Ste*, 348 (fosamezRa Številka 8 vinarjev.) V Trsta, t pont^Dlek 17. de^mbra 1911 XI SI. tt»^l nedeljah ob 3 zjutraj. in praznikih, Cr*j"lfr*o. Ll-t sv Va A? 4 c i eto.......K 3 i 20 la pol leta.................15 60 U tri nesccc................7 80 ta nedeljsko lidaja n eeto leto...... . 6*20 M pol leta................ s 3*50 Posaoeme itevtlke .Eđiiiosli* jWctL.J»$o , o . zastarele Str .'like po 10 v'aarjev. Oglasi se ftčuniijo a* ir i i i m c t r e v iirokostl cue K Cene: Oglasi trgovcev Jn obrtnikov.....mm po 1 Osmrtnice., zahvgle, poslanica, og'.Ttf denarnih zavodov ................. po 2-, Oglasi v tekstu Usta do pet vrat........K vsaka nao se nahajale nekoliko bolj zadaj. Ponoći se ie boj prekinil. — Ob vrhu št r lit i e Mt Solarola ie nasprotnik ob 12 in pol napadel z velikimi •7!?%a»»'j. pri Čeir.rr i?a je podpirala neka •n Jama akcija, ki je bila naperjena prelazu Orsa. in velika zastavitev AVSTRIJSKO. Dl NAJ, 16. (K-or.l Uradna se razj.!a*a: lf>. Uj.emnra IV l T. Vzhodno bojišče. — V čeraj 3e |>ilt> v Brest - Litov^ku sklenieno za vSe rus'ie fronte veljav no premirje, ki «ma iraiati nemirni do 14. januarja Italijansko b o •» s č e. — V okolišu Col Caprila so avsti j-o^rski polki izpopolnili svoje uspehe. pri čemur ie ostalo v naših rokah /op t ae^Jj stotin u;etRi-_ Ob riavi artiljerijski bol. Načelnik generalr NEMŠKO. CtKOLIN, 1*. (Kor.) Wolffov urad po-roča: Veliki glavni stan, 16. dec. 1917. Zapadno boJUče. V graščinskem parku Bezelhoeka smo naše črte po odbitju ^ovražne^a delnega nnp^da pomaknili naprej ter napravili »jetnike. Živahno artiljerijsko delovanje od Scarpe do Oise. Pri .ViOnchvtt in jugozapadu > Canbrala J? znatno naraslo na sili. An-ttle&i strneš pri Monchyu in Bulleeouriu se Je izjalovil. V izvidafcVih ho£h n2 točkah francoska fr«:we so blii dovedeni ujetn' ti. \ z ii o d n o b o i i * č e. - V rirest-Utovsku so 15. decembra Njega kralj. Vi-vojni nusrial princ Leo-poid Bavarski H» za^tofrrtkj zveznih v!a-sii poc^pišili o premirju z Rusijo za dobo 2S dni. veljavno «»-J »7. decembra t> • 12 opoldiie Calie. V.acedonska innia. — Artiljerijsko delov a:ijt Angležcv med Vardarie« in l)ojran;Mj?! jezerom. Italijansko b o i i š č e. - Ra/šir-lai-jč s volt •i-ivhe avsir?>-0grske čete i iia»Vy< on: T italijanske nostojaoke »tižno Co! Ciipr»la icr ur?le seč sto mož, met! nami t« častnikov. 'rvi ^cnv-ralni \vc.rtiriiKiister r !. I.udendofff. TURSKO. CARIGRAD, M. (Kor.) Iz jflavtaeca stani ce por. Za: Pa!estii:ska Fovrs-}fie ?unV.e pr. ti in levemu hrilu na-*!fc p^stojrnk v/ho.'»^» Jeruzalema smo 7p.*-n»!i b^-ez ^rr'la. \ pristanišču An-i »ie je b?l i. m. v tooljen srrvražen . ,rv>r< čcni paznik. Iznt^J 18 aa»ož posadke .j lf mož i»i i?vji jasMika uMi, osr l! utOn fi. CVRIGRA?). 15. IKcirJ lz irl^vntga sta- ° a i e S t i n s k a i r o n t a. — Ob obšli j nr.s n.tf/kus močnejše sovraž- na f^rrnile. da bi pr«>dri^ naprti. \ zHikI-iiu Jeraz&lema n;: \ tt^ćKah jri'lierijs^! boji. Na n«a?oazijski ••rb^f? snu> zasedli McssokS ^ ?n Pl^kc. P1v. *-iiRiL IN PRlcLrh^C MIROVNIH POGAJANJ. it;ivOLiN. lo. ^Kor.) \Volnov urad po-roča: 1'uoblasč^ni zastopniki ruskega vr-lirivuc^a ar.iiadne^a vodstva na eni, in vrluivniii im.iadnih vodstev '^inčije. Av-mmi (»grško. fc^Hgarske in Turčije na dru-erani so 15. decembra 1917. v Brestih t \ 4na podpisali pocotto -> itimmtlm Premirje >e r>rične i/, decembra 19»7. «?,ould!ie rer traja do 14. januarja 191*. V slučaju, da se ne odpove z sedemdnevnim it»k >m. tra.a r»remir.e avtomatično daije. Piv >e razteza na \ >e bojne sile na L-tiarm ser na zračne in pomorske bojne si!*, aie iniskih fronr. — Po členu 9 po-iio'he se prlčno sedaj, nadeveznjoč na pk h o i. K: se ie nadaljeval tndi ponori ter je dnevnem svitu postal zopet srdit, ■e i «j-il br^7 presledka. V prv lli popol-čs s'-ili urah je poslal nasprotnik v nanad sv-je pehotne mase. V okolišu prelaza Bt -te nam ie ena naših krajevni proti-ofenziv omogočila, da smo dvakrat du-seVelman in marki sta se zelo začudila temu paradoksu in sta želela, da bi general dalie razvijal svoje misli. Dejanski sta pa smatrala Miranovega za zagrizenega tirana, ki ima o ljudeh in o psihologiji narodov neizobražene nazore ruskega satrapa, in kolikor toliko začudeno sta sledila rjegovi teoretski obrambi carjevega sa-modržtva. Po mnenju Miranovega politika ne bi fcila nič drugega, kot po prevzetnem meščanstvu izmišljena, puhla veda. Bolj ga je zanimalo le socijalno vprašanje. Ker pa to vprašanje obstoji že od ustanovitve sveta sem, kar sta se zdužila dva divja, fra, ia bi skupilo lovih divjačino ali ob-» ijerijskega oen?a. ki je zagrnil paše