/2v URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 25 Ljubljana, ponedeljek 27. novembra 1978 Cena 9"dinarjev Leto XXXV 1540. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o založništvu Razglaša se zakon o založništvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 8. novembra 1978, na seji Zbora občin dne 8. novembra 1978, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 8. novembra 1978 in na seji Skupščine Kulturne skupnosti Slovenije dne 22. novembra 1978. St. 0100-15/78 Ljubljana, dne 22. novembra 1978. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o založništvu 1. člen Za založništvu po tem zakonu se šteje izdajanje, zalaganje in razpečevanje knjig, časnikov, revij, katalogov, prbspeklov, plakatov, letakov, tiskovin, zemljevidov, separatov, brošur, učbenikov, učil, reprodukcij likovnih del, razglednic, koledarjev, fotografij, mikrofilmov, diamikrokartic, muzikal ij. gramofonskih plošč, tonskih kaset, video kaset, magnetofonskih in magnetnih trakov ter drugih podobnih del, ki se razmnožujejo s tiskanjem ali na drug podoben način in J80 namenitee javnosti (v nadaljnjem besedilu: publikacije). Izvirna likovna dela, ki nastanejo z odstiskava-njem ali odlivanjem, se ne štejejo za publikacije po prejšnjem odstavku. 2. člen Založniška dejavnost posreduje umetniška dela in druge kulturne vrednote, znanstvena dognanja ter splošno in strokovno znanje, bistveno prispeva k vsestranskemu razvoju osebnosti in ustvarjalnih sposobnosti delovnih ljudi in občanov, k uresničevanju samoupravnih socialističnih odnosov, k razvoju kulturnih. raziskovalnih, izobraževalnih in drugih dejavnosti, k zbliževanju kultur narodov in narodnosti Jugoslavije in k mednarodnemu sodelovanju. To družbeno vlogo opravlja založniška dejavnost se posebej z izdajanjem in zalaganjem novih umetnikih del, del slovenske klasike, del pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti, domačih in tujih družboslovnih del, zlasti marksističnih, temeljnih znanstve- nih del; učbenikov in drugih publikacij, potrebnih za razvoj izobraževanja, znanosti in kulture; del, ki so namenjena predstavitvam naše znanosti in kulture v drugih republikah in pokrajinaii ter v svetu; najboljših del drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti ter naj večjih dosežkov duhovnega ustvarjanja drugih narodov. 3. člen Založništvo je dejavnost posebnega družbenega pomena. 4. člen Poseben družbeni interes pri opravljanju založniške dejavnosti se zagotavlja: — s posebnimi pogoji za ustanovitev založniške organizacije, — s- posebnimi pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi ustanoviteljev založniške organizacije, — s sodelovanjem ustanoviteljev založniške organizacije, organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, knjižnic in drugih zainteresiranih organizacij združenega dela, avtorjev oziroma njihovih organizacij in drugih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) pri upravljanju in odločanju o vprašanjih založniške organizacije, — z drugimi oblikami družbenega vpliva v mejah in na način, kot to določajo ta zakon in akti o ustanovitvi oziroma samoupravni sporazumi med ustanovitelji založniških organizacij. 5. člen Delegati uporabnikov soodločajo v organu založniške organizacije, ki odloča o delu in poslovanju organizacije, v založniški organizaciji, ki ima manj kot trideset delavcev, pa z vsemi delavci. 6. člen Avtorji-ustvarjalci, katerih delo je povezano z založniško dejavnostjo, se lahko v mejah, ki jih določa ta zakon, sami ali v svojih delovnih skupnostih ali v svojih organizacijah ukvarjajo z založništvom ter sodelujejo pri upravljanju in odločanju v založniških organizacijah. Delovni ljudje, ki kot avtorji trajneje sodelujejo z založniško organizacijo, imajo v skladu z zakonom, s samoupravnim sporazumom med avtorji in založniškimi organizacijami ter samoupravnimi splošnimi akti teh organizacij pravico sodelovati pri upravljanju teh organizacij in v razpolaganju z rezultati skupnega dela. 7. člen Založniška organizacija ustvarja celotni prihodek: 1. s prodajo proizvodov in storitev rva domačem in tujem trgu oziroma v okviru organizacije združenega dela; 2. s svobodno menjavo dela; 3. z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev; 4. s kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo ali na kakšni drugi podlagi, določeni z zakonom ali s samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom. Založniška organizacija ustvarja celotni prihodek na način iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka le, če je to v skladu z njenimi obveznostmi po samoupravnih sporazumih v okviru svobodne menjave dela in z namenom družbenih sredstev, s katerimi upravlja. Tisti del celotnega prihodka, ki ga založniška organizacija ustvari s kompenzacijami, premijami, regresi. vrnitvijo davkov in drugih davščin, dotacijami in darili, kot tudi na drugi podlagi, določeni z zakonom, se v celoti uporablja za založniško dejavnost, če ni v zakonu drugače določeno oziroma če ni namembnost dotacij ali daril drugačna. 8. člen Delavci založniških organizacij se kot izvajalci združujejo v samoupravne interesne kulturne skupnosti in v druge ustrezne samoupravne interesne skupnosti. Založniška organizacija sprejme svoj plan in program razvoja, pri čemer mora upoštevati usmeritve in obveznosti, ki jih je prevzela s samoupravnim sporazumom o osnovah plana samoupravnih interesnih skupnosti iz prvega odstavka, založniško politiko ter kriterije za združevanje dela in sredstev v svobodni menjavi dela teh skupnosti. V okviru samoupravnih interesnih kulturnih skupnosti delavci založniških organizacij skupaj z delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost in z drugimi delavci, ki kot avtorji združujejo svoje delo z založniškimi organizacijami, določajo način in obseg njihovega sodelovanja v upravljanju teh organizacij in razpolaganja z rezultati skupnega dela. Samoupravni sporazum o vprašanjih iz prejšnjega odstavka sklenejo založniške organizacije z avtor-ji-sodelavci iz VII. poglavja tega zakona neposredno ali po njihovih društvih. , 9. člen Pri izvrševanju programov, odločajo o poslovni politiki in pri izvajanju ukrepov za dostopnost publikacije delovnim ljudem in občanom, za vzbujanje interesa za te publikacije, za ugotavljanje in upoštevanje želja in potreb delovnih ljudi in občanov založniške organizacije še posebej sodelujejo s knjižnicami, z organizacijami na področju vzgoje in izobraževanja in z društvi ter z drugimi organizacijami, ki svojo dejavnost namenjajo razširjanju kulturnih vrednot in razvijanju kulturnih dejavnosti delovnih ljudi in občanov. 10. člen 1 Založniške organizacije morajo spodbujati tako organiziranje občanov (knjižni klubi, naročniški sveti, zbori kupcev publikacij ipd.), ki omogoča ugotavljanje potreb in interesov delovnih ljudi in občanov za publikacije, in jim morajo ustvarjati pogoje za to, da svoje potrebe sporočajo in uveljavljajo. 11. člen Delovanje založniških organizacij je javno. Založniške organizacije morajo objaviti vsakoletni program in program usmeritve založniške dejavnosti za srednjeročno obdobje ter poročilo o izpolnitvi tega programa na tak način, da se občani z njim seznanijo. Založniške organizacije v skladu z določbami tega zakona s svojimi samoupravnimi akti podrobneje določijo, kako bodo zagotavljale javnost svojega delovanja. 12. člen V vsaki publikaciji morajo biti poleg podatkov, ki jih zahtevajo predpisi o javnem obveščanju, natisnjeni naslov publikacije (pri prevodih tudi naslov izvirnika), ime avtorja in soavtorjev, prevajalca, ilustratorja, opremljevalca, urednika antologije, odgovornega predstavnika založbe, kraj in leto natisa oziroma razmnožitve, naklada ter zaporedna številka vsakega ponatisa ali izdaje oziroma podatek o dotisu. II. NOSILCI ZALOŽNIŠKE DEJAVNOSTI 13. člen Z založniško dejavnostjo se lahko ukvarjajo temeljne in druge organizacije združenega dela, ki jim je to edina ali glavna dejavnost. Kjer ta zakon govori o založniški organizaciji, je mišljena temeljna ali druga organizacija iz prejšnjega odstavka. 14. člen Organizacije združenega dela, ki niso obsežene v prejšnjem členu, ter družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, krajevne skupnosti, samoupravne in- j teresne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije in društva ter druge druž- j bene pravne osebe lahko zalagajo le publikacije, ki ' izvirajo iz njihove dejavnosti ali sdlT namenienebče 'j je zalaganje takih puBIUfacif predvideno .v njihovih L samoupravnih splošnih aktih. Zalaganje publikacij verskih skupnosti ureja po- ' seben zakon. 15. člen Avtor lahko izdaja in zalaga svoja dela v samozaložbi. Občan lahko v samozaložbi zalaga tudi dela, za katera je podedoval ali na drug zakonit način pridobil materialne avtorske pravice. 16. člen Začasne ali trajne delovne skupnosti delovnih ljudi, ki z osebnim delom delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, lahko zalagajo dela svojih članov, če je to v skladu s pogodbo o združitvi v delovno skupnost. Člani delovne skupnosti iz prejšnjega odstavka določajo s samoupravnim sporazumom svoj delež prispevkov k stroškom za založniško dejavnost in njegovo delitev ter zagotavljanje drugih obveznosti, ki jih določa zakon. III. USTANAVLJANJE ZALOŽNIŠKIH ORGANIZACIJ 17. člen Založniško organizacijo lahko ustanovi organizacija združenega dela, samoupravna interesna skupnost, krajevna skupnost, družbenopolitična skupnost, družbenopolitična organizacija in druga družbena pravna oseba. Društvo lahko ustanovi založniško organizacijo za dosego svojih ciljev, določenih v statutu. Delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, združeno v začasno ali trajno delovno skupnost, lahko ustanovijo založniško organizacijo, če je to v skladu s pogodbo o združitvi v delovno skupnost. 18. člen Založniška organizacija se lahko ustanovi, če so zagotovljeni potrebni kadri, prostori in oprema ter druga materialna sredstva za začetek dela in za izpolnitev najmanj triletnega programa dejavnosti založniške organizacije. 19. člen Elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve založniške organizacije mora obsegati zlasti podatke o tem: — ali te dejavnosti ni mogoče opravljati v obstoječih založniških organizacijah, — ali bo nova organizacija zadovoljevala potrebe po založniški dejavnosti na posameznem področju družbenega dela in na določenem območju in — ali so te potrebe trajnejše in tolikšne, da je zaradi njih utemeljeno ustanoviti založniško organizacijo. 20. člen Ustanovitelj si mora od samoupravne interesne skupnosti iz prvega, odstavka 8. člena, v katere področje spada založniška dejavnost, priskrbeti soglasje o upravičenosti ustanovitve založniške organizacije. Če samoupravna interesna skupnost ne da soglasja, lahko ustanovitelj predlaga, da o soglasju odloči skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti. 21. člen Ustanovitelj lahko določi z aktom o ustanovitvi, da je potrebno njegovo soglasje k spremembam dejavnosti in sedeža založniške organizacije, k imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika ter individualnega poslovodnega organa ali predsednika kolektivnega poslovodnega organa založniške organizacije. Ce ustanovitelj v takem primeru v roku treh mesecev ne sporoči svoje odločitve, se šteje, da se s predlogom založniške organizacije strinja. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za ustanovitelje iz tretjega odstavka 17. člena zakona. 22. člen Ce ustanovi založniško organizacijo več ustanoviteljev, uredijo svoje medsebojne pravice in obveznosti s samoupravnimi sporazumi. IV. ZALOŽNIŠKI SVET 23. člen Založniška organizacija ima založniški svet, ki ga sestavljajo delegati delavcev založniške organizacije, delegati ustanovitelja, družbenopolitičnih skupnosti, zainteresiranih samoupravnih interesnih skuphosti, Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih zainteresiranih družbenopolitičnih organizacij, zainteresi- ranih društev umetnikov in drugih društev, knjižnic in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: uporabniki). Z aktom ustanovitelja se po predhodnem dogovoru z zainteresiranimi organizacijami in organi v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva podrobneje določi, kateri uporabniki delegirajo svoje predstavnike v založniški svet in koliko jih delegirajo. Kadar ustanavlja založniško organizacijo ustanovitelj iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona, se ta vprašanja urede s samoupravnim sporazumom na predlog Socialistične zveze delovnega ljudstva. Če ustanovitelj preneha obstajati in nima pravnega naslednika ali če ustanovitelj ne določi v primernem roku, kateri uporabniki delegirajo svoje predstavnike v založniški svet, odloči o tem samoupravna interesna skupnost iz 8. člena tega zakona. 24. člen Založniški svet je sestavljen po načelu ločenih skupin delegatov delavcev oziroma vseh delavcev, če šteje založniška organizacija manj kot trideset članov in delegatov uporabnikov. Odločitve so sprejete, če so jih v enakem besedilu sprejeli delegati delavcev založniške organizacije in delegati uporabnikov. S statutom založniške organizacije se določi tudi usklajevalni postopek za primere, ko pri glasovanju ni doseženo soglasje. Če tudi po usklajevalnem postopku ne pride do soglasja, pa bi to lahko povzročilo znatno družbeno škodo, lahko skupščina pristojne družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku, ki jih določa zakon, določi ukrepe družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. 