrstitev. Veliki odprti turnir Evrope v Poreču (European Big Open -Poreč 2005) pa bo ostal še posebej v lepem spominu Igorju, Sašu in Fadilu, ki so med trojkami osvojili tretje mesto in poleg certifikatov domov prinesli še bronaste medalje. Igor Poprask je bil med resnimi kandidati za odličja tudi med posamezniki, njegovo peto mesto in življenjski uspeh pa je takole komentiral: »Izredno sem vesel uspeha, ki smo ga dosegli tako ekipno, v dvojicah, trojkah kot posamezno. Zmaga nad Švicarji in Italijani je bila sanjska, še bolj pa občutek, da se lahko kosaš z največjimi evropskimi mojstri pikada. Med njimi nedvomno zaseda visoko mesto Hrvat Goran Protega, s katerim sem se na prvenstvu pomeril kar dvakrat in ga na veliko presenečenje domačih navijačev obakrat brez izgubljene igre gladko premagal. To so dogodki, ki jih ne pozabiš, in upam, da to ni moj zadnji nastop na evropskih prizoriščih. Hvala sponzorjem in Občini Mozirje za finančno pomoč.« Franjo Pukart GORSKO KOLESARSTVO Pohovnik zmagal tudi v Avstriji V avstrijskem St. Stefanu je potekala tekma gorskih kolesarjev v cross-countryju za pokal Alpe Adria 2005, kjer je v kategoriji mlajših članov (U-23) ponovno slavil mladi lučki as Boštjan Pahovnik. Njegova odlična forma in tretja zaporedna zmaga so dober obet pred vrhuncem sezone, evropskim in svetovnim prvenstvom. Devet krogov spolzke in razgiba- ne proge, s strmimi vzponi in slalomskimi spusti med drevesi je bila pisana na kožo mlademu Pahovniku. Svojemu klubu Uni Team Ljubljana je tako po dveh zmagah slovenskega pokala prikolesaril še zmago v mednarodni konkurenci pokala Alpe Adria. Za njim sta se uvrstila Luka Koder (MBK Črni Vrh) in Avstrijec Max Renk. Franjo Pukart ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 13. KROG Bo odločitev padla že danes? Nadaljevanje prvenstva v Šmartnem ob Dreti je lestvico le še bolj razdvojilo. Favoriti so zmagali in se bodo borili za najvišja mesta, poražencem pa ostane hud boj za obstanek. Sicer pa so bila srečanja 13. kroga precej izenačena, kjer so imeli Razborčani in Rančerji veliko dela s Solčavo in Mozirjem. Rečica je osvojila pomembne točke za priključitev vodilnim, »zadrečki« derbi pa je tokrat pripadel ASC-ju. Najbolj zanimivo dejanje prvenslva pa bo nedvomno danes, ko se bosta ob pol šesti uri popoldan pomerili prvouvrščeni ekipi iz Veniš in Radmirja. Tega ljubitelji okroglega usnja res ne smete zamuditi. Franjo Pukart Rezultati 13. kroga: Černivšek s.p.-Pizzerija Planinka : Žekovec 4:1, Davidov Hram : ASC 2000 2:4, ŠD Rečica : MC Lipa 3:2, Solčava : Razborje 1:3, Ranč Burger : ŠD Mozirje 2:0. Lestvica po 13. krogih: 1. Ranč Burger 31,2. Razborje 31,3. ŠD Rečica 28,4. ASC 2000 -23,5. Davidov Hram 18,6. Černivšek s.p.