jrit'. Odbili smo ga s pro»:napadoint ki mu ie prizadejal težke izgube. Ob 4 popoldne je ponovno napadel s svežimi silami. Toda nov p^rstinapad ga ie i»risilil, da se je umaknil tekom *c2-n dneva ustavil pehotne akere. — Zadfžrmje na^ih čet četrte armade v boju. ki se s >kraino sr-d-tostjo in neizprosnostjo vrši štiri dni sem med Brento in P' ~vo je vredno veU-čine te ure. _ DOGODKI NA MORJU. B^ROLIN. cvi Ceikask v svr.i> t;v, uKa 7!!iemo, da ^e * eninove čete po ip.iaio :er se aretirajo Ila": so*r?etov vojaških organizacij PMTTt"%)Oa\ ? D, 11. (Petr. br/.. av»ciioiia Knr ) (Zakasnelo.) Ustavr.».l«;i dan proglašen za prost dan, se :,c* u ' jivvila Tianitestacije mnogob.u.na n»nu--ica ljudstva, vendar je bilo videti ie malo delavcev in vojakov, ker jih je b i it- rc^rajski tieiavski in vojaški svet po-v posel ne t n pozivu, da se ne udele/.e nanitestacijc. ki ie b la prirejeni v roča o srduem l-.oju delovala ;>olie, se to vprašanje ne da rešiti enotno, temveč se ie treba po' sod zirati na različne živlienske pogoje. Popolnoma neodvisno od vsakočasne vladne iblike da se je to vprašanje izpreminialo z menjajočim se napredkom industrije in ved. Miranov je bH mnenia, da je obžalovanja vredna zmota, če se misli, da se inore rešitev socijalnega vpraševanja pospeševati z zakonodajo, kajti dobri zakoni da bi ji predpisavali naravnost vsak korak, ki naj bi ga storila, d \ irn bi pa slabi zakoni bili v nadlego le za posameznika. ne da bi mogli zaustaviti strahoviti napredek socijalnega razvoja. Vendar pa da se je po njegovem mnenju ta razvoj z najpravilneišo hitrostjo vršil v organizmu, kateremu so zakoni delali najmanj nadlege, v monarhični drŽavi, katero vlada absoluten vladar. — Pod absolutnim vladarjem, — je de- ri ic 1 Leljst viškimi in KaledinovimL bornimi silami sr: belgorodu. Zdi sc tu a ia r.eh;st\ eno krajevno akcijo STOCKHOLM. 15. ^Kor.) Kakor poroča »Pravda ; so dobili boHševiki pri volitvi za ustavodajno skupSčino v Rostovu večino. Vest o i/krcanjia japonskih čet v Vladivo-stoku — neresnična. Bti Finsk« vprašanie In Švedska. STOCKHOLM. 14. (Kor.) Sociialno-demokratična stranka objavlja oklic, v katerem obžaluje, d? en del Švedskega meščanskega časopisja zahteva oboroženo imervencHo Švedske, da bi se na ta način post>ešila ločitev Finske od Rudije. Oklic pravi, da bi se 9 stem mogla za-pričeti mirna poravrnava z Rusijo. Položaj na Portuifalskeni. BF:RN, 15. (Kor.) Lvonski listi poročajo iz Lizbone, da bo vlada sestavljena izključno iz pristašev neodvisnih republikancev in nekaterih republikancev unijo-nžstov. Alfonso Costa iti Soarez sta bila aietirana. General Pimento c astro je dospel v Lizbono. Politični izgnanci so bili amnestirani. Poljski in ukrajinski politiki pri cesarju. UuNAJ, 15. (Kor.) Cesar ie v navzočnosti ministrskega predsednika dr. viteza pl Seidlerja sprejel v avdijenci državne poslance Daszynskega, Glombinsk^ga, (ioiza. Okocima, Kedziora in Zieiieniew-ske«;a. Posl. Glontbinskt :? imel na vladarja iuigovor, na katerega je cesar milostivo odgovoril. Pri nato sledečem cer-k'u se je vladar s prisotnimi razgovarjal o različnih aktualnih dežeT iHi zadevah. — Popoldne je sprejel cei ar v navzočnosti ministrskega predsednika dr. viteza pl. Setdlerla v avdijenci državne poslance Sacz3 r?kcga, Evgena ' e\vickega in Pe-ru^ze^ieza. Petrusj.cw:cz je imel skrbo ir. glede var- a vojnih beguncev. 4er je sprejela ato pred'egj glede nagOi'Lenega provizorija. - Pri razpravi o predlogi glede vojnega davka Avstro-ogrske banke je fnnnčni minister Wimmer z zadovoljstvom opozarjal na še v teku se naiiajajoče s-Jtno vojno posojilo, ki bo imelo največji u in patri-jotizein prebivalstva. Finančni minister si ie popolnoma svest, da ni to nikako zaže-lieno sredstvo, da se tako poslužimo nrune banke. Finančna uprava si nepre '. no prizadeva, da doseže tu kako zboljš ijc. — G^»sposka zbornTca jc sprejela od poslanske zbornice sprcieti zakon o uoiv -abljivosti zadolžnic. kl iih ima izda. i tržaška mestna občina do nominalnega zneska 10 milijonov in 34 milijonov kron, z?, .plode »sno naložitev ustanovnega, pu-j2i1arnegu in sličnega kapitala. Uspeh sedmega avsrrii>f ega voi»:sga posntffa. Dt NAJ, 15. (Kor.) Podpisi na sedmo i.vstri»-ko vojno posojilo znašajo po prvih ugotovitvah svoto 5801'6 milijona kron. — T wfinirlvuo zaključne številke bo mogoče ugotoviti šele pozneje. Sbljudovains r^iltlko. Koncem oktobra t. i. se je vršil v Budimpešti kongres 7a obljudovalno politiko, ki se je pred vsem pečal z vprašanjem, kako zadelati strašne vrzeli, ki so nastale v prebivalstvu vsled vojne. Posvetovanja so se udele^ii ogrski ministri, državniki, zdravniki, nnrodni ekonomi in staiistiki. Izračunali so, da ie Ogrska izgubita od začetka vojne do oktobra t. 1. jal \Velman, — pač res zagoni delajo temu le malo ovire, tem več pa irmavost ali ?