25. člen Založniški svet oblikuje predlog statuta, predlog smernic in elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana in sprejema plane, določa letne programe založniške dejavnosti in spremlja njihovo izvajanje, sklepa samoupravne sporazume za uresničevanje svobodne menjave dela, določa poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje, določa načela in merila kadrovske politike ter imenuje in razrešuje odgovornega urednika in individualni poslovodni organ ali predsednika kolegijskega poslovodnega organa. 26. člen O vprašanjih, ki niso zajeta v prejšnjem členu, odločajo delavci založniške organizacije s samoupravnimi sporazumi ali drugimi akti založniške organizacije v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi 27. člen Določbe 24. člena tega zakona se uporabljajo tudi za organ, ki upravlja delo in poslovanje delovne organizacije, sestavljene iz temeljnih založniških organizacij, če ta organ odloča o zadevah iz 25. Člena tega zakona. 28. člen V društvih, katerih namen oziroma naloga je zalaganje publikacij, odloča o planu in letnem programu založniške dejavnosti, o sklepanju samoupravnih s po- razumov za uresničevanje svobodne menjave dela, o ukrepih za izpopolnjevanje programa ter o imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika organ, v katerem so, poleg delegatov članov društva, delegati uporabnikov iz prvega odstavka 23. člena tega zakona. S pravili društva se po predhodnem dogovoru z zainteresiranimi organizacijami in organi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva podrobneje določi, kateri uporabniki delegirajo svoje delegate v ta organ in koliko. Organ iz prejšnjega odstavka deluje po načelu ločenih skupin delegatov članov društva in delegatov uporabnikov. Za ta organ se primerno uporabljajo določbe 24. člena tega zakona. V. SPREJEMANJE IN USKLAJEVANJE PROGRAMOV, SODELOVANJE ZALOŽNIŠKIH ORGANIZACIJ IN NJIHOVO POVEZOVANJE Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA 29. člen Založniške organizacije razgrnejo vsako leto predloge programov založniški, dejavnosti in objavijo razgrnitev v sredstvih javnega obveščanja; razgrnitev za naslednje leto objavijo najkasneje do konca prejšnjega koledarskega leta. Ko založniška organizacija določa letni program založniške dejavnosti, mora obravnavati pripombe, ki so jih dale pravne osebe ter delovni ljudje in občani k predlogu programa. 30. člen Založniške organizacije morajo opraviti postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim med seboj usklajujejo programe založniške dejavnosti, v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega zakona. 31. člen Založniške organizacije morajo vsako leto ob objavi programov svoje založniške dejavnosti navesti, ali so usklajeni po postopku iz prejšnjega člena. Založniške organizacije tudi objavijo, za kateri del programa svoje založniške dejavnosti so si zagotovile del dohodka v svobodni menjavi dela neposredno oziroma po samoupravnih interesnih skupnostih ali v okviru njih. 32. člen Določbe 29., 30. in 31. člena tega zakona se uporabljajo tudi za organe, organizacije in skupnosti iz, 14. člena tega zakona, kadar gre za publikacije, ki so namenjene tudi razpečevanju v javnosti. 33. člen . Založniške organizacije v medsebojnem sodelovanju na temelju pogodb ali samoupravnih sporazumov izmenjavajo izkušnje, usklajujejo interese ter združujejo delo in sredstva za skupno 'opravljanje nalog, kot so raziskovanje trga, skupno uporabljanje in razvijanje knjigotrške mreže, obveščanje uporabnikov in drugi načini zagotavljanja javnosti delovanja, priprava zahtevnejših publikacij, zagotavljanje storitev papirne in grafične industrije, skladiščenje, zastopanje na tujem trgu, sodelovanje s tujimi partnerji in podobno. 34. člen Založniške organizacije se lahko združujejo v skupnost za uresničevanje posameznih skupnih inte- resov v založniški dejavnosti, določenih s samoupravnim sporazumom o združitvi v skupnost. 35. člen Založniška organizacija sc lahko s samoupravnimi sporazumi povezuje z organizacijami združenega dela papirne in grafične industrije, s knjižnicami ali njihovimi skupnostmi in drugimi organizacijami združenega dela, s katerimi so v uresničevanju svojih dolžnosti in razvoja povezane v skupnosti združenega dela za plansko in poslovno sodelovanje. V okviru teh skupnosti založniške organizacije usklajujejo z drugimi organizacijami svojo dejavnost in poslovanje zlasti zaradi ustvarjanja ugodnejših možnosti za pridobivanje dohodka, zaradi urejanja menjave dela in tržnih odnosov, zaradi skupnega vključevanja v mednarodno delitev dela in podobno. Založniške organizacije se z drugimi organizacijami iz prejšnjega odstavka dogovarjajo o razvojni politiki in o skupnih temeljih plana ter v združevanju sredstev za projekte skupnega pomena. Vi. USTVARJANJE CELOTNEGA PRIHODKA ZALOŽNIŠKIH ORGANIZACIJ S SVOBODNO MENJAVO DELA 36. člen Z neposredno svobodno menjavo dela ustvarja založniška organizacija celotni , prihodek od založniške dejavnosti na temelju samoupravnih .sporazumov, ki jih sklenejo založniška organizacija, druge organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe in s katerimi usklajujejo svoje interese In potrebe na področju založništva, ki so jim skupne. S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka udeleženci predvsem določijo, kolikšen del celotnega prihodka založniške organizacije bodo za dogovorjeno dejavnost zagotavljali V svobodni menjavi dela in pod kakšnimi pogoji, koliko in kako bo posamezen udeleženec k temu prispeval ter kakšne so pravice posameznega udeleženca pri rezultatih dogovorjene dejavnosti založniške organizacije. 37. člen V okviru ali po samoupravnih interesnih skupnostih ustvarja založniška organizacija v svobodni menjavi dela celotni prihodek od tiste založniške dejavnosti, ki pomeni zadovoljevanje skupnih potreb in interesov, zaradi katerih je posamezna samoupravna interesna skupnost ustanovljena. 38. člen Samoupravne interesne skupnosti, v katerih založniške organizacije uresničujejo svobodno menjavo dela, v okviru svojih programov upoštevajo zlasti: ;— stopnjo družbenega interesa za posamezni del založniške dejavnosti; — del celotnega prihodka, ki ga je od te dejavnosti mogoče in primerno ustvariti po tržnih zakonitostih; — višino sredstev', ki jih je založniška organizacija namenila za to dejavnost iz dela celotnega prihodka po 7. členu tega zakona; — delež drugih udeležencev v svobodni menjavi dela. Postopek odločanja o udeležbi v svobodni menjavi dela založniških organizacij v okviru samoupravnih interesnih skupnosti oziroma po njih določajo samoupravne interesne skupnosti s svojimi akti. 39. člen Določbe 37. in 38. člena tega zakona se primerno uporabljajo tudi za nosilce založniške dejavnosti iz 14. člena tega zakona. VII. PRAVICE AVTORJEV, KI SODELUJEJO Z ZALOŽNIŠKIMI ORGANIZACIJAMI 40. člen Pravico sodelovanja v upravljanju založniške organizacije pridobi avtor, ki s svojim avtorskim delom trajneje ali pomembneje, sodeluje z založniško organizacijo (v nadaljnjem besedilu: avtor — sodelavec). Avtor-sodelavec trajneje oziroma pomembneje sodeluje z založniško organizacijo, kadar mu je ta založila ali pogodbeno naročila avtorsko delo, ki terja vsaj leto dni avtorskega ustvarjanja, če niso v samoupravnem sporazumu iz 46. člena tega zakona določeni za avtorja ugodnejši pogoji. 41. člen Avtor-sodelavec ima pravico enakopravno z delavci založniške organizacije in ob vzajemni odgovornosti odločati o delu in poslovanju založniške organizacije, o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, o dohodku, ki ga organizacija doseže z združevanjem dela sredstev in o razporejanju tega dohodka. Avtor-sodelavec ne soodloča o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev založniške organizacije pri delu (delovna razmerja), razen o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in o tistih delih samoupravnih splošnih aktov o urejanju delovnih razmerij, ki se nanašajo tudi na pravice, obveznosti in odgovornosti avtorjev-sodelavcev v založniški organizaciji. Avtor-sodelavec je pridobil pravice in prevzel obveznosti in odgovornosti iz prejšnjih odstavkov tega člena, ko je dal pismeno izjavo, da je seznanjen s samoupravnimi splošnimi akti založniške organizacije, s katerimi se urejajo tudi njegove pravice, obveznosti in odgovornosti ter da jih sprejema. 42. člen Pravice iz prejšnjega člena uresničuje avtor-so- ' delavec z enakopravnim sodelovanjem v vseh oblikah samoupravnega odločanja. 43. člen Avtor-sodelavec ima v skladu z nartlvo dela, s katerim sodeluje z založniško organizacijo in ob enakih ali analognih pogojih kot delavci v založniški organizaciji, pravico do povračil in nadomestil, ki štejejo med materialne stroške. Avtor-sodelavec ima pravico enakopravno z delavci založniške organizacije zadovoljevati potrebe stanovanja. prehrane, rekreacije, kulture, ustvarjalnosti in druge skupne potrebe s sredstvi skupne porabe založniške organizacije, če te pravice he uživa že pri drugi organizaciji združenega dela. 44. člen Pridobitev in trajanje pravic avtorja-sodelavca iz 40. do 43. člena tega zakona je odvisno zlasti od časa, potrebnega za njegovo avtorsko delo, od kvalitete in pomena tega dela in od prejšnjega sodelovanja avtorja z založniško organizacijo, ne more pa biti krajše od enega leta. 45. člen Kadar dohodek založniške organizacije z izdajo publikacije preseže pričakovano višino, na temelju katere je bil dogovorjen avtorski honorar, ima avtor pravico do deleža na tako ustvarjenem čistem dohodku tudi v obliki sorazmernega dodatnega avtorskega honorarja. 46. člen S samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona avtorji-sodelavci in delavci založniških organizacij, natančneje določijo pogoje, merila in način ugotavljanja, ali je avtor izpolnil pogoje iz 40. člena tega zakona in katere pravice iz 43. člena tega zakona pripadajo avtorju-sodelavcu ter kako se ugotavlja trajanje pravic avtorja-sodelavca. S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka se določijo tudi osnove in okvirna merila za višino avtorskih honorarjev ter podrobneje urede pogoji in obseg pravice do dodatnega honorarja po 45. členu tega zakona tar način uveljavljanja te pravice. VIII. KAZENSKE DOLOČBE - 47 Cie* z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek založniška organizacija, — če ne objavi svojega vsakoletnega programa, programa usmeritve založniške dejavnosti za srednjeročno obdebje in p er stila e izjeelnitvi tega programa (11. člen); — če izda publikacijo brez katerega od podatkov iz 12. člena tega zakona; — če ne razgrne svojih programskih osnov in predloga programa založniške dejavnosti v skladu z 29. členom tega zakona; — če ne opravi postopka za sklenitev samoupravnega sporazuma po 30. členu tega zakona ali če pri vsakoletni objavi programa založniške dejavnosti ne navede ali je program usklajen v postopku iz 31. člena tega zakona. Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba založniške organizacije, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 48. člen Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje *.a prekršek organizacija združenega dela iz 14. člena tega zakona, ki ravna v nasprotju z navedenim členom Ji stori prekršek iz 3. aline prvega odstavka prejšnjega člena. Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 49. člen Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s 14. in 29. do 31. členom tega zakona. Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 50. člen Z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek občan oziroma skupnost iz 16. člena tega zakona, ki izda, založi ali razpeča publikacijo v nasprotju s 15. ali 16. členom tega zakona. IX.PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 51. člen Ustanovitelji morajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejeti akt iz drugega odstavka 23. člena tega zakona, ali svoj akt z njim uskladiti. Ce je ustanoviteljev več, morajo sprejeti samoupravni sporazum iz 22. člena v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Ustanovitelji si lahko pridržijo pravico soglasja iz 21. člena tega zakona, če tako določijo s svojim aktom najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. 52. člen Založniške organizacije morajo uskladiti svoje statute in druge samoupravne splošne akte z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi. 53. člen Z dnem, ko časne veljati ta zakon, se v SR Sloveniji preneha uporabljati temeljni zakon o založniških podjetjih in založniških zavodih (Uradni list FLRJ, št. 44/49 in Uradni list SFRJ, št. 15/65). 54. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 65-31/78 Ljubljana, dne 22. novembra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1541. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave SRS, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. novembra 1978 sprejela ODLOK o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da sklene družbeni dogovor o dograditvi zdrav-stvene-rekreacijskega centra za vojaške invalide in udeležence NOV v Strunjanu I Pooblasti se Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, da v imenu Socialistične republike Slovenije sklene družbeni dogovor o dograditvi zdravstveno-rckreacij -skega centra za vojaške invalide in udeležence NOV v Strunjanu. II Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-21/78 Ljubljana, dne 23. novembra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1542. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77, 9/78 in 41/78) izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o spremembi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 12/78) se v točki 2 v tabeli pri zaporedni številki 57. občina Velenje številka »12,52« nadomesti s številko »8,43«. St. 420-6/78 Ljubljana, dne 20. novembra 1978. Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r. 1543. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76), 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77 in 8/78) in zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1978 (Uradni list SRS, št. 7/78) objavlja republiški sekretariat za finance spremembo PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1978 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Uradni Ust SRS, št. 14/77, 18/77, 4/78, 8/78 in 12/78) V poglavju I tabeli pod točko 1 se pri zaporedni številki 57 občina Velenje: — v stolpcu 6 stopnja »0,89« nadomesti s stopnjo »0,03«; — v stolpcu 7 stopnja »6,12« nadomesti s stopnjo »4,02«; — v stolpcu 8 stopnja »1,70« nadomesti s stopnjo »1,29«; — v stolpcu 9 stopnja »1,63« nadomesti s stopnjo »1,22«; — v stolpcu 10 stopnja »0,68« nadomesti s stopnjo »0,37«; — v stolpcu 13 stopnja »31,93« nadomesti s stopnjo »27,84«: — v stolpcu 14 stopnja »12,52« nadomesti s stopnjo s>8,43«. St. 42-9/78 Ljubljana, dne 20. novembra 1978. Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r. 1544, Na podlagi 52. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) izdaja po predhodnem mnenju Gasilske zveze Slovenije republiški sekretar za notranje zadeve PRAVILNIK o najnižjem številu gasilcev, ki jih mora imeti gasilska enota, minimalni tehnični opremi gasilske enote m osebni ter skupni zaščitni opremi gasilcev 1. člen Ta pravilnik določa naj nižjo število gasilcev, ki jih mora imeti gasilska enota, da lahko uspešno opravlja z zakonom določene naloge, minimalno tehnično opremo, ki ji to omogoča, ter minimalno osebno in skupno zaščitno opremo, ki zagotavlja varnost pri opravljanju nalog. 2. člen Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom, organizacija združenega dela, gasilska organizacija, druga organizacija ali državni organ, ki ustanovi gasilsko enoto, mora zagotoviti, da število gasilcev ter tehnična in zaščitna oprema enote ustrezajo požarni ogroženosti območja oziroma organizacije za katero je enota ustanovljena. 3. člen Pri oceni požarne ogroženosti je treba upoštevati zlasti naslednje: — geografski položaj kraja oziroma naselja, — bližino industrijskih objektov, v katerih se uporabljajo ali skladiščijo lahko vnetljivi materiali, — tehnološki postopek, — oskrbo z vodo, — požarno obremenitev, — število stanovanjsl*h hiš, javnih poslopij, industrijskih objektov in obrtnih delavnic, — število prebivalcev naseljenega kraja in — druge okoliščine, od katerih je odvisen nastanek požara. 4. člen V izmeni teritorialne poklicne gasilske enote mora biti najmanj osem gasilcev, v izmeni industrijske poklicne gasilske enote pa najmanj šest gasilcev. Operativna prostovoljna gasilska enota mora imeti najmanj deset gasilcev. 5. člen Poklicna teritorialna gasilska enota mora imeti orodno vozilo in cisterno ali kombinirano vozilo s pripadajočo opremo. Prostovoljna teritorialna oziroma prostovoljna industrijska gasilska enota mora imeti prevozno ali prenosno motorno črpalko s pripadajočo opremo. Industrijska poklicna enota mora imeti prevozno ali prenosno črpalko s pripadajočo opremo ter dodatno gasilsko opremo, ki jo določi glede na specifičnosti tehnološkega procesa in glede na druge okoliščine, ki vplivajo na požarno ogroženost, organizacija združenega dela ali druga organizacija oziroma državni organ, ki je enoto ustanovil. 6. člen Gasilci morajo pri reševanju in gašenju nositi in uporabljati osebno in skupno zaščitno opremo. 7. člen Teritorialna poklicna gasilska enota mora imeti za posameznega gasilca: letno in zimsko delovno obleko, plašč iz gumiranega patna z zimsko podlogo, zaščitno čelado, gumijaste dokolenske škornje s trdo konico in ojačanim podplatom, usnjene zaščitne škornje s podplatom iz profilirane gume. zaščitne usnjene dokomolčne rokavice s' prsti, delovni pas s karabinom in sekirico ter baterijsko ali akumulatorsko svetilko. Prostovoljna teritorialna gasilska enota mora imeti za posameznega gasilca delovno obleko, zaščitno čelado, gumijasto dokolenske škornje ter delovni pas s karabinom in sekirico. Industrijska gasilska enota mora imeti za posameznega gasilca opremo iz drugega odstavka tega člena in dodatno zaščitno osebno opremo, ki jo slede na posebnosti nalog enote določi organizacija združenega dela ali druga organizacija oziroma državni orean, ki je enoto ustanovil. 8. člen Poklicna teritorialna gasilska enota mora imeti tole skupno zaščitno opremo: dva aparata za •aJčbo dihalnih organov, dve obleki za vstop v ogenj in tri delovne bunde. Skupno zaščitno opremo prostovoljne mntnrialoe gasilske enote določi glede na požarno ogroženost ob- moč j a za katero je ustanovljena občinska skupnost za varstvo pred požarom v dogovoru z občinsko gasilsko zvezo. Skupno zaščitno opremo industrijske gasilske enote določi glede na posebnosti nalog enote organizacija združenega dela ali druga organizacija oziroma državni organ, ki je enoto ustanovil. 9. člen Izvajanje tega pravilnika v poklicnih gasilskih enotah nadzira republiški inšpektorat za požarno varnost, v prostovoljnih gasilskih enotah pa občinska požarna inšpekcija. 10. člen Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek ustanovitelj gasilske enote, če enota ni organizirana in opremljena v skladu s tem pravilnikom. Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba ustanovitelja gasilske enote. 11. člen Ustanovitelji gasilskih enot morajo poskrbeti, da bodo gasilske enote opremljene in organizirane v skladu s tem pravilnikom v roku enega leta po njegovi uveljavitvi. 12. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 0Vl-S-22/00-b-20/78 Ljubljana, dne 5. oktobra 1978. Republiški sekretar za notranje zadeve Janez Zemljarič 1. r. 1545. Na podlagi 12. člena zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 22-1464/78) izdaja republiška sekretarka za urbanizem PRAVILNIK o načinu ugotavljanja, izkazovanja in razporejanja rezultatov revalorizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini 1. člen Revalorizacija vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (v nadaljnjem besedilu: stanovanja) se izračuna tako/ da se pomnoži število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja s številom točk iz zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja in z vrednostjo točke, ugotovljene po določbah drugega in tretjega odstavka 4. člena zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 22-1464/78). Povprečna cena kvadratnega metra stanovanj, zgrajenih pred 31. decembrom 1977 se ugotovi tako, da se od dosežene povprečne cene v letu 1977 odštejejo povprečni stroški za komunalne naprave, ki po določbah 11. člena družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-499/78) ne morejo bremenili cene kvadratnega metra stanovanja. Povprečna cena kvadratnega metra stanovanj, zgrajenih po 31. decembru 1977 se ugotovi tako, da v nabavni ceni upoštevajo le stroški iz 11. člena družbenega dogovora iz prejšnjega odstavka. Vrednost stanovanj, ugotovljeno po določbah prejšnjih odstavkov izkažejo samoupravne stanovanjske skupnosti v poslovnih knjigah kot nabavno vrednost stanovanja. 2. člen Pristojni organ samoupravne stanovanjske skupnosti s posebnim sklepom ugotovi povprečno ceno kvadratnega metra stanovanj za leto 1977 in za vsako nadaljnje leto, indekse podražitev cen ter koeficiente za izvedbo revalorizacije. i 3. člen Samoupravna stanovanjska skupnost vsaki dve leti opravi revalorizacijo na podlagi podatkov o povprečnih povišanjih cen stanovanj v zadnjih dveh letih na območju občine. 4. člen Revalorizirana odpisana vrednost stanovanj se izračuna tako, da se revalorizirana nabavna vrednost stanovanj pomnoži s starostjo stanovanja in s stopnjo amortizacije določene v 35. členu zakona o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 58-828/76) pod zaporednimi številkami: 33 Stavbe z ogrodjem iz armiranega betona ali jekla 1,2 34 Stavbe, zidane, z mednadstropno kon- strukcijo iz armiranega betona ali elementov 1,4 , 35 Druge iz trdnega materiala zidane stavbe 1,8 36 Stavbe iz lesa ter nabitega ali razsutega materiala 5 Tako izračunana revalorizirana odpisana vrednost posameznega stanovanja se upošteva le do višine revalorizirane nabavne vrednosti. 5. člen Za stanovanja, ki so stara 100 let ali več pa jih je ireba po zakonu revalorizirati, se za izračun odpisov upošteva starost stanovanja od vložitve sredstev v prenovo stanovanja. G. člen Rezultat revalorizacije in znesek učinka revalorizacije se knjižita takole: — za znesek povečane nabavno vrednosti se obremeni ustrezni konto iz skupine 003 in 004: — za znesek povečanja odpisane vrednosti se poveča znesek na kontu skupine 02; — za razliko med povečano nabavno vrednostjo in povečano odpisano vrednostjo (znesek učinka revalorizacije) se poveča znesek na ustreznem kontu v okviru skupine 91. 7. člen Na podlagi rezultatov ter zneska učinka revalorizacije sestavi samoupravna stanovanjska skupnost poročilo o revalorizaciji in ga predloži Službi družbenega knjigovodstva. Poročilo o revalorizaciji se predloži na obrazcu PRS, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del. Vrednost komunalnih naprav, ki je izločena iz cene stanovanj po drugem in tretjem odstavku 1. člena tega pravilnika se posebej izkaže v zabilančni evidenci. O rezultatu revalorizacije obvesti samoupravna stano.vanjska skupnost tudi vlagatelje stanovanj s posebnim obrazcem, ki mora vsebovati revalorizirano nabavno in odpisano vrednost. 8. člen ' Obrazec PRS se izpolni takole: 1) v stolpec 3 — se vpiše nabavna vrednost stanovanja iz ZR za preteklo leto; 2) v stolpec 4 — se vpiše odpisana vrednost stanovanj iz ZR za preteklo leto; 3) v stolpec 5 — se vpiše nabavna vrednost stanovanj po revalorizaciji; 4) v stolpec 6 — se vpiše odpisana vrednost stanovanj po revalorizaciji; 5) v stolpec 7 — se vpiše rezultat revalorizacije nabavne vrednosti (znesek stolpca 5, zmanjšan za znesek iz stolpca 3); 6) v stolpec 8 — se vpiše rezultat revalorizacije odpisane vrednosti (znesek iz stolpca 6, zmanjšan za znesek iz stolpca 4); Sedež .................................................- Šifra dejavnosti ...................................... 7) v stolpec 9 — se vpiše učinek revalorizacije (znesek iz stolpca 7, zmanjšan za znesek iz stolpa 8); 8) v stolpec 10 — se vpiše znesek vseh nabav v tekočem letu; 9) v stolpec 11 — se vpiše znesek odpisov za tekoče leto; 10) v stolpec 12 — se vpiše seštevek zneska iz stolpca 5 in 10; 11) v stolpec 13 — se vpiše seštevek zneskov iz stolpca 6 in 11. 9. člen Obrazec PRS se izpolni v najmanj dveh izvodih. En izvod se pošlje Službi družbenega knjigovodstva skupaj z zaključnim računom za tekoče leto, en izvod pa obdrži samoupravna stanovanjska skupnost za svojo dokumentacijo. 10. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 36-83/78 Ljubljana, dne 14. novembra 1978. Republiška sekretarka za urbanizem Marija Zupančič-Vičar, dipl. gr. inž. 1. r. Obrazec PRS Poročilo o izvedbi revalorizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini na dan 31. 12.................... Revalorizi- Vrednost sredstev rana vredna nost sred- dan 31. 12......... štev na dan Zap, Skupina 31. 12.... št. sredstev nabav- odpi- na sana nabav- odpl- na sana Rezultat revalo-. rlzirane vrednosti nabavna odpisana 5—3 6—4 Učinek revalo- rizacije 7—8 Nabava v tekočem Odpisi letu po v tekočem nabavni letu vrednosti Knjižno stanje 31. 12. 19..- nabavna odpisana vrednost vrednost 5+10 6+11 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1546. Na podlagi petega odstavka 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) izdajata republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo ODREDBO o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in Izkoreninjenje stekline 1 S steklino (Lyssa) je okuženo območje občine Murska Sobota, neposredno so ogrožena območja občin Dravograd, Gornja Radgona, Jesenice, Lendava, Ljutomer, Maribor, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Tržič, ogroženo pa je območje vseh drugih občin v SR Sloveniji. 2 Za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline na območju SR Slovenije se uporabljajo s to odredbo določeni veterinarsko-sanitarni ukrepi. 