-Pizzerija Planinka 17,7. Žekovec 11,8. ŠD Mozirje 10,9. Solčava 7,10. MC Lipa 5. NOGOMETNI KLUB LJUBNO PODKRIŽNIK Kadeti v Šentjurju brez težav Zmagoviti niz ljubenskih kadetov se nadaljuje. Šentjur kljub prednosti domačega igrišča ni uspel resneje ogroziti razpoloženih Ljubencev, ki so zanesljivo zmagali. Gole sta dosegla brata Goltnik. Kadeti ostajajo na drugem mestu prvenstvene lestvice, članska ekipa je bila vtem krogu prosta. V soboto pa se na Ljubnem obeta prava revija nogometa. Naključje je hotelo, da se bodo na domačem igrišču v prvenstvenih tekmah pomerile prav vse ljubenske selekcije. Program se bo pričel z nastopom tretjeuvrščenih starejših cicibanov proti ekipi vodečega Malega šampiona iz Celja (ob 9.30), nadaljeval z vodečo ekipo ljubenskih mlajših dečkov proti istemu naprotniku (ob 11.00), sledi nastop ljubenskih kadetov z vrstniki iz Žalca (ob 14 h) ter ob 17 h še nastop članov proti vodilni ekipi Malega šampiona. Vsekakor vredno ogleda. Jože Grčar Podkrižnik 0:2 (0:2) MU Šentjur : Ljubno Šentjur, gledalcev 50, sodnik: Primož Deželak (Hrastnik). Strelca: 0:1 Roman Goltnik (14), 0:2 Rok Goltnik (30). Ljubno Podkrižnik: Grčar, Rosenstein, Žagar, Majko, Glinšek, Rok Goltnik, Lipnik (Kovač), Miklavc, Roman Goltnik (Anžin), Kompan, Brinjovc. STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekma z malokalibrsko puško Preteklo nedeljo so na strelišču Zagradiše člani gornjegrajskega strelskega društva organizirali tekmo z malokalibrsko puško leže. Tekme se je po sobotnem treningu udeležilo 25 strelcev, ki so dosegli solidne rezultate. Na prvo mesto seje uvrstil Henrik Strnad z 78 nastreljanimi krogi, drugi je bil Janez Železnik s 75 in tretji Ivko Poličnik s 73 krogi. Tomaž Trogar ČRNA KRONIKA • KRIVOLOVCI Ljubno ob Savinji: 12. maja so znani kršilci v reki Savinji lovili ribe. To se je dogajalo na območju, ki ga nadzorujejo ljubenski ribiči. Ker so lovili brez dovoljenja, bodo imeli opravka z inšpektorjem za ribištvo. • PRESTAVLJANJE MEJNIKA Gornji Grad: 13. maja je oškodovanec iz okolice Gornjega Grada obvestil policiste, do mu je sosed izruval enega izmed mejnikov. S tem mu je preprečil dokazovanje meje lastnega zemljišča. • VROČEKRVNA NESPEČNEŽA Mozirje: V zgodnjih jutranjih urah 14. maja sta se pred gostinskim lokalom v Mozirju sporekla moška. Bolje zanju bi bilo, če bi takrat že spala. Ker pa sta se pretepala, bosta morala svoje početje pojasniti sodniku za prekrške. • KRAJA LESA Luče: 14. maja je neznani storilec iz gozda v Podveži odpeljal okoli 30 kubičnih metrov okroglega lesa. Lastnika je s tem oškodoval za okoli 500.000 tolarjev. • HODIL V SPANJU? Rečica ob Savinji: Lastnik vikenda v Homcah je 15. maja ugotovil, da je neznani storilec vlomil v njegov objekt. V njem je prespal, odnesel pa ni ničesar. /Sf|pf®!Ì© NAZARJE Sobota, 21.5., ob 20.00 Nedelja, 22.5., ob 17.00 PROPAD-vojna drama Režija: Oliver Hirschbiegel Igrajo: Bruno Ganz, Alexandra Maria Lara, Corinna Harfouch, Ulrich Matthes Traudì Junge je mlada tajnica, ki v Hitlerjevem bunkerju spremlja poslednje izdihe tretjega rajha in vse večje diktatorjevo mentalno nazadovanje. Med tem ko na površju divjajo siloviti boji, se prebivalci bunkerja vse bolj oddaljujejo od realnosti, krutost nacizma pa naposled zahteva svoj davek tudi med njimi. Kinematograf si pridržuje pravico do spremembe sporeda. ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zsornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... Dežurne službe Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni žhnnozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CEUE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145. Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Ko pošle so ti moči, pa za vedno zaprl trudne si oči. Čeprav sedaj v grobu spiš, z nami dragi ata kakorprej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija Jožefa DEŠMANA iz Luč ob Savinji (15.1.1928 - 6.5.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste ga v velikem številu spremljali na zadnji poti, izrekali sožalje, darovali sveče, cvetje in za sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen pogreb, govornici za poslovilne besede in pevcem za odpete pesmi. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči domači z Zahvale, Oglasi j m SINTAL' CELJE Vaša varnost Je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si Zaspi, mama moja, zaspi! Zapri se v tihe, globoke sanje. Vzemi me kdaj za trenutek vanje, ko mi bo na tem svetu hudo. (Tone Kuntner) ZAHVALA V 93- letu starosti nas je tiho zapustila ljubljena mama Marija FLUDERNIK z Ljubnega ob Savinji Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala za govor, petje in opravljeni pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in brata Milana VENERA (19.12.1929 - 9.5.2005) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše, pisna in ustna sožalja ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospe dr. Idi Kramer za dolgoletno zdravljenje ter gospemajoži in Veri za pomoč. Hvala gospodu župniku, gospodu Grudniku za lepo izrečene besede slovesa, praporščakom ter pevcem. Vsi njegovi Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Vladimirja TEVŽA (1.10.1944 - 5. 5. 2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi govorniku, pevcem in trobentaču. Vsi njegovi ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Ivana PERGOVNIKA iz Gornjega Grada (23.I.I929 - 8.5.2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku in pevcem za opravljeno sveto mašo, gasilcem za spremstvo in poslovilne besede. Posebna zahvala velja vsem, ki ste mu v času bolezni pomagali in ga obiskovali. Žalujoči vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 V I ■ 1*0 r\\s r» /m i\ r\r\ i curvo iiuviuo Bolane prednosti "Imel sem prometno nesrečo, pa še prebava me daje - zaprt sem!" potarna Andrej zdravniku. Doktor ga tolaži: "Po novem zakonu o bolniški ti bo zaprtje prav prišlo, saj zaradi nizkega nadomestila kmalu ne boš imel kaj jesti." Blenda Tavrl Rekel sem, da so nizki udarci prepovedani! Motne misli bistrih glav Dobro, da vlada ne sprejema zakonov in sklepov prepogosto. Kako pa bi bilo, če bi se vam kdo vsak dan sprdnil v ventilator? Slovenci si znamo izvoliti dobre voditelje. Vedno nam dobrodušno dajo denarno podporo in pomoč k tistemu, kar nam prej vzamejo. Kakšno vodstvo bi ljudje radi, bi politikom najlažje pokazali tako, da ne bi izbirali njih, pač pa državo, v kateri bi najraje živeli. Ni res, da bi nas nekateri radi prestavili v čase najhujšega izkoriščanja delavcev. Nekateri bi se s tem ne zadovoljili! Čedalje več ljudi misli, da nam je šlo