^enadni domisieki kakega človeka, ki je lahko norec ali lop<*v. — Ne, — je odgovoril Miranov, — kajti v svojih učinkih so velifed sme*neiši. Poleg tega pa ie absolutna samovlada enega samega človeka samo praizna beseda, kajti tak človek je bolj kot vsak drug podloženi pritisku potrebe, pritisku javnega mnenja. Ce se poizkusi zoperstaviti ema činiteliema. stori to na svojo lastno nevarnost, kajti ravno.ežje se vzpostavi vedno zopet. — S silo, z bojem, mislite pač? — Da, če hočete, z bc^em! — je vzkliknil orjak in oči so se mu jekleno zaleske-tale. — In zakaj tudi ne?----Boj je napredek____te boj dela življenje vredno življenja!____Uirtčt sovražnika al? pa te uniči on! ipomočke. t -iki kon->r toliko sredstva okoli poldrugi milijon ljudi, ki se razde-Ija na padle na bojišč/h, na umrle vojake po bolnišnicah in na civiliste, ki so pomrli vsled po vojni povzročenih kužnih bolezni: iegar, kolera, griža itd. Še hujša kakor to število, Je izguba pri porodih: 1. 1915. in i916. je število porodov znatno padlo napram preišnjim letom in v primeri s številom umrlih, da. pokazal se ie v tem cziru občuten deficit. Seveda od onega poldrugega milijona vojnih žrtev odpada glavni del na nema-djarske narodnost', zlasti na Slovake, Srbohrvatc. Maloruse in Romune; svoje madjars-'co pleme so Ogri kolikor možno štedili; vendar Madjare močno skrbi, kako nadomestiti izgube in dvigniti padlo število celokupnega prebivalstva. Ta stvar pa za nas Slovence ni nič manj važna, nego za Ogre, dasi -se na^a slovenska javnost prav nič ne briga za take » malenkosti«. Brez pretiravanja lalko rečemo s popolno gotovostjo, da imamo v avstrijski polovici mi Slovenci ra/oneroma naihujše izgube na ljudeh! Saj je tretja kar, v katerem so Slovenci, prebil najhujše bitke in si pridobil ime »železnega kora«; prihajajo pa v poštev še čisto posebne okoliščine, o katerih bo govorili šele po voirri. V gotovih krogih se že sedai skušajo sploh utajiti naše žrtve: zato bo potrebno, da sami zbiramo statiMrčni materijal izgub od Župnije do žpp njo. Naibolj poklicano bi bilo za to akcijo naše »Zgodovinsko društvo-, ki bi sc naj obrnilo na župnijske in županske urade, da dobimo celokupno število padlih 'n umrlih \ojakov iz slovenskega dela Štajerske. Seveda bi naj tudi našlo odziv in podporo v tej velevažar! stvari. Ogledati si pa treba i'.' ki jih je nasvetoval buu greš, da sr; vsekane rar.t iziečijo. Poglavitna nasvetov.: so: Preosnova v porazdelitvi posesti in premoženja, varstvo mater, negovanje dojenčkov. denarne olajšave in podpore za obitelj? z mnogoštevilnimi otro'o. Vse to se lepo čka. a dejanski ne izda to veliko; o/:ir se jemlje le na zunanjo, materijalno stran. Prav je in potrebno, da se obitelj gmotno dvigne ter se ji omogoči in ztgotovi prehrana potomstva; toda, samo gmotni pobeljšek ne izda nič, če se obitelj tudi n>ora!no ne dvigne. Vse mo-drov^ttje ne pomaga nič; le eno sredstvo je, ki more nadomestiti strašne izgube: ob;te!il na| dak> naiodu in državi številno in zdr:evo poiomstvo. Otrokom dati življenje, pa ji!t zrediti in vzgojiti, to zah-te\ a nemajhnih žrtev m tu ne pomagajo samo gniouia sredstva, ampak pred vsem merahut. V vsakdanjem življenju opažamo, ua gmotno dobro stoječe, a lahkožive obitelji dajejo le malo otrok, revne pa. ki se režl.o borijo za vsakdanji kruh, a so sicer poltene, imajo veliko večje število. Tu je treba pred vsem moralne resno-be iu zavesti svetih roditeljskih dolžnosti, kar pa brez verske podlage ni možno. V Nemčiji so celo protestantski sociologi odkrito priznali, da tam država dobiva največ in najboljših državljanov, kjer sc ljudje zvesto drže cerkve in njenih iavodil, v čemur gre nedvomno prednost katoličanom. To versko-nravno pod-lago treba čuvati, negovati kot največjo svetinjo iti rri tem morajo sodelovati vsi faktorji: cerkev, država, šoia, drušiva, slovstvo (pred vsem leposlovno), gledališče, tudi politika. Pred to svetinjo mora-iu umolkniti politično-strankarske strasti. V tem času, »ko jc kruta sedanjost po-t'Shiia nekam v ozadje strasme naše •strankarske boje, rotimo vse, ki jim je količkaj mar blagor ljudstva: v strankarskem boju pustite vendar pri miru vero in nravnost ljudstva. Dnigo sredstvo, da se obitdj gmotno in moralno dvigne, je resnična treznost. Alkoholizem je največji sovražnik roditeljskega blagoslova, vzreje in vzgoie o-trok. !z gmotnih ozirov se večkrat umetno omejuje število otrok, dočim