GLASILO SLOVENSKEGA ČEBELARSKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI. LETO XII. V LJUBLJANI, 15. APRILA 1919. ŠTEV. 4. Organizacija čebelarstva v novi dobi. A. Žnideršič. (Konec.) V Sloveniji smo pridelali 700 q voska, in lahko rečemo, da smo ga nad polovico izvozili, ker razen za cerkvene sveče vo¬ ska ne rabimo pri nas. Poraba umetnega satja je še prav neznatna. Vodilo demokratičnih držav je, nikakih carinskih mej, oziroma le v toliko, kolikor je potrebno, da se kaka obrt ali industrija razvije, Ako pride do tega, potem bomo imeli prosto pot za izvažanje blaga po* vsem svetu, in upati je, da ne bo naše čebelar¬ stvo vsledtega na slabšem, saj je veliki del našega pridelka izvrstne kakovosti. Ako se pa vrnemo k carinskim mejam, po¬ tem bomo morali čebelarji zahtevati od vlade, da ščiti naše interese. Sedaj pa pridemo do vprašanja, kako stališče bo zavzela naša vlada glede orga¬ nizacije trgovine s kmetijskimi pridelki. Iz vesti, ki se tuintam čujejo, bi bilo posneti, da vlada stremljenje, izločevati prosto tr¬ govino in podpirati zadruge. Kako stališče bomo zavzeli mi slovenski čebelarji, ako bo stopila vlada s takim vprašanjem pred nas? Ne sme nas najti nepripravljene, ker na tako vprašanje se ne da odgovoriti v odborovi seji. Predmet potrebuje temeljite priprave. V naslednjem si hočemo ogledati po¬ slovanje, ki bi ga imela zadruga, ki bi se bavila z nakupom in prodajo čebelarskih pridelkov, to je medu in voska, ki se pri¬ deluje v Sloveniji. Trgovina bi se ne omejila ha prejema¬ nje in razpečavanje trčanega medu, am¬ pak bi. se morala pečati z medom in vo¬ skom, ki ga v naših deželah še vedno naj¬ več pridelujemo, to je z medom iz zažve- planih kranjičev (surov med). V svrho pre¬ vzemanja bi bilo treba nastaviti nakupo¬ valce, ki hodijo od čebelarja do čebelarja, da prejemajo panje z medom, ali pa ki si uredijo prejemanje tako, da jim čebelarji dovažajo panje v prejemalnico. Od tam bi pošiljali med v glavno skladišče. Sčasoma bi to delo prevzele čebelarske podružnice. Z medom v satju je še obilo dela. Napravi se iz njega med kapanec, iztisnjen med in iz izluženega satja vino, žganje in ocet. Iz satja se iztisne vosek, a tudi iz iztisnjenih voščin se da potom ekstrahiranja pridobiti nekaj, čeprav ne prvovrstnega voska. Vo¬ sek se podeluje v prvi vrsti v umetno satje, v drugi vrsti v sveče. Za vsa ta dela je treba vsakovrstnih priprav in strojev, in kar je glavno, — dobrega strokovnjaka. Stran 42. Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR Pridobivajnje in predelavanje medu in voska bi moralo biti tako skrbno izvršeno, da bi bil produkt najboljši, kar je sploh mogoče iz njega napraviti. Razentega bi morala biti že zunanjost posod samih, v katerih se blago razpošilja, tako okusna in vabljiva, da že sama zunanjost pridobi kupca, ker le z dobro kakovostjo in lepo opremo si bomo pridobili kupce in dpseg-li boljše cene. Delati bo treba uspešno reklamo po tu- in inozemstvu za prodajo medu in umetnega satja. Tudi med Slovenci bi se dala poraba medu dvigniti, saj ako pri¬ merjamo uporabo Nemcev, moramo uvi¬ deti, kako malo cenijo naši ljudje to iz¬ borno živilo. Upamo pa tudi, da bodo naši tovariši na Hrvatskem in Srbskem organizirali svojo trgovino z medom in voskom na za¬ družni podlagi, drugače bi trpeli mi in oni vsled medsebojne kojnkurence. Razpečevalnica čebelarskih potrebščin. Zadnji predmet, o katerem hočemo ob¬ ravnavati, je izdelovanje in razpečavanje panjev, strojev, orodja in drugih čebelar¬ skih potrebščin. Pri naših slovenskih čebelarjih uvaja¬ mo vrsto panja, ki se ne izdeluje nikjer drugod kakor pri nas. Delavnice, ki bi bila povsem za to urejena, nimamo, vsledtega manjka zaloge. Panji, ki smo jih potrebo¬ vali, so se izdelovali pri domačih mizarjih po naročilu. Večinoma je bilo vse delo ročno. S takim delom pa se ne more ni¬ kdar doseči tista natančnost, kakor pri izdelovanju na stroje. Panjev je vsako leto primanjkovalo, zlasti ker jih naročujejo čebelarji šele tedaj, ko bi jih imeli rabiti. Neobhodno potrebno bi bilo, da usta¬ novimo malo mizarsko tovarno za izdelo¬ vanje panjev in drugih lesnih izdelkov, ki se potrebujejo pri čebelarstvu. Tovarna bi morala imeti vse potrebne stroje, razen¬ tega, kar je zelo važno, umetno sušilnico za les. V umetni sušilnici se les najprej pari, potem pa suši, ker ugnan, ne samo suh les, je prvi pogoj pri izdelovanju pa¬ njev. Druge