bolje, ko nismo imeli izbrancev po volji ljudstva. Tudi Janša je izkazal hvaležnost borcem za svobodo, ki so jo izborili med NBO. Drugače bi težko uspeval - slabo zna nemško. Prosimo člane strank na poziciji, da se na račun kritik vlade ne živcirajo. Zdravje se vam bo poslabšalo in pristali boste v bolniški, kjer bi utegnili spoznati dobrobit vaše podpore novim zakonom. Ministru Bručanu bo zmanjšanje stroškov za bolniški dopust gotovo uspelo na račun veselja brezposelnih. Naposled bodo le dobili večjo podporo kot zaposleni. Prepozno ujet Lojze, partizanski junak, ki mu je uspelo onesposobiti največ sovražnih vojakov pade v zasedo Nemcev. "Moral bi paziti, kod se potikaš!" se mu posmehne gestapovec, kateremu so ga pripeljali. Lojz vrže kup zaplenjenih kljukastih križev iz žepa na mizo in reče samozavestno: "Meni pravite, da naj pazim?" Mikro pregled Minister Drejc Bruka potarna: "Glava me boli, grem na pregled k zdravniku." "Zakaj?" ga vprašajo sodelavci. "Misliš, da bo kaj našel?" Kataklizma Vladna svetovalca se pogovarjata: "Pred naslednjimi volitvami se morava pripraviti na najhujše!" "Zakaj? Misliš, da bomo na volitvah zgubili?" "Ne, zmagali!" Zadnja boniteta Zadnji odpoklic ambasadorja prejšnje vlade je bil preklican. V Kirgiziji lahko ostane, kdor je že tam. Krjavlji Šimen razmišlja na glas: "Preneka-teri naši ministri močno spominjajo na modreca Krjavlja." "Ampak, saj Krjavelj ni bil modrec," ga popravi Šimen. "Ravno zato!" Tugo Mernik Bil bi prvak, če ga ne bi tako dajalo ljubosumje! ms Cvetke in koprive PRED KAMERO V ŽIVO Pevki mešanega pevskega zbora iz Nazarij Žalika Grudnik (levo) in Dušanka Eremita: »Odločno podpirava prizadevanja za poseben televizijski program, ki ne bo na voljo od ljudstva izvoljenim čvekačem, ampak nam, ljudskim pevcem. Še posebej zahtevava, da se iz konkurenčnih razlogov s programa umaknejo sluzaste mehiške nnrinlifivnnke « (ZA)HRBTNA UMETNOST Gledališka in filmska igralka Nataša Tič Ralijan: »Tale štos z intervjujem je odlično uspel, saj si me v dvajsetih minutah bolj obdelal kot Tič in Mario v celem nedeljskem večeru.« Publicist in samostojni novinar Edi Mavrič - Savinjčan: »Prihodnjič naj pride s tabo tudi Ana Liza, da gospoda ne bosta brez vzroka ljubosumna.« ("KLJUVANJE PO SAVINJSKO PRESSI Križanka, Oglasi ) STAREŠINA, NESTOR, SENIOR OSTANEK KART PO RAZDELIT- VI FRANCOSKA NIKALNICA LEŽEČE TISKARSKE ČRKE JUNAK PRAVLJICE TISOČ IN ENA NoČ AMERIŠKI PIŠATE LJ-EDGAR ALAN OTOK V PRESPANS-KEM JEZERU ELEMENT (OKRAJŠ.) TONI INNAUER ZDRAVILO IZ OPIJA SPOGLED- UIVOST KRONIKA, LETOPIS GRŠKA ČRKA OCVRTO PECIVO IZ RAZVALJAN. TESTA NAZOR O PRIVI LEGIR. ELITE SPOSOBNOST MIŠLJENJA, INTELEKT BREZBOŽ- NIK IZDELOVA- LEC OPEKE EVROPSKI DEL CARIGRADA VSE V REDU LEPILO (POG.) KAMNITO ORODJE IZ NEOLITIKA PRIZNAVA VELIKE VELJAVE PREMET PROSTO * & ŠPORTU) ŠAHOVSKA FIGURA OTOK V PERZIJSKEM ZALIVU PRIPADNIK SKITOV SLAVKO KOTNIK ŠVICARSKI POLITIK- GUSTAVE VRSTA SUKANCA, BISERNICA LEE AARON ZAŠČITNI PREMAZ ZA LES NAJDALJŠA REKA V ITALIJI KDOR IZDELUJE KIPE OSEBNI PRAZNIK PRVI MADŽARSKI VELIKI KNEZ SRNI PODOBNA AFRIŠKA ŽIVAL HUDIČ (IT) NEMŠKA SMUČARKA- MARTINA SORTA JABOLK OBELJENO POSTAVLJ. SMREKA ZA 1. MAJ Portal Savinjsko dolino MINI SLOVARČEK: TALION- kazen, enako vračilo za kaj AZEMA- francoska igralka- Sabine FROL- hrvaški pisatelj- Ivo ARPAD- prvi velik Madžarski knez ALATA- evropski del Carigrada 89,1 M Poslušajte nas vsak dan od 5,30 do 10,00 in 14,00 do 19,00. Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold Napovednik • Petek (20. maj), ob 10.00. Varpolje (Pri Kosu) Otvoritev razstave vezenin v rešelje tehniki (ogled možen tudi 21. in 22. maja od 9. do 19. ure) • Sobota (21. maj), ob 7.40. Šmartno ob Dreti, Račnek 6. planinski pohod na Goli vrh (PD Nazarje) • Sobota (21. maj), ob 9.30. Ljubno - Foršt: Nogometna tekma - Ljubno Podkrižnik : MŠ 40 Design (starejši cicibani) • Sobota (21. maj), ob 11.00. Ljubno - Foršt: Nogometna tekma - Ljubno Podkrižnik : MŠ Zeusšport (mlajši dečki) • Sobota (21. maj), ob 14.00. Ljubno - Foršt: Nogometna tekma - Ljubno Podkrižnik : Žalec (kadeti) • Sobota (21. maj), ob 17.00. Ljubno - Foršt: Nogometna tekma - Ljubno Podkrižnik : Mali šampion (člani) • Sobota (21. maj), ob 20.00. Župnijska cerkev Mozirje Koncert Savinjskega trobilnega kvarteta • Nedelja (22. maj), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Domžale (pionirji) • Nedelja (22. maj), ob 15.00. Farna cerkev v Novi Štifti Koncert New Swing Quarteta v čast pokojnemu papežu Janezu Pavlu II. • Nedelja (22. maj), ob 21.00. Max club Velenje Koncert: Robert Jukič Quartet ŽIVALI - PRODAM Ugodno prodam mladiča nemškega ovčarja; gsm 031/719-227. Kozličke za zakol ali nadaljnjo rejo prodam; tel. 03/584-31-75. Prodam teličko sivo-rjavo, staro 10 dni. Tel. 03/584-13-90. Prodam brejo telico sivko in kupim kosilnico za traktor; gsm 031/862- 768._____________ Prodam telico sivko za zakol težko 500 kg; tel 03/584-14-34. Prodam telico sivko, brejo 8 mesecev; gsm 041/616-463. ŽIVALI - KUPIM Kupim bika in kravo za zakol in bikce mesnate pasme za rejo; gsm 031/ 533-745. Kupim bikca starega 10 dni; tel. 583-12-13. Prodam traktorsko kosilnico sip 135; gsm 031/649-944. Drva meterska, cepljena bukev, gaber - prodam; gsm 031/585- 735. Prodam hidravlični cepilec drv; gsm 031/568-095. ODDAM Oddam otroško sobo z dvema posteljama; gsm 031/842-615. OTROŠKA OPREMA Voziček inglesina cross, rabljen, odlično ohranjen, zelo ugodno; gsm 041/662-497. Prodam stolček za hranjenje in nov voziček hauck po znižani ceni; gsm 041/662-497. Prodam otroški voziček hauck -city shopper, modro bel, malo rabljen, z lupinico za nošenje dojenčka; gsm 031 /732-776. Voziček hauck nov, voziček inglesina rabljen, stolček za hranjenje -ugodno prodam; gsm 041/662-497. Lepo ohranjen otroški voziček "peg perego - Venezia" ugodno prodam; gsm 031/670-801. Prodam voziček hauckshopper 6, nov, zelo ugodno. Gsm 041/662497. NEPREMIČNINE V najem oddam starejšo stanovanjsko hišo. Informacije na gsm 051 / 330-247. VOZILA - PRODAM Prodam škodo felicijo, letnik 96, 8500 km; gsm 041/374-208. Prodam renault elio bebop, 1.1995, cena 350.000 sit; gsm 031/758-592. Prodam renault elio 1.4. rt, I. 94, metal-modre barve, ohranjen, po dogovoru; gsm 