narod leto za letom meče milijone v žrelo alkoholnega kapitala. Ljudi skrbi, s čim bodo pre!;ranjali otroke, nič jim pa ni škoda denarja, ki ga zametajo za ničvredne o-pojue pijače. Alkoholizem zmanjšuje tudi rodovitnost ljudstva. Znanstveno je dokazano, da stalno užrvanje alkoholnih pijač povzročuje nerodovitnost. — v naših vinskih krajih ob narodni meji lahko s prstom pokažemo, kako resnično je to. Cela vrsta sicer dobro stoječih in še boljše nijočih obitelji brez otrok! Ravno tako je dokazano, da je rodovitnost v pivskih, četudi »zmernih c obiteljih veliko manjša, nego v popolnoma treznih. Tukaj je občutljiva ra.iL na telesu našega naroda. Glede rodovitnosti stoje med narodi avstrijske državne polovice na prvem mestu Malorusi, pri katerih prihaja na 1000 prebivalcev 1* porodov, za njimi so prvi Romuni z 42 porodi na 1000 prebivalcev, Poljaki 39, Hrvatje in Srbi (Istra in Dalmacija) 36. potem šele pridemo Slovenci, ki imamo le 34 perodev na 1000 prebi-vaicev; za nami se. še Italijani s 33, Cehi 12, Nemci !e 30 porodi vkliub svoji visoki kulturi ter ugodnim gospodarskim in nolitičnim razmeram. V zadnjem desetletju je Števiio porodov nekoliko napredovalo pri Srbo-Hrvatih, Italiteniii Ro- munih. pri vseh drugih za nazadovalo; pri Slovencih sicer manj r.ego pri drugih, vendar stvar sto.ii prav za nas posebno neugodno. Ne samo, da izgubljamo velikoj svojega ljudstva radi izseljevanja v t nje; dežele, zlasti v Ameriko, nais razmeroma| najbolj oškoduje notratiija setnev v mesta. Mi smo namreč v tem neugodnem polo-1 žaju, da so nam mesta izven Kranjske narodno tuja in sovražna. Koliko našega' ljudstva požirajo mesta Trst, Celovec/ Maribor. Oradec, Dunaj itd. Z našo krvjo spopofnjuje neinštvo sv<>jo sterilnost. Nam torej porodi daje}o razmeroma malo, oddajamo pa veliko, če .gre tako na-j prej, nam pretf pogin. Zato je za nas j uprav eksistenčno vprašanje, da se z državnim preustrojem prepreči nadaljnje raznarodovanje. Kje je vzrok, da no številu porodov stojimo šele na petem mestu med avstrijskimi naredi? V zgolj gospodarskih in so-: cijalnih razmerah ne more biti vzrok, za-i kaj siromaštvo je v Dalmaciji večje in pomorsko življenje znatno moti redno obl-telisiko življenje. Vzrok so marveč naši vfnski kraji, pa neštete domače in javne žganjarne. Alkoholizem zmanjšuje produktivnost našega ljudstva. V glavni slovenski deželi, na Kranjskem, kjer se na Dolenjskem pije silno veliko vina. na Oorenjiskem pa veliko žganja, stoji prirast prebivalstva vsled porodov pod 10 na 1000 prebivalcev, Dalmacija in revni Kras pa 13, ker tam živi ljudstvo veliko trezneje, četudi revno. Pomisliti je dalje, da stalno uživan alkohol neizogibno povzročuje veliko umrljivost otrok ter telesno in duševno degeneracijo; zatorej treba otoniriti vso resno-bo in pozornost na alkoholno vprašanje, ki še menda ni bilo nikdar tako pereče, kakor ravno sedaj vzpričo neznanske škode, ki jo je napravila vojna. To je torej drugi problem naše obljudo-valne politike. Z omalovaževanjem in zabavljanjem čez abstinente se ne pomor® ljudstvu, ampak se utegne obistiniti izrek: če slepec slepca vodi. oba v jamo padeta. Tretje vprašanje, ki ga mora resno pretresati naša obljudovalna politika, je vprašanje, kako omejiti naval ljudstva Iz dežele v mesio. Sedanje veliko pomanjkanje živeža v mestih je nekoliko zavrlo ta navaJ in pokazalo, koliko je vredno, imeti vsaj majhno krpo posestva. Toda ljudje hitro pozabijo, čim bo sklenjen mir, izvršena demobilizacija ter se zboljšajo razmere radi živH, bo zopet vse drlo v mesto. Ba-ti se je. da bo po vojni še hujše, ker iiKhistrija bo skušala nadomestiti, kar je zamudila, in bo potrebovala mnogo delavskih moči; mnogi vojaki so se pa tndl v dolgih vojnih letih odtujili kmetskernu delu, zlasti oni, ki so bili zaposleni v zaledju v raznih tovarnah. Torej pri svojem velikopolrtičnem stremljenju nikar ne pozabimo tega, kar je poglavitno: prirast ljudstva. Večno pomenljive so za oMjudovatno politiko svetopisemske besede o Judih v Egiptu. »Oospoduloč narod« jih je stra&no tlačil in celo ugst, treznost. Hubezen do domače grude. ^Straža«. Razmer* pri južni želežnici. n. Nalašč smo pusti'i jezikovna vprašanja, narodne z? de ve in podobno za kon c. Namen naš ie bil namreč, da je najbolj pametno naj poprej prijeti bič tam, kjer se lahko bolj u^ari. Ti cfo potreba pravzaprav na dolgo in široko razpredati. Toda tudi poglavlje o južni železnici in naših narodnih pravicah je vele-/animivo in pa preccj ve iko. Oglejmo si le nekako glavne točke tega za nas Jako poučnega de a. Začnimo pri zunanjosti. Že nešteto interpelacij, p itožb, protestov