potrebščine iz železa in plo¬ čevine bi morala razpečevalnica dobivati ali izgotovljene od prekupcev v inozem¬ stvu ali jih pa naročevati v posameznih delih v tovarnah ter predmete doma se¬ stavljati. Ko bi bila pri nas poraba večja, bi izdelovali lahko tudi še druge predmete doma. A tudi za lesne čebelarske izdelke ni pri nas potrebščina še tako velika, da bi mogla obratovati tovarna celo leto. Vsled¬ tega bi se moralo na naš sistem opozoriti hrvatske in srbske čebelarje, da bi tudi oni krili svojo potrebščino pri nas. Stopiti bi bilo treba v stik s tamošnjimi čebelar¬ skimi društvi, pridobiti njihove potovalne učitelje, opisati naš sistem v hrvatskih in srbskih čebelarskih časopisih in širiti re¬ klamne brošure. Razpečevalnica bi imela tudi lahko v zalogi potrebščine za perotninarstvo, rejo kuncev, sadjarstvo, vrtnarstvo itd. Razen potrebščin za čebelarstvo, bi tovarna prvi čas lahko izdelovala kake druge predme¬ te, kar bi pomagalo kriti režijo. Primeren predmet bi bili lesni deli za poljedelske stroje. Potrebščina takih stro¬ jev raste pri nas od leta do leta, Dosedaj smo jih dobivali iz inozemskih tovarn. Nujna potreba bi bila, da si ustanovimo lastno tovarno. Tovarna za lesne čebelarske izdelke naj bi se ustanovila v kraju, kjer se dobi poceni les. Morda bi se posrečilo kupiti v takem kraju kako že obstoječo mizar- nico ali žago z vodno silo. S tako prido¬ bitvijo, ako bi bila primerna cena, bi ustvarili podjetju zelo ugodno podlago, ker vodna sila je danes še vedno najcenejša za pogon tovarn. Denarna sredstva. Za ustanovitev podjetij, ki smo jih opisali, bomo potrebovali znatna denarna sredstva. Res da ne moremo danes z ozi¬ rom na neurejeno valuto niti prilično ugo¬ toviti vsote, ki jo bomo potrebovali za ustanovno in obratno glavnico, a posta¬ viti hočemo vseeno nekakšen proračun. | »SLOVENSKI ČEBELAR« — Leto XXII. Stran 43, V razpečevalnici potrebščin bomo mo¬ rali imeti od vsakega predmeta, ki se rabi pri čebelarstvu našega sistema, po 100 ko¬ madov v zalogi. Vzemimo, da bodo pred¬ meti trikrat dražji kakor so bili v mirnem času, potrebovali bomo tedaj 112.000 K. Mizarska tovarna s poslopjem, stroji in orodjem bi stala 100.000 K. Za zalogo lesa in izdelkov 50.000 K. Za opravo medame in voščarne s stroji, kotli, posodo, sodi, zaboji itd. 50.000 K. Za trgovino z medom in voskom (1000 q po 4 K) 400.000 K. Sku¬ paj 712.000 K. Akoravno smo vzeli, da bomo prvi čas prevzeli in podelali le 1000 q medu in voska, medtem ko bomo imeli znatno več tega blaga na razpolago, potrebovali bo¬ mo za to trgovino najvišjo vsoto vsledte- ga, ker se mora v jeseni obenem prevzeti ves pridelek od čebelarjev in ga takoj pla¬ čati. Ako bi se mogel dobiti denar za ne¬ kaj mesecev naposodo, bi izhajali lahko s polovično vsoto, oziroma bi s to vsoto lahko nakupili dvakratno množino. Vodstvo podjetja. Na čelu podjetja bi moral stati ravna¬ telj. Ta mož bi moral imeti organizatori- čen in trgovski talent in ne le potrebne študije. Zastaviti bi moral vse svoje sile, da spravi podjetje v pravi tir. Ni neobhod- no potrebno, da bi bil mož strokovnjak, pač pa mora imeti zmožnost poiskati si za podjetje dobre strokovnjake in kvalifi¬ cirano osofoje. Ako bomo našli moža s ta¬ kimi zmožnostmi, in ako bo mož imel po¬ trebna sredstva na razpolago, potem mo¬ remo pričakovati, da dvignemo svoje če¬ belarstvo na visoko stopinjo, ker čimbolj- še dohodke bodo naši čebelarji črpali iz čebelarstva, tembolj bodo posvečevali in izpopolnjevali svojo obrt. V Čebelarska pisma. m. Dragi Peter! Tvojega pisma sem bil zelo vesel! Prav všeč mi je, da si vsa dela opravil tako, kakor sem ti nasvetoval in verjamem ti, da si sedaj zadovoljen, ker so panji tako lepi. Prav si storil, da si tiste table v vratih prepleskal s tako črno barvo, kakršna se rabi za pleskanje šolskih tabel. Omenjaš, da boš sedaj lahko nanje s kredo pisal razne zanimivosti, ki zadevajo do- tični panj. Pri tvojem čebelarstvu se bo kreda obnesla, ker ne nameravaš panjev prepeljavati. Kdor jih pa premika iz kraja v kraj, bo že s prvo vožnjo ob vse tiste beležke. Pri nakladanju se bo pisava tako razmazala, da navsezadnje nihče ne bo mogel brati, kaj je bilo pravzaprav zapi¬ sano na tabli-. Tak čebelar-romar naj rajši pritrdi z žebljičkom na vrata kos belega kartona. Zgoraj na ta papir naj napiše šte¬ vilko panju, spodaj bo pa napravljal be¬ ležke, n. pr. kdaj je satje prestavil (preve¬ sil), starost matice, dneve rojenja, množino medu, ki ga je panju odvzel, težo panju ob vzimljenju itd. itd. Te beležke se morajo vrstiti po letih, za vsako leto posebej. Če¬ belar bo potem imel na dotičnem listu za¬ pisano vso zgodovino panju za pet, šest ali še več let. Kdo si bo dandanes zapom¬ nil vse od vsakega posameznega panja! Saj veš, da je vedno več tistih čebelarjev, ki se zanašajo samo na svinčnik, ne pa na spomin, kakor je bila včasih navada. Tako! Zaenkrat sva s panjevo vna- njostjo gotova. Treba je, da se sedaj lotiš še panje- ve notranje uredbe, Preglej vse posamezne deie: okenca, rešetko, deščice in satnike. Marsikatero manjšo napako boš našel. Žalibog so panji rajši slabo na¬ pravljeni nego dobro. Zlasti okenca so iz¬ delana površno. Včasih so pretesna, vča¬ sih preohlapna. Pretesna boš lahko sam popravil, preohlapna pa že težje. Če je okence preohlapno, moraš špranjo vseka¬ kor zamašiti na ta način, da pribiješ na okence tam, koder se kaže šprania, pri¬ merno debelo deščico. Če tega ne storiš, ti bodo čebele uhajale iz gnezda v prazen prostor med okencem in vrati ter poginjale lakote. Nato posnemi z ostrim nožem vsake¬ mu satniku zunanji rob tistega spodnjega vogala, ki je obrnjen proti žrelu. S tem Stran 44. Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR« boš dosegel, da se ti satnik ne bo zatikal ob železne nosilke (palice), kadar ga boš potiskal v panj. Po tem robu boš pri pre¬ gledovanju panjev vselej lahko dognal, kateri krak tistega satnika, ki ga imaš slučajno v rokah, moraš obrniti proti žrelu. Bliža se čas, ko se boš moral odlo¬ čiti, kako boš postlal roju v A. Ž. panju. Na prazne satnike ga ne smeš napoditi, ker bi stavil satje ponajvcčkrat kar vprek, ne meneč se za satnike. Panju bi kasneje ne mogel pregledati, ker bi satje podrl. Bridko bi bilo tvoje lazočaranje spričo takega »pi emakljivega« dela. Da samo¬ voljno rojevo delo preprečiš, ga moraš prisiliti, da ti bo delal tam, kjer boš ti hotel in kar boš ti hotel. Roj je muhast, zato mu mora čebelar takorekoč pred¬ pisati, kod naj zastavi svoje čudovito delo. To se da doseči na več načinov, kar je odvisno od čebelarjevih premoženjskih razmer, od paše v dotičnem kraju in — od čebelarjevega naziranja. En način je, da opremiš vse satnike' z dva prsta širokimi trakovi iz satnice (umetnega satja). Trak mora biti z voskom pritrjen v razo po vsej dolžini gornje sat- nikove deščice. S tem boš dosegel, da bo roi zastavil satje po tem sledu, ki si ga mu dal. Če pa nimaš satnice (umetnega satja), bo tudi zadoščalo, da pritrdiš z razgretim voskom na satnikovo deščico koščke satja. V to svrho pa vzemi vedno starejše satje, mlade satine so prekrhke in se ne dajo pritrditi izlepa v satnik. Drugi način je, da urežeš v satnike primerne kose praznega satja, ki si ga do¬ bil jeseni od kranjičev. Tako satje moraš seveda urezati lepo in pritrditi v satnike take, da pribiješ s prav tankimi 1 cm dol¬ gimi žebljički na obeh satnikovih straneh več tankih in ozkih letvic (laštic). Te bodo satju v oporo toliko časa, dokler ga čebele ne pritrdijo. Potem jih boš odstranil. Za ta dva načina se bo odločil čebelar, ki nima na razpolago niti satnic, niti voska, da bi si iz njega napravil satnice (umetno j satje). Roj, ki ga vsadiš na začetke, ne bo satja stavil nikdar tako ravno in enako¬ merno, kakor tisti, ki ga vsadiš na cele satnice. Napravil bo tudi mnogo trotoviue in bo dodelal satje šele prihodnje leto. Naravno je, da takih rojev ne kaže preva¬ žati, vsaj prva leta ne. Satje bi se podrlo, ker je mlado- in nima v satniku nikake pra ¬ ve opore. Vrhutega mora biti bera bogata, da napravi roj v A. Ž. panju dovolj satja za prezimovanje. In težak mora biti tak roj, ki ga vsadiš na začetke, najmanj štiri funte! Tretji in najboljši način je, da vsadiš roj na satnike, opremljene s celimi satnicami. V tem slučaju bo roj sat¬ nice hitro predelal v satje, in kar je naj¬ važnejše, imel bo potem plodišče brez trotjega satja, torej samo čebelno delo. Gnezdo bo domalega dodelano že v prvem letu, samo robove posameznih satov bodo čebele povlekle šele prihodnjo pomlad. Kako se satnice pritrjujejo v satnike, ti popišem v kratkem, danes ne utegnem več. Pazi, da ti čebele ne bodo stradale, v aprilu porabijo mnogo zaloge! Skrbi, da bodo dobro odete! Pozdravljen! Tvoj stric Matije. Prevešati je. A. P. Koncem aprila že pride večkrat čas prevešanja. Vsakega