Poštnina plačana v gotovini S.ttARSAK S. MARŠAK 1 Mucin dom Pravljična igra v treh dejanjih Prevedel Pavel Golia Pavliha ............................D. Škedl Muca .................................V. Levstikova Muc Vasilij ......................... P. Kovič Prva muca ..........................I. Mežanova Druga muca ......................D. Ahačičeva Tretja muca ......................D. Počkajeva Kozel ................................M. Furijan Koza ................................. M. Kačičeva Petelin .........................B. Miklavc Kura .................................R. Bojčeva Svinja .........................N. Simončič Prvi vran ..........................M. Bajc Drugi vran .........................J. Lončina Goska ..............................A. Svetelova Puran...............................M. Cigoj Sraka ..............................N. Sirnikova Koštrun ............................J. Hočevaf Ovca ...............................M. Bedenkova Prvi bober .........................J. Albreht Drugi bober........................... A. Valič Bobri, petelinčki, prašički. Režiser: Emil Smasek Scenograf: akad. slikar Marjan Pliberšek Premiera dne 27. januarju 1948. PRAVLJICA O MUCINEM DOMU Nekoč so živele tri uboge male muce. Njihova mati, stara muca, je umrla in mucke niso imele ne kruha ne mleka, miši loviti pa še niso znale. V bližini je stanovala bogata muca, ki je imela veliko, lepo hišo, star maček pa je pri njej služil za hlapca. Bilo je pozimi in male muce so šle prosit bogato muco, da bi jih vzela poti streho, toda ona jih je spodila v sneg in mraz. Pa so prišli k muci na obisk gostje: petelin in kura, kozel, koza in svinja. Te je ošabna muca sprejela, ker so bili vsi zelo bogati. Z njimi je plesala in pela, se bahala pred njimi in jun razkazovala svojo lepo hišo. In vsi — petelin s kuro, kozel in koza in tudi svinja so jo povabili k sebi na obisk. Ko so odšli, pa je muci pogorel njen dom. Vse, kar je imela, je zgorelo in sedaj muca ni imela ničesar. Vse mesto bi skoraj zgorelo, toda prišli so gasilci, — to so bili bobri iz bližnjega gozda, in (i so obvarovali mesto požara. Muca je bila sedaj na cesti in njen hlapec z njo. Ni imela kje spati, ni imela nič jesti in vsa se je premrazila v vetru. Šla je prosit prenočišča k svojim bogatim prijateljem, ki so jo bili povabili na obisk, toda nihče je ni vzel k sebi. Petelin in kura. kozel in koza in tudi svinja — vsi so jo odgnali. Muca je spoznala, da petelin in kura, kozel in koza in svinja niso bili njeni pravi prijatelji. Sedaj, ko je bila sama na cesti, lačna in prezebla, se je spomnila malih muc, ki jih je ona prej tako grdo spodila. Žal ji je bilo in kesala se je; da je tako grdo ravnala z njimi. Nazadnje je prišla muca k ubogim muckam, ki so živele v majhni, napol podrti hiši brez peči in brez strehe. Prosila jih je. naj jo vzamejo k sebi. Male muce so videle, da se je muca skesala in vzele so njo in njenega hlapca, starega muca pod streho. Odslej so vsi skromno, a zadovoljno živeli skupaj v majhni hišici. Stari muc je popravil hišo. muca je skrbela za male muce in če še niso umrle, žive še danes. - 147 — SAMUEL MARŠAK Vsi veste, da si mora vsako igro, ki jo gledate v gledališču, najprej nekdo izmisliti in jo napisati. Igro »Muein dom« je napisal v ruščini Samuel Jakovljevič Maršak. Njega poznajo vsi pionirji v Sovjetski zvezi in vsak od njih zna vsaj eno njegovih pesmi na pamet. Samuel Maršak piše namreč pesmi za otroke. Napisal je tudi več gledaliških iger za mladino. Najbolj znane so: »Mucin dom«, »Dvanajst mesecev« in »Gradič«, ki ste ga mogoče že gledali v kinu kot risan film. Pred kratkim, 4. novembra 1947, je S. Maršak praznoval v Moskvi svoj šestdeseti rojstni dan. Za svoje pesmi je že* dvakrat dobil Stalinovo nagrado, odlikovan je z Leninovim redom, z redom dela in z redom Domovinske vojne prve stopnje. — 148 — PAVEL GOLI A Da bi slovenski pionirji lahko gledali v gledališču igro »Mucin dom«, jo je bilo treba iz ruščine prevesti v slovenščino. To pa ni tako enostavno. S. Maršak je napisal vso igro »Mucin dom« kakor pesem, zato jo lahko prevede samo pesnik. To nelahko^ nalogo je opravil naš pesnik Pavel Golia. Njegovo ime gotovo poznate. Živi med nami v Ljubljani. Dolga leta je bil ravnatelj in upravnik ljubljanskega gledališča in ves čas so mu bili posebno pri srcu otroci. Zanje je napisal sedem gledaliških iger, kB so jih igrali in. jih še igrajo po vsej Sloveniji. Te njegove igre so: »Petrčkove poslednje sanje«. »Triglavska bajka«, »Princeska in pastirček«. »Jurček«, »Srce igračk«. »Uboga Ančka« in »Sneguljčica«. Prepričani smo. da ni nehal misliti na vas in da bo še pisal gledališke igre za naše pionirje. — 149 — V DEČJEM GLEDALIŠČU Oblake vidi dete nad pljuskanjem valov S. Vfaršak: Joj. gneča! Kakšna gneča! Kar stopi naokrog, na vseli prehoclih sreča te val na val otrok! Parter v pričakovanju gluši od sto vprašanj, in vse šumi kot v panju, ko medved sili vanj. Tam izpod tal oglasi se flavte vedri glas, vanj vpleta se počasi momlja je kontrabas. Ugasnile so luči, na mah utihne vse, z neslišnimi zdaj ključi zavesa se odpre. in mreže zre razpete, ribarja, dom njegov. Zgostijo se obzorja, ko gosli zapojo — in ribica kraj morja spregovori glasno. Čeprav povest je znana o zlati ribici, ne gane se dvorana, ■ kot da otrok v njej ni. Nanovo se predrami v svetlobo spet iz sanj, vse zavihra z rokami in bije dlan ob dlan. — 150 - Zavesa zatrepeče Vsak. kakor se spodobi, in lučke naokrog, svoj prostor zapusti, ko ploska v sij if sreče samo še v garderobi otroških tisoč rok. vse polje in kipi. Po vsem razlije kraji se {•'lasno val svetal, kjer veter je, tramvaji in sonce sred višav. — 151 — Gledališki Jist Slovenskega Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA 1947-48 štev. S. Cena din 3-—. Lastnik in izdajatelj: Uprava Slovenskega Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Juš Kozak. Urednik: Emil Smasek. — Tiskarna Slovenija. — Vsi v Ljubljani.