in re-oucij je bilo ekienjenih in spisanih, na vsa n-ogoCa mesta ^lede kršenja člana 19. državnega osi.ovuega z- kona, pa vse zaman. Južna železnica je osta a kot je bila — zvesta nemški svoji tradiciji iranco kemi« kapitalu. Od Spi felda dalje čez Maribor na zapad in jug greste njeni dve glavni progi, ena do Trst2, lorej celotno, druga pa do Paterniona severno Beljaka po s'ovensk; zemlji. Toda edino na Kranjskem in par postaj na Goriškem nosi slovenski napis, same tuje krajevne označbe, bodisi nemške ali pa laške kažejo natanko, kako n s je lizala nemška „kultura". Še tako daleč so šli, da so rajši vpeljali laška imena kot pa slovenska. Vlada pa tudi ni šči iia naših imen, kako, saj je sama uvedla prak-o Vsa do se spominja še pred par leti vidnega naoha na Prestranku: Prostran gg. Toda z napisi je tudi še vse drugo le nem-sk bodisi tarifi, bodisi vozni redi. vozni listi, ceniki za ra/Oe pristojbine —slovenski g oš pa je le dobrodošel slavni družbi tam na Dunaju. Niti nainavadn^jša naznan la niso v slovenščini*izdara i naj tu rsaue č'ovek miren ? Bogme ne ec naj bo že tem razmeram 1 Na čelu prometne službe stoji .kranjski Nemec Praschnisrzer ali Prašnikar. Mož ie fllraa t •EDflVOST« iftv. 346 V Trstu, dat 17. decembra 1917 pač iako trdo sloverskega pokoljenja, da^riera vecchia 15, Depace, u!. Barriera u ti mi ne mo"H > tega z mazati. Ko'vccchia 26, Carniel, u!. Istinito 22, Ferlu- |e nastopil on s»o mes'.o, je š- neki slovenski dnevu k registriral to z željo, da bi nsi bil k^t poznavalec razmer na Slovenskem pravičnej i nam S'ovenccm kor nie^-v pre]«u|i načeln k A i poguri a fe hujši od Tu-ćna. Tedaj so £ele ni sta I i zi Nemce zla časi. On je c'e ?aviht.*! pravi bič nnci s! enskimi uradniki in će'a vrt Ko pa je b stoj i!a vojna — si je p? stavil v prega-j; u na 'h ljudi krmo r: l avo. Ni pcd-1 i po '!ih denurci acfj so se premešča i p -i cradniM s »vt :»h p »st j me* trde N nce, tip. Tirc'sko in Gor. ? a rsko. ns? r -«aj in Koroško tam od Špi aia so mo- ul Media 46, Pozzi, uL Settefontane 1, Pouschz, ul. del Rivo 38. Calol, Gluliani 23, Cooperative Operaie, ul. S. Marco, Rizzia, ul. deli'Istria I, Godina. Skedenj 138, Gatznig, Skedenj 50. CCNE: Prednii deli s priklaao po K 6 72 kg, zaJnfl deli s priklado po K T84 kg. Marija in gce. Godinn Marna, Godina me poživlja, da tudi ono od svoje strani \iktonja, Sancin Marija. Sancin Josipinaj vloži 11a svoje uprave prošnje po enkrat-Sancin Avrciija ui Sček Friaa; na Ksti- j nem nabavnem prispevka. Kar zamore dr- r?'i naši leveii Pusti i so morai svoj*? dru-2 — s;m > ker ^i!f dobri Složene, slučajev ni malo. Pr@dala kynva. Premo* Ifosslei 20 kg na izkaznico. Rumene izkaznice. Stara mitnica: st. 1449—J0«»8 (obrobna St. 1) dne 20. 12., št. 2009—2568 (obrobna št. 1) dne 21. 12.. št. 2%°—3119 (obrob-a Odikrva'o se je p^r št. D dne 22. 12.. pri premogovni zadrugi, ul. Stazi o ne 2 (cena 1 K 35 vin. za 10 kg). 1 .................. »> | z d m nciirfcijsmi, ki so nund^ samo od te?a živeli* Koliko na ih in eligent' Ih dni tov f* motalo v pre nsnstvr, kjer jih še se* af tarejo materine in du^tvne skr >i. Mnogo jih je fcito nakr-^n * ra*o p k ic n»h v voia«*ko >lu?b-> in tu j h je čakalo sijaj o /ndo?č ne — bi i so v* i skoraj odlikov;ai, r^.aeri cel s prav vis< k'mi cd ikov^nji m j za 10 kgl. teći To pa je obenem tud« moran poper za vse one !onoie, ki so b ez vztokov, buz povodov označili na*e 1 di k^t i eianes!:;ve h adnike, kot veieizdajaice, in ne ve»* o kaj še vse. Namestilo pa se ie par t e ? kih uradnikov, nezmož Ih n^ega jezi*:?, ki se niso spozra i = iti v prometu, nli v ozemba. :n verdar n so m^g! vseh rr^mestiti. m oco jih je ie ostalo, toda atso utno in relativro f te vilo premeščencev, I cljše rečeno prega-i nce v je veliko vi'je kot pa pri ju: ni žele • n ci Dobtc se je iz'al gospod prometni i vns*e!j kot ^poznavalec* na4ih r?zmer ampak bo j pa se bo, ko o< ide v že r*?vnri zastženi pokoi. ki ga tudi kma u s^rt jme med s^ o.e. Koicno |a n ] ra krntko cmenimo, k?ko fe vpliv I zt ani Forsin«fjev jtziko\ni fer-man na že rak žo'ini-tkno razj aJitne živce Nem v. Sami firo bli priče, ko so mori uradn ki v veiifcem otilLuo sloven-kem kr;ju v pi avi medsebojno in fr» z nižjimi in z vt jimi ^ov riti edi o nemški bni co pa v i Slovrnci, na tlni-: pa biovan. ia« o je, da te razmere niso b k v kori-1 prometu n služti, niti ni?o v i or.i Forst-neijev preupi.-i do-egli fvojega ceh tn- p:a o lit ena. Liadoizlo se je Jicer ne' skj, ar.jak v ak pri ras udimačen; človek ]e mortl uvideti, da tako ne ?re dalje. EJino oni denuaci.anti po b li vedno na delo, p.i-ti:.:c so dt nur.cija ;]e — dt>kier ni končno Sv. Vid: št. 1436—1660 (obrobna št. l) dne 19. 