čebelarja skrbi več ali manj to opravilo. Kadar prevešam, se mi zdi, kot bi nesel stavo v loterijo, možno, da zadenem, še lažje izgubim. Od pravočasnega prevešanja je zavi- sen ves pridelek. Ako prevesiš prepozno, dobiš roje, ako prevesiš prezgodaj, pome- čejo čebele mlado zalego in je veliko- po¬ gine, Bele ličinke vlačijo iz panjev, matica preneha zalegati jajčeca. Zadeti pravi čas ie težko. Kolikokrat nastopijo deževni tedni ravno o času, ko si prevesil. Matica se navadno privleče v medišče, tako ostane mlada nepokrita zalega v vališču brez po¬ trebne gerkote in večkrat tudi brez hrane. Ni čuda, da se razdvojena zalega prehladi in o-dmrje. Lansko leto je bilo bolj slabo. Prevesil sem 8 A. Ž., dvema sem pa le ustavil iz¬ delano staro satovje. Kakšen je bil uspeh? Prevešanci so šli vidno nazaj. Deževni dnevi, prevelik prostor, pomanjkanje top¬ lote, vse to je pripomoglo k vidnemu na- »SLOVENSKI ČEBELAR« — Leto XXII. Stran 45, zadevanju. Panjova z ustavljenim satovjem pa sta ostala pri isti moči. Čebele so se same polagoma pomikale v medišče, en dan več, drugi dan manj, kakor jim je ka¬ zalo vreme, razvoj in paša. Koncem maja opazim prve sledove medenih kapljic v medišču. Dober teden dni najdem medišče docela polno. Strčam medišče in čebele naneso še pol medišča. Tudi v vališču sem našel hrane dovolj za zimo. Prevešanci so dali vsak po en roj v maju, a drugega ničesar. Jeseni pa so bili skero prazni ter sem jih moral krmiti za zimo. Prepričan sem iz skušnje, da v krajih z obilo pomladansko pašo bolje kaže usta¬ viti satovje, nego prevešati. Težko je po¬ goditi pravi čas za prevešanje, med tem, ko se sme satovje ustaviti, preden so če¬ bele z delom do konca, oziroma začne sta¬ viti matica trotovo zalego. Če pa čebele le ne gredo prostovoljno v medišče, in je vališče polno, tedaj si prisiljen deloma pre¬ vesiti nekaj satov, vendar ne več kot 4—5 satnikov, ki obsegajo pokrito zalego. Napačno je mlado zalego vlačiti v medišče. Čebele z obnožino ne morejo tako lahko skozi rešetko, posledica se pokaže, da leže gubice cvetnega prahu na dnu v zelo veliki množim, med tem ko nepokrita zalega v medišču morebiti strada. Gorenja izletalnica mora biti vsekakor zaprta do časa, ko je panj nabito poln čebel v medišču in vališču. Pa tudi po¬ zneje je ne kaže odpirati. (Pozneje jo moramo pač nekaj dni odpreti, da izlete iz medišča troti. Op. uredn.) Čebele naneso v medišče cvetni prah in matico prisilijo, da se splazi gor. Mesto medu se dostikrat pojavijo neverjetne množine obnožine v medišču. Med, ki je iztrčan iz takih satni¬ kov, ima zelo pekoč okus in manj prijetno aromo. Nikakor ne mislim, da bi se preve¬ šanje popolnoma zavrglo, kljub temu, da povzroči veliko vznemirjanje za čebele in čebelarje. Prevešaj le pozneje, ko je dovolj gorko, v zgodnji pomladi, v aprilu pa samo ustavljaj, pa boš imel manj opravka in prav toliko, če ne več, donosa. Vrednost panja se s tem le še poveča in pridobi znatno na popolnosti. Mogoče se drugje prevešanje bolje obnese, zlasti v krajih z bogato letno in jesensko pašo. Jaz pa v bodoče ne preve¬ šam več, razen v nujnih slučajih, če opa¬ zim, da se družina pripravlja na roj. ©S96X»S>R53®>R. C 5S>R. C ‘®K9®R9S>R9 Nekoliko pripomb k čiščenju voska. M. Levstik. Noben napreden čebelar ne sme pro¬ dajati voščin, drugače bi bil enak kmetu, ki prodaja pšenico in zase kupuje moko. Brez umetnega satja se ne more uspešno čebelariti. Umetno satje pa je zelo drago, dandanes bolj, kakor kdaj poprej. Jasno je torej, da je pač najumestneje, če si če¬ belar pridela vosek in umetno satje sam. Umetno satje iz tovarn ima primešane tudi druge snovi. Takšnega satja čebele ne sprejmejo rade, takšno blago pa tudi po¬ zneje, ko se podela v voščine in vosek, pokvari pristnost lastnega pridelka. Umet¬ no satje se izdeluje v tovarnah iz lahko umevnih razlogov prav tanko ter se mora pri uporabi opreti z žico, drugače se začne v panju vleči navzdol. Pri izdelovanju satja za prodajo se ne gleda, kakšnega izvora so voščine, oziroma vosek. Kaj lahko je mo¬ goče, da so voščine iz panjev, ki jih je uničila gniloba in ni izključena nevarnost, da bi se ta kuga vkljub veliki vročini pri topljenju voska vendarle mogla prenesti. Doma pridelano satje pa pride vsekakor ceneje, nevarnost radi gnilobe je ob pri¬ merni previdnosti izključena in tako satje je tudi za večje mere tolikanj močno, da ga ni treba opirati z žico. Izdelovali