041/230-440. Prodam motor apn 6, lepo ohranjen; gsm 031/379-452. Prodam renault 5, letnik 1993, rdeč, dobro ohranjen, druga lastnica; tel. 583-22-80. Prodam subaru impreza sedan, 1.6, 4WD, letnik 1998; gsm 041/ 706-065. OSEBNI STIKI Mlajši moški išče zvesto življenjsko sopotnico. Gsm 031/836-378 ali pišite p.p. 40,3312 Prebold. ŽIVALI - MENJAM 2 leti staro telico limuzin za zakol -zamenjam za brejo telico ali mlado kravo; tel. 583-52-58. IŠČEM Snažilka išče 4-urno zaposlitev v Mozirju ali okolici; gsm 041/751-489. DRUGO - PRODAM Krompir jedilni sante, kolifort - prodam; gsm 041/239-017. Zelo ugodno prodam vgradni hladilnik gorenje, brezhiben; gsm 041/ 868-553. Avtoradio + 2 zvočnika 10.000, siemens C 45 gsm 2 kom. 5.000, woofer pioneer 20.000, hp tiskalnik foto 20.000; gsm 031 /451 -948. Prodam mb 508 ali zamenjam "blagovna menjava"; gsm 041/ 783-988. Prodam videorekorder, cena 10.000 sit; gsm 041/594-004. Prodam BTV 71 model fine line, cena 50.000 sit; tel. 584-11-23. * 400 Prodam gumenjak maestral 18S z motorjem tomos 4,5 konja; gsm 031/333-781. Prodam subwoofer, mac audio, 400 rms, 800 W, 4 zvočniki v škatli, ohranjeno; gsm 051/365-148. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in Kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevoznišh/o, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazafiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. ŠIVILJSTVO MONROE Šivanje po meri - birme, obhajila, poroke... Preoblačenje gumbov. Gsm 041/720-571. Nataša Forštner s.p. Prešernova 7,3330 Mozirje. Prostoren avto za športnike in vartneže velja povedati, da s tem motorjem in opremo elegance octavia postane ■^1 precej dražji avtomobil, ki pa ob- ™ Novo octavio že nekaj časa pozna- mo v limuzinski izvedbi, combi oziro-Piše: Igor Pečnik makaravanpasebohotis4.572mm dolžine in 1.468 mm višine. Bohoten-. Angleži so pred nedavnim izmerili je je upravičeno predvsem glede '•zadovoljstvo kupcev avtomobilov. prtljažnega prostora, ki z lahkoto Škoda je zasedla drugo mesto, takoj poseka tudi večjo konkurenco. V os- za Lexusom in pred Hondo. Velika novi namerimo po novem 580 litrov potrditev blagovni znamki, ki je bila prostornine, ob podrtih klopeh pa kar še pred petnajstimi leti tako rekoč na 1.620 litrov. Omogočeno je elegant-dnu. Rešil jo je Volkswagen in sedaj no odpiranje roloja z eno roko. ji, vsaj na angleškem trgu, uspeva Notranjost je bogatejša za kvalitet- celo bolje kot njemu samemu. Pri nejše materiale in lepše merilnike, ki PSC Praprotniku v Velenju smo do- so po novem opremljeni z velikim funkcijami za avtoradio, tempomat bili na preizkus octavio combi 2.0 zaslonom (za doplačilo). Opremo in še bi lahko naštevali. Bistvo pa se TDI. Omenjeni motor velja za pripo- prijetno dopolnjujejo klimatska nap- skriva pod motornim pokrovom, kjer ročeno izbiro, resnici na ljubo pa rava, volanski obroč z osnovnimi novi motor s šestnajstventilsko gla- ZCODOVINE AVTOMOBll Nova ŠkodaOdavia C-onJBEM NAJBOLJŠE ODLOČITVE SO TISTE, V KATERIH UŽIVATE vo iz dveh litrov razvije lepih 140 KM in kar 320 Nm navora pri 1.750 vrtljajih. Moč se prenaša preko