12., št. 1660—1822 (obrobna št. 1) dne 20. 12., pri Bruna, ul. l:conomo 2 (cc-iis 1 K 35 vin. za 10 kg). — Staro mesto: št. J2:?7—1376 (obrobna št. 1) dne 21 12., pri Bruna. ul. Economo 2 (cena 1 K 35 v. Domač« ves' Odprava poštnih omejitev v sedanjem oroMetii. Radi izločitve celega tukajšnjega 'a okrožja iz počtoega prepo-vednega območja prenehajo za naprej v tukaišnjetn okrožju vse za iako ozemlje narl gci. Cok irma In Cok Amalija; na Pro^oku-K^ntcvelju: fcc. Gor j up Hi Ji, Klemsn Lojzka in Košuta Kristina; v Bazovici: ^ca. Pahor Slavica; v Sv. Križu neimenovane; v cerkvah na Opčinah in v Trebčah se bo nabiralo dar.es, 16. t. m., ker se ni mnglo prej nedeljo radi zamude o ohve- lu. V vseh ime-; svojega uradništva. . anih cerkvah se jc nabralo 151©*»! K,| v svrho kontrole. - ne % =eh skuDj}. usic tudi dru^ovemc, n 27in'05. Povdariati treba, da so večinoma abožni sloji v cerkvah prispevali k tej zbirki — saj revež ima največ usmiljenja s sotrpinom! in veliki, zelo veliki trpini so naši ubog? ranjeni in bolni vojaki, vredni vsega usmiljenja in blagonaklonjenosti. S r r?vevki nedeljske z lirke in s prejšnjo razpoložljivo svoto (10.000 K) se napravi •1 zavitkov, ki se razdele med naše ranjence in bolnike po tukajšnjih vojnih bolnišnicah, ki jih je 7. Iskrena, topla zahvala vsem, ki so pripomogli da pripravimo malo božično veselje našim ubogim trpinom! Bog plati! V Trstu 15. decembra 1917. — Antonija Sla vik. staro pravdo! Iz Oprtlja v Istri, 5. d^c 1917.: f!den najzapuščenih krajev v Istri je Opr^alj. Občina, ki šteje okoli 7000 Hrvatov, je v italijanskih rokah. Vse so !ava, Jtar zamore dežela in občina, to mora v podporo svojega uradništva zmoči tudi vsak slov. denarni zavod. Podpisani odbor račirna na solidarnost vsega uradništva in 'ga prosi, da se od vsakega zavedu društvu sporoči, v koliki meri so posamezne uprave upoštevale položaj Te podatke rabimo Društvo iugoslovan Candoiini 1'40 K, N. N. 4u vin., dr. Lasić K 1M0, dr. Vauicky i'40 K. dr. Abrarnović V40 K. g. Drobic 7 52 K. g. komisar Van-derlek 6 K, g. Lavrenčič Matija 5 K. Prireditev je dosegla nepričakovan gmoten in moralen uspeh. ObUl. ie bil kar nailepši, in kaso 600 K. Poziv za novoletna voščila. Prosimo vse naše cenjene inserente, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan no-skiii ur a dir k ov den« rnih zavodov^ "v Lju- vega leta, naj se pravočasno javijo ustme- bljani. Podpisi na Vii. vojno posojilo. Trž. trg. apln oru.000, Ferdinand v«.nd aft«< K 3".0 ♦» : dr Anton Zahorskv. dr. Pef-rXvdia-. Adolf Trnka, Franc Skork -vskv, Ant n Pettar'n po K IOmiO; Franc Uc ellioi FC 770»>. Eranc Neuiniiller K (0 0; Fr; Jo-ip V«rto\ec. Franc Vis ntin. E Sjkora A Co.. Anre og^-relec. Hermin Pinche-lo/ Hu-gon !'etros<<. Emerih ^largo i po K 0 ; Vilifm VVurdack K 15^0; Mihael Zagorec, Anda Vitek, Ant ;n Ukmar. Lju ievit T »r .ićić, Franc Smej al župnik Jo ip Mrr.inar. Anton btrtll, Josr Stran-s ak. Josip dimir. Franc Prfn»r<»u, Šrafan Mi chol ch (i a ; lj< n podpis). Jo* Mojzis po K IO"*1; dr. Josip 1'itiecb. Vil jem Vdenta po K 50 >; Karei Mar(hrt, pasaficiotr.e^tin« a. a K kv.o o. A on T pič K 00. i U VI d .a t- P llich, Rad: lav še Tli bilo v komuna dovoli paševanja. obstoječe posebne poštne omejitve. Po- • žurmiki-ltalijani temtakern ■se smejo pisma v tuzemstvo,' v c. rn kr. zasedeno ozemlje in v Nemčijo od «edai naprej predajati zaprta. Ra\ no-tak-> so zopet dovoiiena v prej omenjene smeri pismena naznanila v vrednostnih pismih in zavitkih ter na odrezkih poš-nih spremnic in poštnin nakasme. Na c!e!o! Vsa Slovenija. \e$ rod v po-krajinah našega slovenskega iima, je za-plakal nad preranim grobcHn apostola našega edinstva in k);catelja na složno delo, I. Ev. Kreka. V tolažbo smo si govorili, da poknvvikova zapuščina ostane živa med nami, da nas bo duh niegov vodil dalie po i>oii do boljše bodočnosti. Vse živl'e-nje njegovo ie bilo delo, neumorno delo; brez vsake osebne sebičnosti — posvečeno sreči in blaginji naroda. Liuh Krekov nam kliče: na delo! Vsi, kar jih je rodila slovenska mati, rama ob rami, vsi združeni v eni misli na — skupni ciH! Treba je lečiti težke rane. iki so iih vsekale sedanje grozote. K ozdravljenju pa vodi ena sčasoma so potegnih tudi cerkev na-se. so bili popolnoma pod vplivom občinskih gospodov, posebno žimifk Ivić(ch) jim je vse popustil, tako, da so dobili v cerkvi in v cerkveni upravi vse v roko: rezultat je bil ta, da je šlo veliko cerkvenega kapitala raznim sporom v Oprtliu v žep, kar pa seveda ni im jlo blagos'ova. Ko je začelo narodno _ . šibanje tudi po ubogi Istri in so signori v ^ue -. Ameriko Hilaff^ Fran Ba udri Po K lOirO. ^il.aiijc iuui ^ur « ve, t< p al Da Fri>chniann K 40 . r»a lalj« razni N. N. P trie po K 50.