bo¬ demo torej umetno satje sami. Toda čišče¬ nje voščin, oziroma podelovanje voščin v vosek ni ravno lahko delo, vlivanje satja pa je še veliko težje. Voščin se nabere večja množina v jeseni ob vzimljenju in v pomladi, ko se čebelam odvzame plesnivo, trotovsko in očividno prestaro satje, Toda nikar ne puščajmo takega satja celega v praznih panjih ali morda v drugih zabojih ali kotih v čebelnjaku. Spravimo je namreč ob le¬ pem vremenu na solne e in je, ko se od toplote zmehča, stisnimo v kepe, katere potem lažje ubranimo pred požrešnim volkom (moljem). Tudi se nikar ne zana¬ šajmo, da se molj ne bode lotil voščenih Stran 46. Leto XXII, SLOVENSKI ČEBELAR« kep. Tudi te bo grdoba navrtala, ako jih nismo shranili v dobre, cele papirnate vreče ali jih vsaj večkrat žveplali. Pri večjem čebelnem obratu se nabere med letom precej voščenih odpadkov. Te sti¬ skajmo sproti v kepice ter jih shranjujmo v papirni, leseni ali drugačni posodi, ki se dobro zapre in jo imamo v čebelnjaku za zbiranje takih odpadkov vedno pri rokah. Vsakomur je pač mnogo na tem, da je umetno satje čisto- in lepo rumeno. Oboje se ob primerni pazljivosti doseže prav lahko. Da bode satje zares lepo ru¬ meno, k temu pripomore skrivnost, ki je bila doslej znana le redkim: vzemi za ku¬ hanje voščin, kakor tudi v posodo pod stiskalnico vselej le vodo dežev¬ nico in nikdar ne vode iz vodnjakov, ali studencev in vosek bode krasno rumen. Veščine kuhajmo torej vselej ob deževnem vremenu, ker tedaj imamo deževnico pri rokah. Ko se iztisnjeni vosek izpod preše vnovič stopi, da se spravi v obliko hlebov, ne postavljajmo posode z raztopljenim voskom na hladno! Vosek bi se namreč strdil poprej, preden bi se nesnaga sesedla na dno in blago bi bilo nesnažno. Vosek naj se počasi hladi. Tedaj bode časa dovolj, da se nesnaga vsede na dno in voščena pogača bode lepa in čista. Da je vosek čist in satje brez čebelnih srajčic, k temu tudi pripomore dobra sti¬ skalnica, dovolj gosta, cela in močna vreča za voščin e in pa pazljivo in varno obrato¬ vanje ob stiskanju voska. Pobožna želja marsikaterega čebelarja je pač, da bi imel stiskalnico, ki bi spravila vosek kar naj¬ bolj mogoče iz voščin in s katero bi bilo delo tudi kolikor mogoče lahko. Stiskalnic in čistilnic za vosek imamo na izbiro, ampak malo takih, ki bi bile res kaj prida. Zelo razširjena je pri nas Jurančičeva stiskalnica. Toda odkrito priznam, da imam ato Jurančiča mnogo rajši nego nje¬ govo stiskalnico. Stvarca je sicer navidez prav čedna, posebno, če jo je naredil ata Jurančič sam. Toda za večje čebelarske obrate ne zadostuje, ker se sme v košnico dejati le malo drozge, drugače se iztisne vosek dokaj nepopolno. Pri privijanju je treba napeti vse sile dveh močnih oseb, da je uspeh povoljen in če se ob koncu ne izdere pokrov takoj iz košnice, se vosek ob vreči strdi in prilepi pokrov tako trdo, da se more le z največjo težavo dobiti iz košnice. Tudi je vsled silnega pritiska na obilne gube celo prav močna vreča kaj naglo narazen. Vsekakor pa je ta stiskal¬ nica za manjša čebelarstva še prav upo¬ rabna in je gotovo mnogo boljša nego marsikatera draga taka naprava, ki jo pri¬ poročajo čebelarski ceniki, Marsikak čebelar se je že vsedel na lim, da si je omislil iz kakega cenika za drag denar bodisi kakršenkoli stroj za čiščenje voska, pa je po kratki uporabi potisnil tak stroj kot neraben med staro šaro. Popolnoma drugače pa je z ono sti¬ skalnico, katero nam je pred nekaj leti v »Čebelarju« natančno razkazal v podobi in besedi mojster Rojina. Moj dobri zna¬ nec, vrl kmečki čebelar, si je takoj na¬ redil takšno stiskalnico, sicer natančno po Rojinovih navodilih, samo da je izgotovil vijak, ki stiska čeljusti, iz lesa. Ali kako deluje njegova stiskalnica! Vsa leta že opravlja svoje delo za vse čebelarje iz okolice, pa je vkljub lesenemu vijaku še ravno tako uporabna kakor nova ter iz¬ tiska z lahkoto in popolnoma kot nobena druga in se lahko vse druge stiskalnice te vrste daleč skrijejo za Rojinovo. Vsem tistim čebelarjem, ki imajo večji obrat, se ne more dovolj živo priporočiti, da si dado narediti stiskalnico po Rojinovem navo¬ dilu. Brez skrbi pa smejo naročiti lesene vijake mesto kovinskih. Za lastni obrat jim bodo tudi taki prav dobro služili bržčas skozi celo življenje. Pač pa je potrebno, da se narede vsi deli, posebno pa čeljusti, iz prav močnega lesa, ker se tudi z lesenim vijakom proizvaja velika moč, ki v prvi vrsti vsloči čeljusti, ako niso posebno močne. Lahko si več čebelarjev iz bližnje okolice skupno omisli takšno stiskalnico, Stroški nikakor ne bodo bogve kako ve¬ liki, delovala bode pa tako izvrstno, da bode ž njo prav gotovo zadovoljen vsak čebelar. »SLOVENSKI ČEBELAR« Leto XXIL Stran 47. Normalni kranjski panj. M, Humek. V 5. štev, »Slovenskega čebelarja« iz leta 1908., torej pred 11. leti, sem objavil pod naslovom »Še enkrat normalni kranj¬ ski panj!