Za poduk m kratek čas. Sv. Vid pri Ptuju. (Odlomek iz krajne zgodo/ine. Spisal AI. Slekovec.) (Dalje.) L. 1532.. so mu Turki aapravili ogromBo škodo, kajti razdjali so mu več gradov ia cerkva ia ubili maogo ljudi. Dae 22. sept. t. 1. bil je porušen tudi grad ^Tram" s cerkvo av. Vida vred Cerkev je dal kmalu popraviti. grad pa je pustil v razvaliaab ia že v kratkih letili ao zgiaoli sledaji oatanjki gradu, v katerem se je bila rodila lara sv. Vida.  Ta je 1. 1545. imela že sledeče podruž- nice: sv. Katariao, sv. Andraša, sv. Jaaža ia D. Marijo v Podlebniku. Po smrti Lukeža Cekeljna — okoli 1.1560 — začela se je za faro sv. Vida čez vse žaloataa doba, ki je trajala blizo 60 let Protestaatizem se je vedao bolj širil ia kužil vero ia aravaost aašim očetom. Sprideni plemeaitaši so se aove vere. ki jim je aebesa brez dobrih del ia brez pokore ponujala, z veseljem poprijeli ter jo po luterškib pridgarjih tudi med proato ljud^tvo sejali. Tako je ravnal tudi Jakob Cekelj, takoj po smrti svojega očeta Lukeža. Sam kalviaizmu. katerega se je bil aa Ogerskem aavzel, — vea vdaB, širil je krivoverstvo ia ga podpiral. kjer je le mogel. Ker je fara sv. Vida ajemu slišala, pošiljal je od 1. 1565, tje navadao ogerske, a hrvaščiae zmožae kalviniste za dušae pastirje. A ti so z veraim Ijudstvom tako surovo ravBali. da se je bilo vsak čas bati krvave vstaje. Maogo otrok je umrlo brez sv. krsta ia marsikateri umirajoči je zdiboval brezvspešao po dušai pomoči, kajti ai ga bilo dobrega pastirja, ki bi oaemogli ovoici priaesel sv. popotnico. To so bili žalostni ia pomilovaaja vredni časi! Cekeljai so pri sv. Vidu imeli majbea gradio, v katerem 80 med letom večkrat stanovali, a ker so vedao bolj izprevidovali, da jim tamošaje ljudstvo aikakor ai udaao, prodali so dne 22. sept. 1592 faro sv. Vida z vsemi dohodki za 3000 gld. aekema Horvatu, z imeaom: Jaaže Teaevič. Ta je ondi ataaoval in faro s kaplaai oskrboval. Toda kljubu temu, da je vse farae dobodke, ki so precej obilai bili, sam pobiral, ai kaplaaom, ki ao mesto ajega delali — aiti aajmanjše plače privoščil. Zato pa ti tudi aiso hoteli dalje rabotati in aobeae božje službe več imeti. Razkačeno ljudatvo je hotelo poavetaega župaika zaradi tega ubiti ia Bog vč, kaj bi se bilo zgodilo, ko bi ne bil še o pravem času odael. Župaijo sv. Vida kupil je od ajega 1. 1594. brat Wolfa Ditricha Iduagsbeuga, katerega hei Liza je bila s Friderikom, aiaom zgorej omeajeaega Jak. Cekeljaa omožeaa. Toda ta je bil zelo zadolžen ia brž ko je bil 1. 1597. umrl, oglasilo se je toliko dolžnikov, da si dediči niao vedeli pomagati. Na potolažilo Gregorja Križaja, ki je po Iduagsbeugu imel 21.000 gld. dobiti, poaudili so mu župaijo sv. Vida, češ, da donaša obilBe dohodke. Ta jo je tudi aprejel ia tako je sv. Vid imel zopet posvetaega župaika. Gregor Križaj, rodom Kraajc — je bil Bekaj časa luteraa, a ko 80 začeli protestaatom povsod strogo Ba pete stopati ia jib je moralo maogo domoviao zapuatiti, vrail se je v Gradcu zopet v aaročje sv. katoliške cerkve. (Dalje prih.) Sraešnica 19. Kateliet vprašajo: ^Kako dolgo pa sta bila Adam ia Eva v paradižu?" Tu se kar hitro oglasi OBgav Gustek: „ Do jeseni, dokler aiao jabolka dozorela; ko sta pa jabolka pojedla, potem sta pa sla". Vaijar.