<> >\ .fu ij Bretniie' u -»O.t'OO. pr f Dr, Štefan B. rah^imer K 3 .0^ 0, Giov. M Mar-tinolich, ravnat. Alojz nt n ? l'>73 d<>bro ohranjen gla-b^nimi kosi Kolonia ftt 12. Costilna Zullian Proda se .Orke-tron ' po naj ižji s Iti c-'ni. PiCl Oprtlju videli, da pojde njihov vpliv v franže, so hitro sklenili, da se mora te K (K H) Te tor Po lich (nad. podp) K 120. 0^, Dr F Ščave O pravem času ubiti. To se pravi: j pi. Rabi, To-ar a za linolej po K 50J» 0. Wiener ••t. ,0«rr»c* uničiti nnucpm ^ole ' ehens- unlo nn na po v, gp pa z n-irno es jo premeste na Tirol k > oz. Gor. Maj riko, fne^o pro-to za naj gr-^ to še da je ? ko je ecen gorpot:(jva! desetini ia rodorr v r: i!". Form 'a rrnorfo'o be a ^a nar- pravična, da si ideje, ki se jih rodov ni . x:\ amrak ceJa« ia voi ?, j [je op» ie! n:iš narod, nsvaiajo vsi pošteni po fe il rjtn zmgovjii nastop po svetu ii! i'!.idje vseli narodov, nam govorita, da se bo tudi .11..on;'ala njero zr :lo. Ni to >. j niorerj'o nadejati le dobresra. Ali. računa-fr ?a, pač pa javna b in te f moramo; "h ii razum, ki računa tu Ji z zlr^bnostjo in oklen ti v i narodi, kpr as je LHo dosedai! močjo sovražnih sil. nas opominja, da tanib. Na«e izborn? nnrodno z?stop svoj moramo biti še pripravljeni tud: na zlo. Ali na Duneju je po eglo z ikin činom v j !>ridi. kar iioče: bodimo ljudje, kakršen ie v *ok našega na o'nega zivljirji in mj j bil pcVmjni Krek — s srcem in glavo na da! » s svojo ck»ve no drz -vno ravno de- pravem mestu: z njegovo veliko ljubezn jo klnr c j reoderro ^ te poti ae smemo! do rareda v srcu. pak z njegovo energHo hrvaščini — torej tudi po tej! In res: da bi zadušili vsak pojav kulture, so silili v starega župnika Iviča, da je odpravil tisti staročastitljivi: Molimo Te in Budi hvaljeno. Stisnili so vse pravo, da ni ostalo v cerkvi kot sama propoved in še ta navse-godaj kot v katakombah. S spletkarijami so dosegli, da je bil dekretiran kak kapelan ki jezika ni razumel, tako, da jc počasi vse zamrlo. Vse to do danes. Zadnji čas pa so videli vsi, ki se trudijo za dobro zapuščenega ljudstva, da se mora dobiv vsaj nekaj svobode. Narod je poslal na škofijo v Trst prošnjo, da naj se vrnejo stare pravice in ordinarijat je ustregel njih opravičenim željam. Zadnjo nedeljo se je dotiču odlok prečital vernikom v obeh jezikjh 111 zavrelo je po slavnem »Gradu«! ogorčenje so seveda raztresli nad učltcli-stvom in sedanjem g- kapelanom. Glavi! i, ki so mu neko noč, po stari navad'. oKna razbili in so pred cesarsko mašo v sredo priredili vel«k hrup in kričanje pred cer-kvijo. Tud-i slavni Fakin (bacchini). ki darstva. Kjer se komu zdi. da je s svojim |,.ma sin;1 v Italijanskih šolah nekje v Italiji in njegov taj-n/ik. mežnarjev sin Lugtii. sia se spravila na noge in šla na glavarsivoi v Poreč, ki je po njih možganih kom teiiiua oblast za določanje bcgoslužiiefci« i li. Srcti, naša zavest, da ie stvar riaše- recja v cerkvi. dov( ri se, da so tam oblju-i bili. da be^o storjeni koraki na škofiji, da se zA)rani prvi odlok. V nedeljo se bt Anži^ po i\ lil 00, Si no i P -mm , L<«renc Zoff po K 6H0. G. Todew;liiui, Dr. Tevini, > - raci, a n StepanftiC. R. Kieger Peter ^Taser , uasl. i* liev. 1 ellrt po K 50«)'*, K. Vi'Jch »\ -00'. Jo?ip Pinc erle K ";00. Nad:.l;c razni N. N K 200 Fidjalka »rglo-n \ str „■1.e bank^ K 6,* 1 CM)00 evpozitura trbov« Ijsk^ga prc-mogovuika K 2u0.<>i 0, rg. obrtna zborne i K 10 .<"»0. Li er. artist, oddelek avstrij. 11 vda K 3" 0 0. X X. K ;"M00. t rdka Marko Demetrio (K at?l Bisiachl, Anton Macovata Viktor Morpurgo, Alfr:^l Fr edlS der po K IU.1'0 Stabilimt-nto d' Arii grafich Uiov. B -.tta-a, HekL-r Schmitz. I;. na. Lazar Coben K 4 »O. lv:ui Sola'ri, Silvij Spazz-1, Društvo lastn kov tiska en, G < t^iicer »t C-)., grermj ia^'nikov ti-»ka-fen I)r. Achile^ Co-tantini p>» K MO-JO Katarina Celar. K :'10: An • n M-.«»rs. E gen Mor lli, Kl^i a Hc-r aan. Jakob Pebea O. \rnstein j o K 0 0, Muggia * Cutlin ) ui«io Tschernat-ch i o K 5'K). Dali'Osto Vi Nad-lje ra^n N. N 5 2M. 7ffllii0 v rr^e kupuje Jako'* M argo a. \'ia irUillJtS Solitado 21 (pri mestni b dn š i i) (IU27 Isrrslio v.no črno in belo prodam na debelo za krčmare* Maks Gulič, Trst, Via Petroaio 2. < 18ti0 \W mt - Uio Stadion 10 - Trst Odprt ođ 8'2 zvečer niiprsi Vstopnimi K Z sposobnostimi in svoistvi primerueji za pa je zopet nu ra-i zeirlji delo tan se pridruži drugim delavcem! i \er ca. - Koliko ča-3 |— Nikdo ne more vedeti, kaj nam prinaša Mižnja bf ^»čnost. Tema jc, polna neeoto- k i Rlunlone Adriutlca dl Slcurm u Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 18-tft. Zavarovanja proti škodi, povzrućeni po ogtij« Ktreli in «ksplozijah. Zavarovanja steklenih ple^iC proti razbitja Zavarovanja prntj tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju In po suhim. DAROV!. j Življenjska zavarovanja v najrazlifiiejSi ko hf. Povodom b; žajočih se božičnih praz- nacijah. Siikov sta namestnik baron Fries-Skene i Delniška glavnica k^t l i n i mi pri žele/nid, lemve moramo ratar.