« — članek, v katerem sem opisal razmere našega »kranjiča« z ozirom na njegovo različno velikost in z ozi¬ rom na našo' čebelno trgovino. Med drugim sem zapisal takrat te-le stavke, ki imajo še danes popolno veljavo in ki jih kličem v spomin vsem čebelarjem, ki goje čebele v kranjičih za kupčijo. »Že pred leti se je predlagalo, naj se vpelje, posebno z ozirom na kupčijo, enotna in razmeroma dovolj veli¬ ka mera za kranjske panji. Kaže se pa, da se čebelarji malo brigajo za ta predlog in da merijo panji po rojih in po slučajni ši- rokosti dilj, ki jih imajo na razpolago. Če- belni trgovci se večkrat po nepotrebnem in po krivici natolcujejo. Naj bodo ti še tako vestni in pošteni, ne bodo povzdignili kupčije, ko so vendar navezani na blago, ki ga pridela čebelar. Moje mnenje je sledeče: 1. iZa normalno mero naj se vzamejo razsežnosti, ki sem jih predlagal pred dve¬ ma letoma, t. j. dolgost 70 cm, širokost 30cm in visokost 17 cm zunaj merjeno. Ta mera ni pretirano velika, ker je vedno še precej manjša, kakor so jo določili na Koroškem (35 X 75). Komur pa ta mera ni všeč, naj si vzame za normalno mero Janšev panj. 2. Slovensko čebelarsko društvo naj z vsemi sredstvi podpira uresničenje tega nasveta. 3. Čebelarski trgovci naj se organizi¬ rajo, ker le tako< bodo premagali razne to¬ zadevne ovire. Prvo in najvažnejše delo bo¬ di, da se med seboj zavežejo, da bodo pri nakupu čebel gledali na dovoljno velikost panju. Vsi panji, ki nimajo zadostne mere, naj se dosledno odklanjajo. Na ta način bodo čebelarji prisiljeni opustiti premaj¬ hno mero, kar bo kupčiji in čebelarjem v veliko korist. Slovenski čebelarji! Bliža se čas roje¬ nja. Veliko novih panjev se bode naredilo po naši domovini. Člani slovenskega čebe¬ larskega društva, ki boste brali te vrstice, vem, da se boste ravnali po njih. A koliko je takih, ki nič ne bero in delajo po stari navadi. Vplivajte na nje, da se vpišejo v društvo, poučujte jih, kako kvarljivo je nji¬ hovo ravnanje. Na ta način pridemo' do za- željenega smotra — do normalnega kranjskega panju,« Pripomniti bi imel le še nekaj. Po Do¬ lenjskem delajo kranjiče iz p r e d e b e lih dilj. To so take klade, da je že prazne do¬ volj dvigniti. To ni za izvoz, ker prav po nepotrebnem draži voznino. Pri normal¬ nem kranjskem panju naj bodo stranice kvečjemu do 2 cm debele; za dno in po¬ krov popolnoma zadostuje poldrugi centi¬ meter; sprednja končnica naj bo iz taiko- zvane colarice (22—24 mm), zadnja kon¬ čnica bodi pa nekoliko tanjša, torej ne čez 2 cm. Kranjiči naj se tako delajo, da se sprednja končnica lahko vzame iz panja. Torej ne sme biti nič pribita. Spekulativno pitanje. Pri čebelarjenju na med moramo po¬ sebno paziti, da dobro izrabimo glavno, pašo. Zato mora vsak čebelar vedeti, kdaj je začetek pomladanske glavne paše. Velike važnosti je, da imamo ljudstva na to pripravljena, kajti le z močnimi, na višku stoječimi ljudstvi dobro izrabimo glavno pašo. V večini krajev je pričetek glavne paše v začetku maja. Zatorej je potrebno, da imamo do tega časa vse panje preve- šene. V krajih, kjer medi resa, to lahko dosežemo, a drugače je, kjer je zgodnja pomladanska paša neznatna. Zato se moramo poslužiti drugega pripomočka, da čebele umetno prisilimo k razvoju. Ta pripomoček je špekulativno pitanje. S špekulativnim pitanjem se pa ne smemo prenagliti, kajti ako pričnemo pre¬ zgodaj pitati, je to lahko usodepolno za dotičnika. Zato je treba paziti na sledeče: Stran 48. Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR 1. Ne pitaj čebel prezgodaj, ker s tem siliš matico k zaleganju, ampak glej že pri vzimljenju, da ima panj zadosti zaloge do aprila. 