šeststopen-jskega menjalnika, kije konstruiran za idealno razporeditev navora in manjšo porabo goriva. Motor sicer ne sodi med tišje, ampak z naraščanjem hitrosti piš vetra preglasi njegov zvok. Zadnja štirivodilna prema prispeva k odlični vodljivosti in povečanemu udobju. Testna octavia je bila opremljen s 17-palčnimi platišči in športnim podvozjem. V praksi se to podvozje izkaže za dober kompromis med udobjem im športnostjo. Vodljivost je izboljšana, lega v ovinkih in na avtocesti še suverenejša kot pri predhodnici, pri vožnji čez kratke grbine pa so potniki prikrajšani za raven udobja, ki ga ponuja serijska octavia. Prehitevanje postane užitek in dolga potovanja po avtocestah zabava. Skratka - avto za športnike in varčneže, ki se izkaže tudi s precej redkimi postanki na bencinskih črpalkah. 20. maja praznuje 1. rojstni dan Očka in mamica vesela sva, ker danes U bes prve svečko upihnila, v Lea največji zaklad v 1 najinih srcih si in želiva ti, da srečna ter razisrana bos vse dni. Ati, mami in vsi, ki te imajo radi MATEJA LIK EB -TERNlIKs.pi., Ob Trnavi; 1LMO,Z;I'RJE te t. ; 8 3i9?A9i5Gffc fak w >C/3 03 CO o _£5 o o Q_ Q_ Q_ Q_ »CO CD CO CO CD DČ. CO «A E Celje - skladišče _______ D-Per računali 7/2005 Telefan; 03/83 8 .. iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiill SIT -VIAK8T800 düpset, . - AMD Athlon64 3200». -512MB DORAM PC400 -ATI Radeon 9600XT25E - 200G8. TÈ - DVD-/-RMHJAL Layer 5000016195,20 COBISS 15“ LCD MONITOR I SAMSUNG SM152X, s 3% popusta na gotovinsl na vse artikle, ki jih imamo do konca meseca maja . ena stran A4 cena do konca e-pošta: cring04@volja.net . Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure OB GOTOVINSKEM NAKUPU | VAS NAGRADIMO! TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA STARO IN MLADO v prodajnem centru TUŠ Nazarje, tel. št. 839 02 55 I Športna obutev, elegantna obutev, obutev za obhajilo.. Največja izbira obutve KOPITARNE SEVNICA po dostopnih cenah. VABLJENI V NAŠO PICERIJO IZOLES, tel. št. 031 892 685 krekoviskladi ii - j klas SKala 'Mš $ ću maju brd’A vstopne provizije! I iKMhNE informacije '% liwij r-iT/ Prvi slovenski vzajemni sklad, ki investira v podjetja, ki ustrezajo določenim družbenim, okoljskim in etičnim kriterijem na različnih svetovnih trgih. krekov sklad KLAS delniški vzajemni sklad www.krekova-druzba.si ■Rgfi MJMSmVšmMg»1 ' U j, i k A1 k mmmm mm mmi m krekov sklad SKALA o mešani vzajemni sklad po petih letih med najdonosnejšimi v Sloveniji krekovadružba Novo vpisno mesto v vaši soseski: Naložbe Lukač d.o.o., Spodnja Rečica 59,3332 Rečica ob Savinji. Pogodbena vpisna mesta: poslovne enote Banke Celje, Banke Koper in Raiffeisen Krekove banke, večje enote Pošte Slovenija, www.vzajemci.com,www.skladi.com Oba Krekova sklada upravlja Krekova družba za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Slovenska ul.! 7, Maribor. Prospekti, izvlečki prospektov, praviia upravljanja, letna in polletna poročila so med delovnim časom na voljo na sedežu družbe, na vseh pogodbenih vpisnih mestih, ki sprejemajo pristopne izjave, kakor tudi na spletni strani www.krekova-druzba.si