čno ht di j po njtr.i;i naiodilih. Ona ras bo tudi tu vedla k ziragi rad na;:-d naš'\on in ■ sr* dno /lob estjo od st an /u2ne in vse!* drugih žeeznic. (jJede .južne-4 pa po ebej zahtevam da se ta: nabiranjem v navedenih cerkvah in ^ccr v cerkvi Sv. Antona novega ge.: Bartol Marica, Germek Antonija. Kalem 1.. Mihelič Iva, '! er novec vd. vr Oprtlju pelo in Oprtaljci napravijo najbrž zor -t špekrtakel. Burno poročali. Pe dru žalca Trst 1. »Zveze jugoslovau->t.deTničarlev« vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil danes, v po ideljek. ob 7 in pol zvečer v prostorih društvene goslilne v ulici Laz za rc t to vecchio št. 20. — Dnevni red: Poročil o delegatov o izrednem občnem zboru Z. J. Z. v Mariboru. — Z ozirom na važnost dnevnega reda je želeti čim številnejše u-delcžbe in sicer tudi od strani uradništva. Mestna zastavliaiuiea. Jutri, v torek. 18. t. ii!.. od 9 m pol do 1 pop. se bodo pro-daiale na javni dražbi razne dragocenosti serije 140.. zastavljene na zelene listke. Upravam In urad^vu slov. denarnih zz\ >d ;v! Društvo jugoslovanskih uradni-ko\ denarnih zavodov, krajevna skupina LjuU'ana je razposlalo v snrslu odboro-ve:-'r sklepa z dne 4. t. m. na vse slovenske denarne zavode okrožnico, v kateri oi • arja uprave na to, da ie izplačala ie dni država svoiim lastavljencem enkratni nabavni prispevek. Enako od po moč bednemu položaju sv< jega uardništva so skien le tudi uprave raznih denarnih zavodov. na čelu jim Avstro-ogrska banka, ki :e izplačaia oženjenim uradnikom ro K 1.5;»0. samcem in oženjenim oomožttim uradnikom pi» K l.t»00, pomožnim uradnicam in pomoiitim uradnikom samcem pa po K 700 poleg obi.aiuc draginjskt do-klade. Enkratni nabavni prispevek za zi:: ke potrebščine so svojim uslužben-vzela podpisana v oskrbo za nabiralni | ceni priznal- nadalje tudi uprave avtonomni huradov i pridobitnih podjetij. — Vsrn'čo te splošno prignane potrebe po podpori uradništvu v obliki enkratnega nabavnega prispevka, se uprave slov. denarnih za vrvi ov vijudno prosijo, da se tudi one z enakim činom opomnijo svojega uradništva. ki vsied nezadostnih gmotnih sredstev trpi enako z drugimi vred p<>-ikanje vsega, kar se za zimo rabi, ter priznajo m mu še pred Božičem iapla-enkratni nabavni prispevek v^višini Mele, vsaj 25e/o rednih letnih službenih prejem- iu sct:roga darovala znesek J00 K za bo-žičnicc tržaških vojniškin sirot in znesek H» K za bo2ičnicn v- tr/askih boinicah, | \ -ratoriju sv. Jožefa, v rereeijanišču, v Albertinumu in Ell^ab« tin- m. Za moško podružnieti CM!) se ie nabralo v gostoljubni iiis: g. dra. Feriolje K 37. Prenočila na MKUavijvem večeru v Narodnem dinnu. Zužastik 80 vin., vojaki, i desli iz daljnega kraja K, Zvonimir Naiuen 6 K, Mirko Kravos 2 K, Jug 1 K. Pipan 2 K. Julka I urk 40 vin.. N? N. K l"40. Gorup 20 K. ga. Milonig K 2'40, N. N. K 1*40. N. N. K 1*40, Joško Bufon K i M). Na netleijski prire!;k ¥oliko skJadilže klobukov dežnikov, bal Ta in pisanih srajc, piafna žepnih robce % moških nogavic itd. kd. §€. C^enkel Trst Corso 28 Cene zmerne. — P©strelba tom * Karodr.a trgovina. ^ s^arc-ca^a trsovi rV. ■kfirnr7ir"\L-1 JSaBSiL^;. k« - JADRANSKA Trst Via Ccssa d! Rls^rmlo sten. 5 (bsuo mtiM Kapital in rezerva K 13,200.000,— FUljalke: Dunaj Tegetbolstr sse 7-9. Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Vloge na knJI2lce 3*a°o vloSe nm fcnjilica ©d dneva »loge do dneva vzdi&a. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovale vlog na tekočem in žiroračuou po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vreunostne papirje, rente, obli-eaciie, zastavna pisma, prijoiuete, delnice, srečke, valute, devize, p omene itd. Daje predujme na vrednostne papirje in bla o ležeče v javnih skladiščih. — S^fe deposits. — Prodaja srečk razredne loterje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzoi izgubi, revizija žrebanja srečk ud. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti — Borzna naročila.--In kaso.--Menjalnica--Eskompt menic. Teicfoal: 1463^ 1793 in 2676, Brzojavi: JADRANSKA. ura t od 9 do 1 popoldna-----=