2. Vremenske razmere imajo velik vpliv, zato pazi, da ne pričneš prezgodaj, kajti ako zapade sneg, je to lahko usode- polno za čebele, 3. Biti mora vsaj nekoliko paše, kajti poraba je v času razvoja velika. Ako se prične glavna pomladanska paša z majem, tedaj začni s špekulativnim pitanjem začetkom aprila. Najboljša krma za špekulativno pita¬ nje je ajdov med. Dober je tudi vsak drug pristen med iz zdravih panjev, Le v sili uporabljamo sladkor v razmerju 1:1, to je na 1 kg sladkorja vzamemo 1 liter vode. Zelo priporočljivo je, ako dodamo tej mešanici nekoliko medu. Ko pričneš s pitanjem, pitaj redno, in sicer v začetku dvakrat, v drugi polovici aprila pa trikrat na teden, vsakokrat pri- lično po 1 četrt litra raztopine. V slučaju slabega vremena moraš, če ni zadostne zaloge, pitati v toliko, da po¬ polnoma kriješ uporabo. Ko so' ljudstva dobro razvita, jih par dni pred glavno pašo prevesi, da si vse urede in potem nemoteno izrabijo pašo. Nalezljive čebelne bolezni. Josip K . ; . V zadnjem času, osobito v letu 1917., je čebelarstvo doneslo par kronic, ter tako napotilo marsikoga, da se je začel baviti s čebelarstvom. Toda, ni vse zlato, kar se sveti! Če¬ belarstvo je pravzaprav vendarle nekak šport, ali kakor ga nekateri nazivajo, po¬ ezija kmetijstva, ki semtertja ob pazljivi oskrbi res kaj več vrže, kot smo vanj vtaknili. Zato svetujem vsakomur, naj oso¬ bito sedaj pri toliki draginji panjev in čebel preveč ne »šari«. Ne mislim sicer, da je dovolj čebelarjev ter da ni treba širiti če¬ belarstva, Poudarjam pa, da je za količkaj uspešno čebelarstvo potrebno gotovo zna¬ nje, ki ga moramo neprestano izpopolnje¬ vati na razne načine. Predvsem pa mora imeti čebelar neomahljivo vztrajnost in ljubezen do čebelic. Kakor v navadnem življenju, tako raste v čebe¬ larstvu poleg cvetk tudi trnje. Grdi, bodeči so ti trni, hujši kot oni robide in akacije, imenujemo jih nalez¬ ljive čebelne bolezni. Omeniti hočem dve najhujši, ki sem jih moral žalibog sam podrobno spoznati, 1, Gniloba, Gniloba je zelo nevarna in dokaj raz¬ širjena bolezen. Gospod Rojina jo je v let¬ niku 1914. prav dobro opisal. Če si pre- čital ta članek, ne moreš več dvomiti, kaj je prehlajena, kaj kužna gniloba za¬ lege, Odredba bivšega poljedelskega mi¬ nistrstva z dne 8. avgusta 1914 določa, kako je postopati ob nastopu gnilobe. Lastna izkušnja mi pravi, da je najenostav¬ nejše sredstvo proti vsem čebelnim nalez¬ ljivim boleznim ogenj, predvsem za onega, ki mu manjka potrpežljivosti in časa za druga sredstva. Kakih pet ljud¬ stev, preloženih iz gnilobnih v zdrave pa¬ nje, sem podaril znancem iz okolice, pod pogojem, da vzemo panje nekako v rejo, in pod pogojem, da je vsak panj moja last, ako doženem, da je obolel. Od teh so trije pomrli lakote, a o gnilobi ni bilo sledu. Dva živita pod mojim nadzorstvom še da¬ nes in sta zdrava. Povedati »moram, kako sem p r e n a - š a 1 čebele iz bolnega v zdravi panj. Obo¬ lele panje sem odpeljal eno uro proč od svojega čebelnjaka. Tam sem čebele ome- del s satovja, ki sem ga potem skril v zato pripravljen zaboj. Korak od gruče čebel sem postavil kranjski panj, v katerega sem dal najprej matico z nekolikimi čebe¬ lami, njim so sledile potem druge, V enem slučaju je dotičnik, ki sem mu dal v rejo tak panj, sam ometal čebele in so pri tem delu gotovo prišli drobci satja med čebele. Kljub tem se tisto leto v njem ni pokazala gniloba. Žal, da je mi- nolo zimo ravno to ljudstvo odmrlo in ne morem opazovati, če se gniloba razvije (ponovi) morebiti šele v drugem letu. Glede prenašanja gnilobe, nisem opa¬ zil, da bi bil to povzročil sam;, čeprav sem satove iz medišča gnilobnega panja, ne¬ vede za bolezen, uporabljal v zdravem panju. V vseh slučajih sem ugotovil, da je bila bolezen prenešena p o čebelah SLOVENSKI ČEBELAR Leto XXII. Stran 49. samih. Redno so oboleli sosednji, panji in menda vselej šele v bodočem letu po okuženju. Samo enkrat mi je obo¬ lelo več najboljših medarjev na raznih me¬ stih čebelnjaka, in sicer iz sledečega vzroka: Bilo je v avgustu. V nekem panju sem zapazil gnilobo. Zvečer sem ga za¬ mašil in zažveplal, ter ga nesel v prazni stari čebelnjak, da ga ob priliki razku¬ žim, Ali zgodila se je nesreča. Vsled vro¬ čine je počila stranica. Čebele so brž izvo¬ hale prehod in odnašale med, ter tako prenašale gnilobo. Skoraj bi bil okame- nel, ko sem to opazil. Toda prepozno je bilo. Zato sem sklenil, da bom vselej takoj, ko bolezen zapazim, panj razkužil, kajti odlašanje je prava igra z ognjem. . Kranjiče razkužujem prav enostavno. Predvsem izrežem z izpodrezilom satovje. Prazen panj brez čela in končnice obžgem nad nalašč v ta namen na prostem zakur¬ jenim ognjem, najprvo od ene strani, o b - žgani konec podam pomagaču, ki obžge ostali del. V panj vtaknem ne¬ koliko slame in jo prižgem nad ognjem. Sedaj obžgem s kovaškimi kleščami držeč še čelno in končno deščico. Pomagač naj pazi, da ne prijema pri delu panjev na ne- razkuženih mestih. Izrezano prazno in gnilobno satovje raztopim v vosek, med pa izlužim v dobro zaprtem prostoru z mlačno vodo. Iz teko¬ čine skuham medico, ki je izvrstna pijača. Med iztočiti ali prodajati, bi bilo pre¬ računano razširjanje gnilobe. Kuhanega medu, četudi je iz zdravega pa¬ nja, ne priporočam pokladati čebelam. Posodo, ki sem v njej odmakal med iz sa¬ tovja, razkužim s kuhanjem v kotlu; če je pa velika, jo ožgem s posebno svetilko. Notranjo opravo panjev: okna, rešetke, palice in druge pritikline, ravnotako vse orodje skuham obenem v kotlu. Parkrat sem celo okvirje kuhal, a se ne izplača, ker se les pri kuhanju skrči. (Lesenih de¬ lov sploh ne kaže kuhati, zlasti če so li- mani. Op. ured.) Panj skrbno očistim in ga umijem s sodo. Ko se posuši, ga obžgem znotraj in zunaj, toliko da les porjavi. Pa¬ ziti je treba, da se pride s plamenom v vsako špranjico, osobito v izletalnici. Po¬ vršno razkuževanje se bridko maščuje. V dobro razkuženem panju se mi do- zdaj ni ponovila bolezen. Satovje, ki je baje glavni trosilec gnilobe, se v ognju itak raztopi. Morebitne medene madeže smo prej omili v sodini raztopini in nevar¬ nost je odstranjena. Vosek iz gnilobnih panjev vedno upo¬ rabljam za umetno satovje, dasi Lichten- thaler in MaaBen to prepovedujeta. Pre¬ pričal sem se, da mi ni obolel noben panj, ki sem mu dal umetno satovje iz voska gnilobnih panjev. Prej .sem rekel, da pri sebi nisem še nobenkrat opazil, da bi bil sam prenesel bolezen. S tem pa nisem hotel reči, da to sploh ni mogoče. Nasprotno! Bojim se, da čebelarji sami v največ slučajih povzroče okuženje, ker bolezni ne poznajo. V mojem čebelarstvu se zapazi gniloba že v za¬ četku in se oboleli panj takoj odstrani in razkuži. Tako se zabrani prenašanje bo¬ lezni. Razkuževanje izvršim skrajno skrbnd in previdno. Celo tla, kjer razkužujem, dam pomiti in obžgati s svetilko, ali pa zakurim ogenj, če sem razkuževal na pla¬ nem. Zunaj razkužujem le ob slabem vre¬ menu, ko čebele ne izletavajo. Pri tej priliki svetujem, naj si kupi vsaka podružnica svetilko za razkuževanje in jo posojujejo nesrečnim članom. Prepričan sem, da gniloba ni tako redka prikazen. Zato čaka društvo v tem oziru še velika naloga. Potrebovali bi stro¬ kovnjaka, ki bi mikroskopično pregledal posamezne slučaje, in h kateremu bi se prizadeti čebelarji zatekli po svet. Tudi stari zakon o nalezljivih boleznih je po¬ manjkljiv. Zato bi bila nujno potrebna pri¬ merna izpopolnitev. Sveta dolžnost vseh čebelarjev je, da takoj ukrenejo vse potrebno, ko zapazijo bolezen, ker drugače si uničijo svoje čebe¬ larstvo in napravijo nesrečne še druge. Hitra odpomoč več velja, kot vsi strokov¬ njaki ob razviti bplezni. ■©R9S>Š9S>RS©K9- Stran 50. Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR Organizirajmo se v ®SlS©Sy©Sy©C51J(SC5S®6Sc9SS®Sy©Sy©SiJ®<5SJ©6iJ©<3Sl©SS<^X5SR9<5>£9<5XSX5><^)Q*^X5>R9<5>R9G^ Mala naznanila. J ipove deščice 25 mm široke in 5 mm cle- ^ bele ima v zalogi, meter po 24 vin., v po¬ ljubni množini P. Joči/, Kranj 30. LSdor želi vse v platno vezane letnike ,,Slov. “ Čebelarja“, naj se obrne na predsednika Kamniške čebelarske podružnice v Kamniku. Tj)rodam 30—40 panjev kranjičev enotne -* mere 70 — 30—16 cm z barvanimi kon¬ čnicami, dalje dam za 200 zapon za oken¬ ca ,,patent Strgar'‘ 1 drugi roj, če mi po¬ šiljatelj pošlje primerni zabojček, do 15 junija. A. Šifrer, Laporje pri Slov. Bistrici (Stajer.) I'Kupim več plemenjakov, oziroma letošnjih rojev. Ponudbe s ceno na Ivan Žargi, trgovec v Kamniku. roda se več panjev nemške normalne mere, nekaj eksport. in Žnidaršičev, močno za¬ sedenih in dobro prezimljenih s čebelami. — Naslov: Val.Jakelj, župnik v Lahovičah, p. Komenda. prodam 35 panjev-kranjičev čebel, lepih * olemenjakov. Cena po dogovoru. Even¬ tualno jih dam v rejo proti plačilu v rojih ali denarju. — Anton Vidic, Kamnik, Oor. ' prodam novo točilnico in štiri okvirje mera •* 27/32 cm. Cena po dogovora. Ogleda in vpraša naj se pri Franc Škrbec, Ljubljana, Turjaški trg 3, I. nadstr. Odgovorni urednik Hinko Zirkelbach. Lastnik »Slovensko čebelarsko društvo«. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.