3 Če se pojavi steklina ali se pojavijo znaki, po Katerih se sumi, da je domača žival ali divjad zbolela ali poginila za steklino (spremenjeno vedenje, močna razdraženost ali potrtost, napadi na druge živali ali ljudi brez vzroka, izguba prisebnosti, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa in slinjenje), mora posestnik živali to takoj sporočiti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije ali najbližji pooblaščeni veterinarski organizaciji združenega dela (v nadaljnjem besedilu: veterinarska organizacija). 4 Posestnik živali, za katere se sumi, da so zbolele za steklino, mora take živali takoj izolirati v poseben prostor, ločeno od ljudi in drugih živali. O tem mora takoj obvestiti najbližjo veterinarsko organizacijo, ki odloči, da se žival izolira pod veterinarskim nadzorstvom. Domače živali, za katere se sumi, da so zbolele za steklino in so napadalne in nevarne, ter zveri, ki pridejo v bližino naselja, črede, hiše ali gospodarskega poslopja in se nenaravno vedejo, je treba takoj ubiti. Da se prepreči nadaljnje širjenje bolezni je treba truplo ubite živali zavarovati tako, da je ljudem in živalim onemogočen dostop do trupla. O tem j c -treba takoj obvestiti najbližji občinski organ veterinarske inšpekcije, ki mora zagotoviti diagnostiko bolezni in nadzorovati neškodljivo odstranitev trupla. 5 O sumu ali ugotovitvi stekline in o svojih ukrepih mora veterinarska organizacija takoj telefqnično in pismeno obvestiti pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije, ta pa rnora takoj telefonično in pismeno obvestiti občinski organ sanitarne inšpekcije in zdravstveno organizacijo združenega dela, pismeno pa vse občinske organe veterinarske in sanitarne inšpekcije sosednjih občin, republiško veterinarsko upravo lovske orranizacije ter zainteresirane organizacije združenega dela Pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije mora na krajevno običajen način takoj obvestiti vse občane o ugotovitvi in nevarnosti te bolezni ter o ukrepih, ki so odrejeni, da bi se bolezen preprečila, zatrla in izkoreninila. 6 Pse in mačke, ki so ugriznili ali drugače poškodovali človeka, je treba takoj izolirati. O ugrizu ali poškodbi človeka mora vsak, ki to vidi ali za to izve, takoj obvestiti najbližjo veterinarsko organizacijo ali zdravstveno organizacijo združenega dela. Veterinarska organizacija je dolžna vsakogar, ki je bil ugriznjen, opraskan ali kakorkoli drugače neposredno izpostavljen okužbi, takoj napotiti, v najbližjo zdravstveno organizacijo združenega dela in jo o tem obvestiti. Zdravstvena organizacija združenega dela vzame od poškodovanega človeka podatke o posestniku živa- li. ki ga je poškodovala, in jih takoj telefonično in pismeno posreduje pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije in veterinarski organizaciji. Občinski organ veterinarske inšpekcije mora brez odlašanja ugotoviti točne podatke o živali in njenem posestniku, ne glede na to, ali je žival še živa ali ne. 7 Psi in mačke iz prvega odstavka 6. točko morajo biti petnajst dni pod veterinarskim nadzorstvom, ne glede na to, ali so bili proti steklini cepljeni ali ne. V okuženih območjih je treba živali iz prejšnjega odstavka tega člena predati na petnajstdnevno opazovanje veterinarski organizaciji. V neposredno ogroženih in v ogroženih območjih pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije odredi ta ukrep, če sodi, da živali sicer ne bi bilo mogoče opazovati, ali da bi bila žival na domu posestnika lahko nćvama. Veterinarska organizacija mora o rezultatih kliničnega pregleda živali prvega, petega, desetega in petnajstega dne poročati pristojni zdravstveni organiza- ciji združenega dela ter občinskemu organu veterinarske inšpekcije. Po preteku petnajst dni občinski organ veterinarske inšpekcije ukine veterinarski nadzor oziroma odredi drug ukrep. 3 Takoj, ko se ugotovi, da je žival okužena s steklino ali je podan utemeljen sum za to, odredi občinski organ veterinarske inšpekcije pokončanje take živali. Pse oziroma mačko, za katere se ugotovi, da so bili v neposrednem stiku z okuženo živaljo, je treba pokončati, ne glede na to, ali so bili cepljeni proti stčklini ali ne. 9 V okuženem oziroma neposredno ogroženem območju odredi izvršni svet občinske skupščine takoj kontumac psov in mačk ter prepove lov s psi. V času kontumaea morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa -o zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. V času kontumaea morajo biti mačke zaprte. V času kontumaea psi in mačke ne smejo zapustiti okuženega oziroma neposredno ogroženega območja. Določba tretjega odstavka te točke ne yelja za rodovniške živali, ki se odpremljajo na razstavo ali vzrčjni pregled z dovoljenjem veterinarske organizacije, ki mora žival pregledati pred odpremo iz okuženega oziroma neposredno ogroženega območja Določbe to točke ne veljajo za pse organov za notranje zadeve, carinske in reševalne službe, JLA, ter vodiče slepih, če gre za neodložljive zadeve. Vsi psi na okuženem oziroma na neposredno ogroženem območju morajo biti preventivno cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Vsi psi na ogroženem območju, ki so dopolnili štiri mesece starosti, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini ob redni vakcinaciji teh živali. Cepljenje opravi veterinarska organizacija na podlagi prijave posestnika psa. 11 V okuženem oziroma v neposredno ogroženem območju je treba takoj pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki se ne drže predpisanega kontumaea. Na območju SR Slovenije je treba pokončati: — neregistrirane in necepljene pse, — pse brez znamkice, — potepuške pse in mačke. 1 12 Postinfektivna vakcinacija psov in mačk je prepovedana. Pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije lahko izjemoma dovoli postinfektivno vakcinacijo kopitarjev in parkljarjev, ki jih je stekla žival 'ugriznila ali so bili v neposrednem stiku s tako živaljo; — če so kot sumljivi izolirani in šest mesecev pod veterinarskim nadzorstvom in — če so postinfektivno cepljeni takoj, najpozneje pa v treh dneh po ugrizu oziroma neposrednem stiku z okuženo živaljo. V času veterinarskega nadzora ni dovoljena sprememba bivališča ter ni dovoljen promet s tako živaljo brez dovoljenja pristojnega občinskega organa veterinarske inšpekcije. V času veterinarskega nadzora ni dovoljeno zaklati postinfektivno vakciniranih živali. 13 Na okuženem oziroma na neposredno ogroženem območju se odredi pokončavanje zveri in pižmovk. Pokončavanje zveri in pižmovk organizirajo in opravljajo lovske organizacije. Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji. Veterinarska organizacija poskrili za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarska higienska služba občine pa za neškodljivo odstranitev trupla. V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča, transport trupla poginule ali ubite divjadi iz prvega odstavka te točke težaven, se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj en meter visoko plastjo zemlje ali kamenja. 14 Prepovedano je na okuženem oziroma na neposredno ogroženem območju odirati trupla divjadi iz prvega odstavka 13. točke in jemati lovske trofeje te divjadi. Pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije lahko izjemoma dovoli odiranje trupla divjadi iz prvega odstavka 13. točke iz neposredno ogroženega območja le v urejeni zbiralnici trupel ali kafileriji. Kože divjadi iz prvega odstavka 13. točke je treba skladiščiti ločeno od d-ugih kož. Dovoljenje za odpremo takšne kože v predelavo lahko izda pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije po tridesetih dneh sušenja kože, če je bila laboratorijska preiskava možganov negativna. 15 Prepovedano je klati živali, če se ugotovi, da je stekla ali če obstaja sum, da je zbolela za steklino. V okužctfem oziroma neposredno ogroženem območju mora lovska organizacija prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla in ravnati s truplom v smislu tretjega in četrtega odstavka 13. točke. Žival, ki jo je ugriznila stekla žival ali žival, za katero obstaja sum, da je zbolela za steklino, ali ki je bila s tako živaljo v neposrednem stiku, se sme izjemoma takoj zaklati pod veterinarskim nadzorstvom v klavnici, vendar najpozneje v 24 urah po ugrizu ali neposrednem stiku. 16 če je bila žival zaklana v nasprotju z določbo prvega odstavka 15. točke, ali če je bila divjad ustre- ljena. pa se sumi, da je zbolela za steklino, mora biti njeno meso veterinarsko-sanitarno pregledano, čeprav je namenjeno za domačo porabo. Prepovedano je uporabljati, prodajati ali darovati meso, mleko, druge surovine in proizvode, ki izvirajo od živali, zbolelih ali sumljivih, da so zbolele za steklino. 17 Prepovedano je odirati žival, ki je poginila ali bila pokončana zaradi stekline ali suma, da je zbolela za steklino. Trupla takih živali je treba napraviti neškodljiva skupaj s kožo. Prav tako je treba napraviti neškodljive tudi odrte kože, če se po odiranju ali raztelesbi ugotovi, da je bila žival stekla, ali obstaja sum za to. 18 Vsi prostori in predmeti ter neposredna okolica, s katerimi so bili v dotiku z bolno živaljo ali s posameznimi njenimi deli, se morajo razkužiti. Posodo, ovratnico in podobne predmete steklih psov in mačk je treba zakopati ali sežgati po navodilih in pod nadzorstvom pristojnega občinskega organa veterinarske inšpekcije. 19 Nadzorstvo nad izvrševanjem te odredbe opravlja pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije, glede določb, ki zadevajo zdravstveno varstvo prebivalstva, pristojni občinski organ sanitarne inšpekcije, glede določb, ki se nanašajo na lovske organizacije, pa pristojni občinski organ lovske inšpekcije. 20 Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ. št. 43-637/76) in zakonu o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 58-887/ 78). 21 Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 35-311/73 in 15-700/75). 22 Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322/A-020 Ljubljana, dne 22. novembra 1978. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r Predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo prim. dr. Anton Fazarinc 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1547. Na podlagi 33. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljublja- ne na 7. seji zbora združenega dela dne 21. novembra 1978 in na 7. seji zbora občin dne 21. novembra 1978 in na 7. seji družbenopolitičnega zbora dne 20. novembra 1978 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi sredstev za financiranje dejavnosti Mestne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana 1. člen V prvem odstavku 2. člena odloka o določitvi sredstev za financiranje dejavnosti Mestne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana (Uradni list SRS, št. 20/70) se stopnja 0,015«/» nadomesti s stopnjo 0,025 ‘Ve. 2. člen Besedilo 3. člena odloka se spremeni tako, da glasi »Za izvajanje tega odloka skrbi oddelek za finance Skupščine mesta Ljubljane«. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-4/78 Ljubljana, dne 21. novembra 1978. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 1548. Na podlagi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/07, 27/72 in 8/78) ter v skladu z 42., 54., 89. in 92. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 7. seji zbora združenega dela dne 21. novembra 1978 in na 7. seji zbora občin dne 2\. novembra 1978 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane za razširitev zazidalnega otoka IR Brod — BP 10 v Črnučah 1. člen Odlok o spretjeju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6-66) se dopolni tako, — da se iz 1. točke 3. člena del zaščitenih površin za avtoceste, primarni in sekundarni cestni sistem s površino 2,76 ha izloči in prenese v 2. točko, 3. člena kot zazidljiva proizvodnoservisna in skladiščna površina — industrijski rezervat Brod, — da se iz 2. točke 3. člena del zazidljivih pro-izvodnoservisnih in skladiščnih površin (IR Brod) — južni del s površino 13,96 ha izloči in prenese v 1. točko 3. člena kot zelena in obdelovalna površina, — da se industrijski rezervat Brod (IR Brod) z noveliranimi konturami preimenuje v zazidalni otok BP 10 in se mu priključi del proizvodnoservisnih in skladiščnih površin zazidalnega otoka BP 8, ki leži vzhodno od poteka trase mestne obvozne ceste s površino 2,68 ha Črnuče—Tomačevo. Tako spremenjeni plan, funkcionalne členitve zazidalnih in nezazidljivih površin je upoštevati tudi pri točki 3., 5. in 6. istega člena. 2. člen Dokumentacijo, ki opredeljuje spremembo iz drugega odstavka prvega člena tega odloka, je pod naslovom Spremembe G UP in UP — IR Brod (BP 10) izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem, septembra 1978 pod številko projekta 2526/ 78 in je sestavni del tega odloka 3. člen Dokumentacija iz 2. člena tega odloka je na vpogled pri upravnih organih Skupščine občine Ljubljana Bežigrad in Skupščine mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, pri Upravi za inšpekcijske službe, in pri Geodetski upravi mesta Ljubljane ter pri Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane — TOZD Urbanizem. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-9/78 Ljubljana, dne 21. novembra 1978. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 1549. Na podlagi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter v skladu z 42., 54., 89. in 92. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 7. seji zbora združenega dela dne 21. novembra 1978 in na 7. seji zbora občin dne 21. novembra 1978 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane za razširitev zazidalnega otoka IR Brod — BP 10 v Črnučah 1. člen Odlok o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72) se dopolni tako, da se v 1. alineei 2. točk 26. člena — »zazidalni načrti v območju občine Ljubljana Bežigrad« navede šesodnih organov, potreb družbenopolitičnih skupnosti in služb pravne pomoči po pravniških kadrih, bodo udeleženke v okviru sredstev za redno dejavnost zagotavljale posebna finančna sredstva za kadrovsko štipendiranje in za nagrajevanje diplomiranih pravnikov — pripravnikov pri temeljnem sodišču in pri temeljnem javnem tožilstvu. 2 Sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje enot temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva, bodo zagotavljale na podlagi programa udeleženke, za območje katerih enote delujejo. Za skupne investicijske naložbe glede na potrebe služb temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva, ki delujejo za sodišče oz. tožilstvo kot celoto, bodo udeleženke združevale investicijska sredstva na podlagi srednjeročnega in dolgoročnega investicijskega programa po posebnem dogovoru 3 Udeleženke se sporazumejo, da bodo prispevale sredstva za financiranje programa dela temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva v višini določeni na podlagi števila pripadlih zadev z območja občine. V odstotku izražena udeležba posamezne ude'e-ženke se izračuna v tekočem koledarskem letu za naslednje leto z upoštevanjem pripada iz preteklega leta. 4 Vsakoletni finančni zahtevek in poročilo o izpolnitvi programa dela sodišča in temeljnega javnega tožilstva pregleda komisija, ki jo sestavljajo po en član vsake udeleženke, odobrijo pa udeleženke tega sporazuma. Sedež komisije je pri svetu občin celjskega območja. 5 Sredstva, ki se nateče j o pri temeljnem sodišču iz stroškov kazenskega postopka, poprečnin. prodale odvzetih predmetov, od rednih kazni in druga od republike odstopljena namenska sredstva pripadajo udeleženkam v enaki višini kot le-te prispevajo sredstva za financiranje temeljnega sodišča. 6 Prostorske in druge materialne pogoje za začetek dela enot temeljnega sodišča in temeljnega lavnega tožilstva morajo zagotoviti udeleženke, za katere območje bodo enote delovale. 7 Spremembo ali dopolnitev tega sporazuma lahko predlaga vsaka udeleženka. Sprememba ali dopolnitev velja, ko jo podpišejo vse udeleženke. o spremembi in dopolnitvi odloka o dolečitvi sredstev za financiranje dejavnosti Mestne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana 1. člen V prvem odstavku 2. člena odloka o določitvi sredstev za financiranje dejavnosti Mestne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana (Uradni Ust SRS, št. 20/70) se stopnja 0,015 «/• nadomesti s stopnjo 0,025 °/*. 2. člen Besedilo 3. člena odloka se spremeni tako, da glasi »Za izvajanje tega odloka skrbi oddelek za finance Skupščine mesta Ljubljane«!. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-4/78 Ljubljana, dne 21. novembra 1978. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič L r. 1548. Na podlagi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter v skladu z 42., 54., 89. in 92. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 7. seji zbora združenega dela dne 21. novembra 1978 in na 7. seji zbora občin dne 21,. novembra 1978 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane za razširitev zazidalnega otoka IR Brod — BP 10 v Črnučah 1. člen Odlok o spretjeju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6-66) se dopolni tako, — da se iz 1. točke 3. člena del zaščitenih površin za avtoceste, primarni in sekundarni cestni sistem s površino 2,76 ha izloči in prenese v 2. točko, 3. člena kot zazidljiva proizvodnoservisna in skladiščna površina — industrijski rezervat Brod, — da se iz 2. točke 3. člena del zazidljivih pro-izvodnoservisnih in skladiščnih površin (IR Brod) — južni del s površino 13,96 ha izloči in prenese v 1. točko 3. člena kot zelena in obdelovalna površina, — da se industrijski rezervat Brod (IR Brod) z noveliranimi konturami preimenuje v zazidalni otok BP 10 in se mu priključi del proizvodnoservisnih in skladiščnih površin zazidalnega otoka BP 8, ki leži vzhodno od poteka trase mestne obvozne ceste s površino 2,68 ha Črnuče—Tomačevo. Tako spremenjeni plan, funkcionalne členitve zazidalnih in nezazidljivih površin je upoštevati tudi pri točki 3., 5. in 6. istega člena. 2. člen Dokumentacijo, ki opredeljuje spremembo iz drugega odstavka prvega člena tega odloka, je pod naslovom Spremembe GUP in UP — IR Brod (BP 10) izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem, septembra 1978 pod številko projekta 2526/ 78 in je sestavni del tega odloka 3. člen Dokumentacija iz 2. člena tega odloka je na vpogled pri upravnih organih Skupščine občine Ljubljana Bežigrad in Skupščine mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, pri Upravi za inšpekcijske službe, in pri Geodetski upravi mesta Ljubljane ter pri Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane — TOZD Urbanizem. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-9/78 Ljubljana, dne 21. novembra 1978. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 1549. Na podlagi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter v skladu z 42., 54., 89. in 92. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 7. seji zbora združenega dela dne 21. novembra 1978 in na 7. seji zbora občin dne 21. novembra 1978 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane za razširitev zazidalnega otoka IR Brod — BP 10 v Črnučah 1. člen Odlok o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72) se dopolni tako, da se v 1. alineci 2. točk 26. člena — »zazidalni načrti v območju občine Ljubljana Bežigrad« navede še^zazidalni otok BP 10 v Črnučah. 2. člen Dokumentacijo, ki ponazarja spremembo iz prvega člena tega odloka, je pod naslovom Spremembe GUP in UP IR Brod (BP 10) izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem, september 1978, pod številko projekta 2526/78 in je sestavni del tega odloka. Industrijski rezervat Brod (IR Brod) se z noveliranimi konturami preimenuje v zazidalni otok BP 10. 3. člen Dokumentacija iz 2. člena tega odloka je na vpogled pri upravnih organih, pristojnih za urbanizem Skupščine občine Ljubljana Bežigrad In Skupščine mesta Ljubljane, pri Upravi za inšpekcijske službe ter Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane in pri Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-8/78 Ljubljana, dne 21. novembra 1978. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 1550. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 126. člena statuta Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) in 2. ter 17. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 30. seji dne 14. novembra 1978 sprejel SKLEP o potrditvi odmika od generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) — za gradnjo kanala Šentjakob—Sneberje s črpališčem 1 Dovoli se odmik od generalnega plana in s tem gradnja kanala Šentjakob—Sneberje s črpališčem v avtocestnem rezervatu na zemljiščih pare. št. 1074/3, 141/1. 1378, 1414/27, 26, 3, 2404/4, 7, 1513, 1515/2, 1426/ 44, 1513/1, 2, 909/1, 1491/2, 908 k. o. Pogorica, Zadobrova. 2 Odmik iz 1. točke tega sklepa ponazarja lokacijska dokumentacija LD št. 22806/77, ki jo je v avgustu 1978 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod. 3 Dovoljeni odmik se mora upoštevati pri novela-"ciji urbanistične dokumentacije in odlokih. 4 Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem Ustu SRS. St. 1257/1-78 Ljubljana, dne 14. novembra 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Albin Vengust 1. r. CELJE 1551. Skupščine občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec so po drugem odstavku 56. člena, 57. člena, 58. člena, 92. člena in 104. člena zakona o rednih sodiščih ter prvega odstavka 52. člena in 57. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) sklenile SPORAZUM ° zagotavljanju sredstev za delo temeljnega sodišča v Celju In temeljnega javnega tožilstva v Celju 1 1 Skupščina občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) bodo zagotavljale sredstva za delo temeljnega sodišča v Celju in temeljnega javnega tožilstva v Celju v skladu z družbenoekonomsko politiko v SRS, na pod-isgi zakona, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, z upoštevanjem obsega in programov dela temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva. Udeleženke bodo zagotavljale: — sredstva iz katerih delavci delovnih skupnosti temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva pridobivajo dohodek (sredstva za osebne dohodke in skupno porabo), — sredstva za materialne izdatke, — sredstva opreme in — sredstva za posebne namene. Ob upoštevanju potreb temeljnega sodišča, temeljnega javnega tožilstva drugih pra^jsodnih organov, potreb družbenopolitičnih skupnosti in služb pravne pomoči po pravniških kadrih, bodo udeleženke v okviru sredstev za redno dejavnost zagotavljale posebna finančna sredstva za kadrovsko štipendiranje in za nagrajevanje diplomiranih pravnikov — pripravnikov pri temeljnem sodišču in pri temeljnem javnem tožilstvu. 2 Sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje enot temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva, bodo zagotavljale na podlagi programa udeleženke. za območje katerih enote delujejo. Za skupne investicijske naložbe glede na potrebe služb temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva, ki delujejo za sodišče oz. tožilstvo kot celoto, bodo udeleženke združevale investicijska sredstva na podlagi srednjeročnega in dolgoročnega investicijskega programa po posebnem dogovoru 3 Udeleženke se sporazumejo, da bodo prispevale sredstva za financiranje programa dela temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva v višini določeni na podlagi števila pripadlih zadev z območja občine. V odstotku izražena udeležba posamezne udeleženke se izračuna v tekočem koledarskem letu za naslednje leto z upoštevanjem pripada iz preteklega leta. 4 Vsakoletni finančni zahtevek in poročilo o izpolnitvi programa dela sodišča in temeljnega javnega tožilstva pregleda komisija, ki jo sestavljajo po en član vsake udeleženke, odobrijo pa udeleženke tega sporazuma. Sedež komisije je pri svetu občin celjskega območja. 5 Sredstva, ki se nateče j o pri temeljnem sodišču iz stroškov kazenskega postopka, poprečnin. prodaje odvzetih predmetov, od rednih kazni in druga od republike odstopljena namenska sredstva pripadajo udeleženkam v enaki višini kot le-te prispevajo sredstva za financiranje temeljnega sodišča. 6 Prostorske in druge materialne pogoje za začetek dela enot temeljnega sodišča in temeljnega lavnega tožilstva morajo zagotoviti udeleženke, za katere območje bodo enote delovale. 7 Spremembo ali dopolnitev tega sporazuma lahko predlaga vsaka udeleženka. Sprememba ali dopolnitev velja, ko jo podpišejo vse udeleženke. 8 Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo vse udeleženke, objavi pa se v Uradnem listu SRS. St. 021-32/78 Celje, dne 6. julija 1978. ' Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt Lr.. St. 402-50/78 Laško, dM 27. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. St. 400-14/78 Mozirje, dne 27. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Čop 1. r. St. 021-5/78 Slovenske Konjice, dne 27. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Fifanc Ban 1; r. Šentjur pri Celju, dne 27. julija 1978. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju' Stanko Lesnika 1. r. St. 402-32/78 Šmarje pri Jelšah, dne 29. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. St. 402-51/78 Velenje, dne 14. julija 1978. Predsednik Skupščine občine Velenje Franjo Korun 1. r. Žalec, dne 12. oktobra 1978. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek 1. r. IDRIJA 1532. Na podlagi 42. člena zakona t, javljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem' (Uiadni list SRS, št. 7/77)) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine ^drija na skupni seji zbora združenega dela in zbora Kraj»vni.h skupnosti dne 15. novembra 1978 wprejela ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča 1. člen Za uporabo stavbnega zemljišča se na območju občine Idrija uvede plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. 2. člen Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče znotraj meja urbanističnega načrta za mesto Idrija in za naselje Cerkno ter zazidalnih načrtov: za naselje Cerkno— Mostanija (Ur. 1. SRS, št. 26/77), za naselje Sp. Idrija (Uradno glasilo občine Idrija št. 1/67 in Ur. 1. SRS, št. 14/77), za naselje Godovič (Uradno glasilo občine Idrija št. 6/73 in Ur. L SRS, št. 18/77) in za naselje Črni vrh (Ur. 1. SRS, št. 27/76). ■ 3. člen Nadomestild za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice). Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka. 4. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišče, ki se'uporablja: a) za potrebe ljudske obrambe, b) za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost, in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzete iz nacionalizacije. 5. člen Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je za dobo 5 let oproščen občan: a) ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe, od dneva sklenjene listine o nakupu stanovanja; b) ki je zgradil novo družinsko stanovanjsko hišo; ob pogoju, da je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno vplačal stroške zr urejanje stavbnega zemljišča po določilih zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemlji,ščem. Plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je oproščen občan, kateremu stanovanjska skupnost subvencionira stanarino, občan, ki prejema samo družbeno pomoč In občani v zasebnih stanovanjskih hišah, katerih dohodek ne presega cenzusa po merilih ~za subvencioniranje stanarin. Podatke o občanih, ki prejep»»io subvencijo stanarine. daje Samoupravna stanovanjska, skupnost občine Idrija, o občanih, ki prejemajo družbeno pomoč Skupnost socialnega skrbstva občine Idrija, o občanih, ki niso lastniki zasebnih stanovanjskih hiš, imajo pa pravico uporabe stanovanja v le-teh, ugotavlja upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve. 6. člen Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se predpisuje od m2 nezazidanega zemljišča, ki je po urbanističnih in zazidalnih načrtih namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Nadomestilo se predpiše tudi za tisti del zazidalnega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe, razen če gre za zemljišče, katerega obseg je določen z zazidalnim načrtom in katerega zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradbene namene. 7. člen Za znatno preseganje površine za zazidalno stavbno zemljišče iz drugega odstavka 6. člena tega odloka se šteje tisto zazidalno stavbno zemljišče, ki presega površino: a) 600 ms, če stoji na njem stanovanjska hiša, b) 800 m2, če stoji na’njem obrtna delavnica, c) 1000 m2, če stoji na njem stanovanjska hiša z obrtno delavnico. 8. člen Višina nadomestila glede na ugodnosti, ki jih daje stavbeto zemljišče, se določi po naslednjih merilih: v — opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi napravami, — lega zemljišča v naselju glede na preskrbo prebivalstva, — prometna povezanost, — položaj poslovnega prostora glede na frenkven-eo potrošnikov, — namembnost predela v katerem je zemljišče 9. člen Upoštevaje merila iz 8. člena tega odloka se stavbno zemljišče zajeto z urbanističnim načrtom za mesto Idrija razvrsti v tri območja, katerih obseg, ki ga posamezno območje zajema, je razviden in zarisan na posebni pregledni karti v merilu 1 :1000, ki je sestavni del tega odloka. Zemljišče, ki ga zajema urbanistični oziroma zazidalni načrt za naselje Cerkno in Sp. Idrija se razvrsti v drugo, medtem ko se zemljišče, ki ga obsega zazidalni načrt za naselje Godovič in C mi vrh razvrsti v tretje območje.. Tudi stavbno zemljišče iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko razvrsti v posamezno območje, če tako sklene pristojna krajevna skupnost. 10. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se predpisuje v višini: 1. za nezazidano stavbno zemljišče ter za zemljišče opredeljeno po drugem odstavku 6. člena tega odloka, 0,10 din od m2 mesečno, 2. za stanovanja, stanovanjske hiše in garaže v I. območju 0,40 din od m2 II. območju 0,30 din od m2 mesečno III. območju 0,20 din od m2 mesečno 3. za poslovne in industrijske površine I., II. in III. območju 0,40 din od m2 mesečno. 11. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se predpiše od kvadratnega metra tlorisne površine. Za tlorisno površino se šteje: 1. pri stanovanjskih objektih porabna površina posameznega stanovanja po merilih za določitev višine stanarine, 2. pri garažah čista tlorisna površina, kot samostojnega objekta ali v sestavi drugega objekta, 3. pri poslovnih in industrijskih prostorih oziro-*na objektih etažne površine vključno s pomožnimi Prostori in zemljiščem, ki sc uporablja v poslovne in Proizvodne narpene (dvorišča, deponije, skladišča, ga-raže in pripadajoče prometne površine), z izjemo urejenih zelenih površin. 12. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča do-l°čl zavezancu iz 3. člena tega odloka občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve z odločbo. 13. člen Za stanovanjske hiše v družbeni lastnini, s katerimi upravlja Samoupravna" stanovanjska skupnost občine Idrija, se nadomestilo določi z odločbo občinskega upravnega organa za celotno stavbo hišnemu svetu. Hišni svet določi sorazmeren del nadomestila posameznim imetnikom stanovanjske pravice, etažnim lastnikom in najemnikom poslovnih prostorov in garaž. V primeru, da hišni svet ni ustanovljen, določi posameznim imetnikom stanovanjske pravice in ostalim zavezancem iz 1. odstavka tega člena sorazmeren del nadomestila Samoupravna stanovanjska skupnost. Zavezanec, ki meni, da mu hišni svet oziroma Samoupravna stanovanjska skupnost ni pravilno odmeril nadomestila, lahko zahteva od organa iz 16. člena tega odloka, naj mu izda odločbo o tem, kolikšno nadomestilo je dolžan plačati. Podatki o tlorisnih ■ površinah stanovanj, poslovnih prostorov in garaž v družbeni lastnini in etažnih stanovanj, je dolžna hišnemu svetu dati Samoupravna stanovanjska skupnost občine Idrija. 14. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje Samoupravni enoti za upravljanje s stavbninf zemljiščem v Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Idrija mesečno za nazaj. 15. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se sme uporabljati samo za graditev omrežja komunalnih naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo in sicer: — ulice, in ceste, trgi, hodniki, peš poti, dovozne poti v naseljih ter javna parkirišča- ter Sejmišča, za katere uporabo se ne plačuje; — javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, zelene površine v stanovanjskih naseljih in javna otroška igrišča ter varstveni pasovi in rezervati; — omrežje javne razsvetljave; — objekti in naprave za odpravo atmosferskih voda, po sprejetem letnem in srednjeročnem programu urejanja stavbnih zemljišč v občini v skladu z določili 18. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zen 1 j iščem (Uradni list SRS, št. 7/77). 16. člen Zaradi pravočasne in pravilne določitve nadomestila so dolžni vsi zavezanci nadomestila v roku 15 dni od nastopa obveznosti dati občinskemu upravnemu organu točne podatke o površinah, od katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za zavezance, ki so po odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v predpisanem roku prijavili pravilne površine, od katerih se je plačeval prispevek, razen v primeru iz 2. odstavka 6. člena tega odloka 17. člen Po sprejetju urbanističnega načrta mesta Idrija se ne glede na določbo 2. člena tega odloka plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na območju ožjega gradbenega okoliša mesta Idrija v skladu z 52. členom zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77). 18. člen Z denarno kaznijo od 100 din do 20.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba: — če v določenem roku ne prijavi površine iz 14. člena tega odloka, — če prijavi nepravilne površine iz 14. člena,tega odloka. Z denarno kaznijo od 20 din do 3.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena in posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 19. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok neha veljati odlok o prispevku za uporabo stavbnega zemljišča (Uradno glasilo občine Idrija, št. 2/72, 8/72 in 6/73). 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-21/78 Idrija, dne 15. novembra 1978. Predsednik Skupščine občine Idrija ♦ Cveto Šulgaj 1. r. 1553. Na podlagi 3. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. novembra 1978 sprejela O I) I, O K o določitvi pogojev za prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini 1. člen , Katere stanovanjske hiše in stanovanja, ki so družbena lastnina v uporabi občine Idrija in se nameravajo prodati določi Izvršni svet Skupščine občine Idrija potem, ko občinski organ pristojen za stanovanjske zadeve pridobi mnenje pristojne krajevne skupnosti. 2. člen Stanovanjske hiše oziroma stanovanja, ki se nameravajo prodati oceni *>osebna komisija, ki jo imenuje Izvršni svet Skupščine občine Idrija. 3. člen Javno dražbo opravi dražbena komisija, ki ima predsednika in dva člana. Dražbeni naroki se praviloma opravijo pri organu pristojnem za stanovanjske zadeve, lahko pa tudi na kraju kjer je zgradba ali stanovanje, ki se prodaja. 4 4. člen Razpis javne dražbe mora vsebovati — naziv in sedež prodajalca, — označbo in opis stavbe oziroma posameznega dela stavbe, — izklicno ceno, — način plačila in višino kavcije, ki jo je treba položiti, kavcijo, ki jo je treba plačati pred dražitvijo, ter način njenega pologa, — čas in kraj, kjer bo javna dražba, — navedbo, kje se lahko interesenti seznanijo z podrobnejšimi dražbenimi pogoji. 5. člen Izklicna cena za javno dražbo je enaka vrednosti, ki jo je določila komisija iz tega odloka in valorizirala na dan prodaje. Vsak ponudnik mora obvezno položiti pred pričetkom dražbe kavcijo v višini 10 "A od izklicne cene pri organu pristojnem za stanovanjske zadeve. Dražbena komisija prične dražbo z naznanitvijo izklicne cene in pozove interesente, da stavijo ponud • be. Dražba se nadaljuje dokler se ponudbe večajo. 6. člen Vsak ponudnik je na svojo ponudbo vezan, dokler se ne poda višja ponudba. Dražba se zaključi, če so tudi po drugem pozivu v 5 minutah ne poda višja ponudba. , Ponudnik je na svojo ponudbo vezan in od nje ne more odstopiti. Če od ponudbe odstopi, izgubi pravico do vračila varščine. Varščina, ki jo je ponudnik dal in je bila njegova ponudba sprejeta, se v kupnini obračuna tako, da se všteje v zadnji -obrok kupnine, če je plačevanje obročno. . Ponudnikom, ki na dražbi niso uspeli, se varščina vrne po zaključku družbenega naroka. 7. člen V primeru, da se s kupcem sklene pogodba o prodaji na kredit, osebni polog takega kupca ne sme biti nižji od 25 Vo izklicne cene in mora ta biti plačan v 30 dneh po sklenitvi pismene pogodbe, s tem, da začetek odplačevanja kredita ne rrtore biti odložen in odplačilna doba ne more biti daljša od 25 let; obrestna mera pa ne nižja od 5 °/e. 8. člen Če stavba oziroma posamezni del stavbe ni bil prodan, pa je smotrno, da se proda, se lahko javna dražba ponovi po preteku 3 mesecev. V tem primeru se lahko izklicna cena zniža, vendar ne več kot za eno tretjino. 9. člen S ponudnikom, ki izpolnjuje zakonite pogoje in katerega ponudba je najvišja, sklene občina kupoprodajno pogodbo. Z sklenitvijo kupne pogodbe preidejo na kupca vse pravice in morebitna javna bremena, združena z lastnikom zgradbe oziroma stanovanja. 10. člen Kupec je dolžan zavarovati kupljeno hišo oziroma stanovanje pri zato pooblaščeni zavarovalni organizaciji za vso prometno vrednost, dokler ne plača celotne kupnine. 11. člen Vsa denarna sredstva, pridobljena s prodajo stanovanjskih hiš oziroma stanovanj po tem odloku se stekajo na poseben račun, smejo pa se uporabiti samo za graditev stanovanj v družbeni lastnini. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 465-6/78 Idrija, dne 15. novembra 1978. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 1554. Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. novembra 1978 sprejela O D E, O K o cenah za geodetske storitve 1. člen S tem odlokom se določajo cene geodetskih storitev občanom, društvom in civilno-pravnim osebam, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, poleg redne upravne dejavnosti. 2. člen Za storitve, ki jih opravlja geodetski upravni organ poleg redne upravne dejavnosti sc štejejo: — parcelacija zemljišč, — prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba. 3 4 5 6 3. člen Cene geodetskih storitev iz drugega člena tega odloka znašajo: dln — za terensko uro geodetskega strokovnjaka 100 — za pisarniško uro geodetskega strokovnjaka 80 — za pisarniško uro drugih delavcev geodetske uprave 60 — za uro pomožnega delavca (figuranta) 40 Materialni stroški in prevozni stroški se zaračunavajo posebej po dejanski uporabi v skladu z veljavnimi predpisi. 4. člen Prihodki, ki se ustvarijo z dejavnostjo iz drugega člena tega odloka so prihodek proračuna občine Idrija." 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o soglasju k, cenam za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 27/75). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-11/78 Idrija, dne 15. novembra 1978. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 1555. Na podlagi tretjega odstavka 30. člena, drugega odstavka 59. člena in 106. člena zakona o rednih sodiščih ter tretjega odstavka 19. člena, prvega odstavka 21. člena in tretjega odstavka 23. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) ter 229. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 13. novembra 1978 in skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. novembra 1978 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ooločitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Novi Gorivi ter določitvi števila namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Novi Gorici 1. člen V odloku o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Novi Gorici ter določitvi števila namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Novi Gorici (Uradni list SRS, št. 21-1427/78) se prvi odstavek 2. člena spremeni in glasi: »Temeljno sodišče v Novi Gorici ima predsednika sodišča ter 18 sodnikov,- 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-3/78 Idrija, dne 15. novembra 1978. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 1556. Na podlagi 229. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 13. novembra 1978 in na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. i novembra 1978 sprejela SKLEP o sprejemu dogovora o zagotovitvi pogojev za delo '•'emeljnega sodišča v Novi Gorici in Temeljnega javnega tožilstva v Novi Gorici 1 v ■ Sprejme se dogovor o zagotovitvi pogojev za delo Temeljnega sodišča v Novi Gorici in Temeljnega javnega tožilstva v Novi Gorici. 2 Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-3/78 Idrija, dne 15. novembra 1978. Predsednik Skupščine občine Idrija Cvete šulgaj 1. r. 1557. Na podlagi drugega odstavka 49. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. novembra 1978 sprejela SKLEP o določitvi delovne organizacije za izvajanje nadzora pri gradnji objektov, ki se gradijo za trg I Za izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo objektov, ki se gradijo za trg, se določi temeljna organizacija združenega dela »Atelje za projektiranje Idrija« pri Razvojno projektivnem centru Idrija. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-10/78 Idrija, dne 15. novembra 1978. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. LENART 1558. Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78), 45. členu zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS. št. 13-133/72, 26-243/73 in 45-384/74) in 24. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 29-1443/75) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. novembra 1978 sprejela ODLOK o spremembah odloka o izvajanju zakona o starostnem zavarovanju kmetov 1. člen V odloku o izvajanju zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 33-766/72) se 1. točka 4. člena spremeni tako. da se glasi: 1. če je zmanjšana proizvodna zmogljivost in zmanjšan skupni dohodek kmečkega gospodarstva, ker skupni letni dohodek ne presega 5.600 din na člana kmečkega gospodinjstva; v skupnem dohodku se katastrski dohodek šteje dvainpolkratno. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 191-5/72 Lenart, dne 6. novembra 1978. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. 1559. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74, 3-149/78), 15. in 91. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 26-236/73) na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti Lenart z dne 21. septembra 1978 je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. novembra 1978 sprejela ODLOK o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih hidromelioracijah na območju občine Ptuj in občine Lenart, melioracijske skupnosti Drbctinci v k. o. Sp. Verjane 1. člen S tem odlokom se v skupnem interesu občine Ptuj in Lenart ureja obseg in način izvedbe hidromeliora-je kmetijskih zemljišč, način združevanja sredstev in način rabe zemljišč po izvedbi melioracije na območju melioracijske skupnosti Drbetinci (občine Ptuj) v k. o. Sp. Verjane (na območju občine Lenart). 2. člen Na območju melioracijske skupnosti Drbetinci, ki obsega dele katastrskih občin Biš, Trnovska vas, Drbetinci v občini Ptuj in Sp. Verjane v občini Lenart, se izvede hidromelioracija kmetijskih zemljišč na podlagi projekta št. 460/4-76 iz oktobra 1976, ki ga je sprejela Skupščina kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj na seji dne 24. februarja 1978 in Kmetijska zemljiška skupnost Lenart dne 21. septembra 1978. 3. člen Investitor del hidromelioracije je Kmetijski kombinat Ptuj, obrat Kooperacija. 4. člen • Sredstva za hidromelioracijo zagotovi investitor. Za zemljišča v lastnini kmetov, drugih občanov ali civilno pravnih oseb ter za zemljišča organizacij združenega dela si investitor zagotovi vračilo potrebnih sredstev od teh oseb na podlagi pogodbe. Ce ne pride do sklenitve pogodbe iz prejšnjega odstavka tega člena, se izvedejo dela na, račun lastnika oziroma uporabnika zemljišča na podlagi odločbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojni upravni organ. Lastnik oziroma uporabnik zemljišča lahko poravna svoje obveznosti tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča investitorju. 5. člen Za dela hidromelioracije se uporabijo tudi sredstva, ki se zbirajo na podlagi 13. in 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73). Za višino teh sredstev se zmanjša lastna udeležba kmetov in organizacij združenega dela v višini, ki je določena v pogodbi iz 2. odstavka 4. člena tega odloka. Določbe iz prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo za lastnike zemljišča, ki niso kmetje po 4. členu zakona o kmetijskih zemljiščih. 6. člen Investitor je dolžan zagotoviti amortizacijo objektov in naprav po predpisih o amortizaciji po minimalni amortizacijski stopnji. Lastniki in uporabniki zemljišč, katerim služijo hidromelioracijske .naprave in objekti, povrnejo investitorju sorazmerni del amortizacije, v obliki uporabnine. Osnovo za izračun uporabnine tvorijo sredstva, ki so bila zbrana po 13. in 55. členu zakona o kmetijskih zemljiščih in uporabljena na zemljiščih kmetov in organizacij združenega dela. Višfna uporabnine je enaka amortizaciji tega dela vrednosti objektov in naprav, obračunani po minimalni amortizacijski stopnji in podrobno urejena v pogodbi iz 2. odstavka 4. člena tega odloka. 7. člen Investitor lahko določi v svojih samoupravnih aktih, da amortizacija objektov in naprav na nje- govih zemljiščih in zemljiščih kmetov-kooperantov poravna iz dohodka investitorja. Zbrana sredstva iz 13. in 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih in uporabljena za izvedbo hidromelioracije, se v obliki amortizacije objektov in naprav ter uporabnine vračajo in evidentirajo na posebnem računu pri investitorju. Tako zbrana sredstva sme investitor uporabiti le namensko in za izboljšanje in ureditev kmetijskih zemljišč. 8. člen \ Lastniki in uporabniki zemljišč na melioracijskem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni. Za skupna vzdrževalna dela morajo prispevati sorazmerni del stroškov. V pogodbi iz 2. odstavka 4. člena se podrobno določi način vzdrževanja objektov in naprav na zemljiščih kmetov in uporabnikov zemljišč. 9. člen Investitor j c dolžan voditi evidenco o materialnem in finančnem poslovanju in sredstvili za izvedbo hidromelioracije ter za vzdrževanje objektov in naprav. 10. člen Lastniki in uporabniki zemljišč morajo po izvedbi hidromelioracijskih del rabo zemljišča prilagoditi proizvodnemu programu investitorja. Letne in dolgoročne proizvodne programe sprejema investitor ob upoštevanju utemeljenih interesov družbeno organizirane kmetijske proizvodnje lastnikov zemljišč. Raba melioracijskih zemljišč in kultura zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišča po izvedeni hidromelioraciji. 11. člen Začetek melioracijskih del po tem odloku določi pristojni občinski upravni organ za kmetijstvo, ko je izdelan in potrjen projekt pri Kmetijski zemljiški skupnosti občine Lenart na predlog investitorja. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-3/78 Lenart, dne 6. novembra 1978. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. 1560. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74, 3-149/78) in 6. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. novembra 1978 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini Lenart 1. člen V odloku o lokalnih in nekategoriziranih javnih cestah v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 44-1019/73) se 4. člen spremeni in glasi: »Sredstva za vzdrževanje in rekonstrukcijo lokalnih cest se oblikujejo iz virov, ki so določeni s predpisi, namenskih sredstev predpisanih z akti družbenopolitične skupnosti, sredstev organizacij združenega dela, samoprispevka in prispevkov občanov ter iz drugih namensko zagotovljenih virov. Sredstva iz 1. odstavka tega člena se zbirajo na račun samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost za območje občine Lenart ter razporejajo s finančnim načrtom in zaključnim računom te skupnosti.« 2. člen V prvem odstavku 5. člena se v 2. in 3. vrsti besede »temeljna samoupravna interesna skupnost za ceste občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: skupnost za ceste) zamenjajo z besedami: »samoupravna interesna skupnost za komunalne dejavnosti m cestno dejavnost za območje občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: komunalna skupnost).« 3. člen V drugem odstavku 5. člena ter v členih 6., 7., 11. in 12. se besede »skupnost za ceste« zamenjajo v ustreznih sklonih z besedama »komunalna skupnost«. 4. člen Deveti člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: Za lokalne ceste kategorije L-I se določijo: St. Odcep od ceste Ime ceste — potek Priključek na cesto oz. območje Dolžina v km L-I/l R-346 Zg. Senarska—Gradišče—Osek—Cogetinci meja občine Gor. Radgona 11,0 L-1/2 M-10(l) Lenart—Jur. dol—Križišče Krempl meja občine Maribor 9,0 L-I/3 L-I/2 Maina (križišče)—Ploderšnica meja občine Maribor 2,0 L-1/4 M-10(l) Lormanje—Voličina—križišče Čuček—Ro- meja občine goznica Ptuj 10,0 L-I/5 R-346 Žice—Kremberg—Zg. Ščavnica L-1/12 5,0 L-I/6 M-10(l) Sp. Porčič—'Gradišče L-I/l 4,8 L-I/7 L-I/l Cogetinci—Cerkvenjak—Vitomarci njieja občine Ptuj 5,0 L-I/8 L-I/4 Selce—Korena meja občine Maribor 1,5 L-1/9 , M-I0(1) Zamarkova—Partinje L-I/2 5,9 St. ceste Odcep od ceste Ime ceste — potek Priključek na cesto oz. območje Dolžina v km L-I/10 L-I/l Osek—Benedikt M-10(l) 3,0 L-I/ll M-10(l) Zamarkova—Hrastovec—Voličina (gas. dom)—Voličina—križišče (Čuček) L-I/4 4,8 L-I/12 R-346 Zg. Ščavnica—Crnci meja občine Gor. Radgona 7,0 L-I/13 L-I/ll Hrastovec—Vinička vas meja občine Maribor 2,0 L-I/14 R-346 Lenart—Kamenšak L-I/4 1,5 L-1/15 R-346 Lenart (odsek Kirbiš—Šantl) L-I/2 0,5 Za lokalne ceste kategorije L-II se določijo: St. ceste Odcep od ceste Ime ceste — potek Priključek na cesto oz. območje Dolžina v km L-II/1 L-I/12 Zg. Ščavnica—Rožengrunt—Lokavec meja občine Maribor 5,5 L-II/2 L-I/l Cenkova—Cerkvenj ak R-351 2,0 L-II/3 L-I/2 Maina—Gasteraj —Zitence meja občine Maribor 5,5 L-II/4 L-I/4 Zavrh—Čermelj enšak meja občine Ptuj 4.0 L-I 1/5 M-10(l) Benedikt—Drvanj a—Bačkova—Ana L-I/5 8,5 L-II/6 R-351 Peščeni vrh—Andrenci—Zupetinci— meja občine Smolinci Ptuj 4,0 L-II/7 L-I/II Voličina—Jazbine L-I/4 0,5 Za lokalne ceste kategorije L-III se določijo: St. ceste Odcep od ceste Ime ceste — potek Priključek na cesto oz. območje Dolžina v km L-III/1 L-I/12 Zg. Ščavnica— Sp. Ščavnica meja občine . i Gor. Radgona 3,0 L-III/2 L-I/10 Obrat—Trotkova—Ločki vrh—Negova meja občine Gor. Radgona 3,0 L-III/3 L-I/l Gradišče—Zg. Porčič—Sp. Zerjavci— Zg. Ročica L-I/5 8,0 L-III/4 M-10(l) Zamarkova—Sp. Partinje—Varda— Zg. Partinje—Jurovski dol L-I/2 6,0 L-III/5 R-351 Brengova—Cagona—Vitomarci meja občine Ptuj 2,5 L-III/6 R-351 Sp. Verjane—Zg. Verjane—Sp. Senarska— Gradišče L-I/l '4,0 L-III/7 R-346 Gočova—Gočovski vrh—Nadbišec—Zavrh L-II/4 4,5 L-III/8 M-10(l) Zenjak—Sp. Ročica—Froleh L-II/5 6,0 L-III/9 M-10(l) Ihova—Negova meja občine Gor. Radgona 2,0 L-III/10 L-I/ll Voličina (gasilski dom)—Zg. Voličina— Vinička vas (ribniki) L-I/13 3,0 L-III/11 L-I/5 Ana—Ledinek R-346 4,0 L-III/12 L-I/2 Maina—Sp. Gasteraj—Žice R-346 4,0 L-III/13 M-10(l) Benedikt—Staj ngrova—Ihova L-III/9 meja občine 5,0 L-III/14 L-I/13 Vinička vas—Grušova Maribor 4,0 L-III/15 R-346 Zg. Ščavnica—Dražen vrh—Zitence L-II/3 3,0 5. člen 10. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Vzdrževanje lokalnih cest L-II in L-III je prvenstveno v skrbi krajevnih skupnosti. Komunalna skupnost sofinancira vzdrževanje teh cest v mejah razpoložljivih sredstev potem, ko zagotovi ustrezna sredstva za vzdrževanje in najnujnejšo modernizacijo lokalnih cest L-I.« 6. člen 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34-2/62-43 Lenart, dne 6. novembra 1978. Crta se 13. člen odloka. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. LJUBLJANA CENTER 1561. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 200. člena statuta občme Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji 24. seji dne 8. novembra 1978 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka Cl-2 1. člen Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta zazidalnega otoka Cl-2, to je območje med Trgom MED, Rimsko, Gorupovo in Aškerčevo cesto. Osnutek zazidalnega načrta je izdelal Zavod za družbeni razvoj oktobra 1978 pod šifro projekta 1961. 2. člen Dokumentacija iz 1. člena tega sklepa bo razgrnjena v prostorih krajevne skupnosti Gradišče v Ljubljani, Rimska cesta 24/11 v času od 1. 12. 1978 do 31. 12. 1978. Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve. St. 351-232/78 Ljubljana, dne 8. novembra 1978. Predsednik Izvršnega' sveta Skupščine občine Ljubljana Center Nuša Kerševan 1. r. SLOVENSKE KONJICE 1562. Skupščina občine Slovenske Konjice je po tretjem odstavku 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/ 72, 29/72 in 19-909/76), 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. novembra 1978 sprejela ODLOK o poprečnih gradbenih cenah in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč, ki so podlaga za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča n 1. člen Z odlokom sc določi poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Slovenske Konjice v smislu tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, š't. 27-253/ 72. 29/72 in 19-909/76). 2. člen Poprečna gradbena cena za 1 m2 uporabne površine znaša 5.000 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča znašajo 40 °/o gradbene vrednosti objekta in veljajo za vso občinsko območje. Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 4 "/o od vrednosti zgradbe, če veljavni predpisi ne določajo drugače. 3. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 7-381/77). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 7/78-1 Slov. Konjice, dne 16. novembra 1978. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban L r. 1563. Skupščina občine Slovenske Konjice je po tretjem odstavku 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20-129/71), pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 18/76) in 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. novembra 1978 sprejela ODLOK o določitvi posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja 1. člen S tem odlokom se določa vrednost posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stano-4 vanjske hiše oziroma stanovanja po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20-129/71) in po pravilniku o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 18/76). 2. člen Poprečna gradbena cena za 1 m$ stanovanjske površine znaša 5.000 din. 3. člen Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča znašajo od poprečne gradbene cene stanovah j iz 2. člena tega odloka: — za individualno komunalno potrošnjo 4°/e — za kolektivno komunalno potrošnjo 12%. 4. člen Za izračun prometne vrednosti zemljišča in izrabljenosti hiše oziroma stanovanja veljajo določila pra- vilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 18/76). 5. člen Ko začne veljati la odlok preneha veljati odlok o določitvi posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše, oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 7-379/77). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-6/78-1 Slov. Konjice, dne 16. no\ embra ruv«. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban L r. 1564. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3. in 23. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75) in 163. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krhjevnih skupnosti dne 16. novembra 1978 sprejela ODLOK o dopolnilnih komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Slovenske Konjice 1. člen Poleg komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki so naštete v 3. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, se v občini Slovenske Konjice štejejo za komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena še: — gospodarjenje in upravljanje s športnimi, turističnimi in rekreacijskimi objekti, — gradnja, modernizacija in vzdrževanje javnih prometnih površin, zlasti lokalnih in nekategoriziranih cest ter mestnih ulic, — izvajanje zimske službo v skladu z občinskim odlokom, — urejanje prometa, prometne signalizacije in prometnih režimov na lokalnih in nekategoriziranih cestah ter mestnih ulicah v skladu z občinskim odlokom o ureditvi prometa v naseljih. 2 2. člen Komunalno dejavnost po 3. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in po 1. členu tega odloka, opravlja praviloma v občini komunalno podjetje Slovenske Konjice, razen oskrbe naselij z vodo iz vaških vodovodov, upravljanja In urejanja stavbnega zemljišča in opravljanja dimnikarske službe. Za posamezne komunalne dejavnosti, ki še niso prenesene v upravljanje komunalni delovni organizaciji pa lahko dosedanji upravljale! prenesejo v upravljanje komunalni delovni organizaciji s posebno pogodbo. Z zgrajenimi objekti iu napravami, ki so namenjeni kolektivni komunalni potrošnji pa praviloma upravlja Komunalno podjetje Slovenske Konjice. 3. člen Komunalno dejavnost oskrbe naselij z vodo iz krajevnih in Vaških vodovodov, s katerimi ne upravlja komunama delovna organizacija, opravljajo krajevne skupnosti. Upravljanje in urejanje stavbnega zemljišč" upravlja samoupravna interesna skupnost za komunalno in cestno dejavnost po svoji enoti za upravljanje in urejanje stavbnega zemljišča. Dimnikarsko službo upravljajo samostojni obrtniki, dokler se v občini ne ustanovi organizacija združenega dela za opravljanje dimnikarskih storitev. 4. člen Komunalno dejavnost opremljanja naselij z javnimi otroškimi igrišči, vzdrževanje javnih kopališč opravljajo komunalna organizacija krajevne skupnosti in samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo ter samoupravna interesna skupnost za telesno kulturo. 5. člen Skupščina občine Slovenske Konjice soodloča o zadevah skupnega pomena s področja komunalnih in cestne dejavnosti, ki so navedene v 8. členu družbenega dogovora o soodločanju in samoupravni interesni skupnosti za komunalno in cestno dejavnost v občini Slovenske Konjice ter o izhodiščih za ustanovitev skupnosti. 6. člen Z uveljavitvijo tega odloka, preneha veljati odlok o komunalnih objektih in napravah krajevnega pomena (Uradni vestnik Celje, št. 17-155/70). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-9/76-1 Slov. Konjice, dne 16. novembra 1978. Predsednik < Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban L r. 1565. Skupščina občine Slovenske. Konjice je po 41.1 členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) ter 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. novembra 1978 sprejela ODLOK o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja 1. člen S tem odlokom se določajo merila za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, bili pa so zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, glede na dejanske okoliščine in namembnost objektov. 2. člen Upoštevajoč družbene interese in položaj lastnikov objektov, se objekti,, zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, ki so že v uporabi, razvrstijo in sicer: a) na objekte, za katere občinski upravni organ lahko izda lokacijsko dovoljenje, b) na objekte, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določen čas odloži in c) na objekte,, ki sc morajo takoj odstraniti. 3. člen a) Objekti, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje so: 1. objekti, ki so zgrajeni v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom, vendar brez lokacijskega dovoljenja, 2. stanovanjski in poslovni objekti, ki so na območjih, za katere je po urbanističnem programu občine predvidena izdelava zazidalnega načrta in se bodo lahko vključili v zazidalni načrt, 3. objekti, ki so v naseljih in območjih, katera se urejujejo po urbanističnem redu in je njihova lokacija v skladu s sprejetim urbanističnim redom, 4. objekti, ki služijo za potrebe kmečkega gospodarstva in niso v nasprotju z veljavnimi sanitarnimi predpisi, 5. objekti, ki so grajeni izven urbanističnega reda in niso v nasprotju z gospodarskimi, vodnogospodarskimi, kmetijskimi in krajevnimi interesi ter, da ne predstavljajo požarne nevarnosti ali onesnaževanja okolja. Za objekte iz 3. in 4. točke se zahteva tudi, da so oblikovani s krajini primerno arhitekturo oziroma, da je mogoče doseči preoblikovanje objektov v skladu a krajinsko arhitekturo. b) Objekti, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določen čas odloži, ker še ne ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokutnenta so: 1. objekti, ki so locirani na območjih, ki so predvidena kot varstveni pas avto ceste, magistralne in regionalne ceste, plinovoda, daljnovoda, ali na katerem je predvidena izgradnja zadrževalnika ter objekti na območju predvidenem za bodočo naselitev, za katere se ne predvideva izdelava zazidalnega načrta ali na območju, ki je po urbanističnem programu občine izrecno določeno za rekreacijo, 2. objekti, ki so locirani na ostalih območjih, na katerih ni dovoljena gradnja takega objekta in neposredno ne ovirajo izrabe prostora. c)'Objekti, ki se morajo takoj odstraniti: 1. objekti, ki neposredno ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta, zlasti pa objekti, ki jih je treba odstraniti} zaradi izvajanja sprejetega zazidalnega načrta, po katerem je na tej lokaciji predvidena zgraditev stanovanjskih, gospodarskih, komunalnih, zdravstvenih, prosvetnih, narodnoobrambnih in podobnih objektov v družbeni lastnini, 2. objekti, ki so locirani izven naselij in zaselkov na strnjenih kmetijskih površinah prvega in drugega območja, razen objektov, ki služijo izključno za potrebe kmetijskega gospodarstva, 3. objekti, ki so locirani v rezervatu izvira pitne vode, v rezervatu spomeniškega varstva ali na zemljišču, ki je zavarovano z občinskim aktom, 4. pomožni objekti (garaže, provizoriji, barake in lope) na območjih, ki se urejajo z urbanističnim ali zazidalnim načrtom. 4. člen Določila tega odloka veljajo tudi za objekte, katerim je investitor spremenil namen, pa bi za to moral pridobiti lokacijsko dovoljenje. 5. člen Lokacijsko dovoljenje za objekte iz a) točke 3. člena tega odloka se lahko izda na zahtevo investitorja, ki jo mora vložiti v roku treh mesecev od uveljavitve tcca odloka ob izpolnitvi vseh pogojev iz 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter predložiti dokazila o plačilu stroškov za komunalno ureditev stavbnega zemljišča. Lokacijsko dovoljenje za objekte iz b) točke 3. člena tega odloka se ne more izdati. Lokacijsko dovoljenje za te objekte, če se lahko odstranitev odloži za najmanj 10 let, se lahko izda izjemoma na zahtevo investitorja, vloženo v treh mesecih od uveljavitve tega odloka le ob pogoju, da bo investitor odstranil na svoje stroške objekt, ko bo to potrebno za uresničitev urbanističnega dokumenta. Ta obveznost investitorja se vpiše po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja uradoma v zemljiško knjigo. Za ustrezni predlog vpisa v zemljiško knjigo poskrbi občinski upravni organ, pristojen za urbanizem. Za objekte iz c) točke 3. člena tčga odloka izda odločbo za odstranitev objekta občinski upravni organ, pristojen za urbanizem. 6. čla Investitor objekta, zgrajenega brez loKacijSKega dovoljenja, ki je že v uporabi, je dolžan v roku dveh mesecev od uveljavitve tega odloka prijaviti nedovoljeno zgrajen objekt občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za urbanizem. Po tem roku bo pristojni upravni organ izdal odločbe o razvrstitvi objektov po uradni dolžnosti brez vlog ali zahtevkov investitorja. 7. člen Kategorizacijo objektov, ki so bili zgrajeni nrez lokacijskega dovoljenja in, ki so že v uporabi, izvrši občinski upravni organ, pristojen za urbanizem v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka, po merilih 3. člena tega odloka. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-9/78-1 Slov. Konjice, dne 16. novembra 1978. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban L r. i 1566. Skupščina občine Slovenske Konjice je po tretjem odstavku 4. člena zakona o vojaških pokopališčih in grobovih (Uradni list SRS, št. 26-239/73) in 162. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji družbenopolitičnega zbora, ha seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. novembra 1978 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o urejanju in vzdrževanju grobov ter varstvu spomenikov in spominskih obeležij 1. člen V seznam spomenikov in obeležij NOB, ki je sestavni del odloka o urejanju in vzdrževanju grobov ter varstvu spomenikov in spominskih obeležij (Uradni list SRS, št. 22-1455/77) se pod zaporedno številko 22 a) vpiše: »KS Resnik — grobišče, Lože 9, gozdni odsek pod Roglo, spomin na 12 pokopanih borcev, KS skupaj z ZB NOV Zreče«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 59-23/78-1 Slov. "Konjice, dne 16. novembra 1978. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban L r. VRHNIKA 1567. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/77 in 24/77) je Skupščina občine Vrhnika na 6. seji zbora združenega dela dne 9. novembra 1978, na 5. seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. novembra 1978 in na 6. seji družbenopolitičnega zbora dne 9. novembra 1978 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada za gradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov občine Vrhnika 1. člen V prvem odstavku 5. člena odloka o ustanovitvi sklada za gradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih objek- tov občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 21/77) se številka »45« nadomesti s številko »50«. 2. člen V drugem odstavku 5. člena se doda besedilo: »V skupščino sklada delegirajo svoje delegate tudi družbenopolitične organizacije občine Vrhnika, vsaka po enega delegata«. 3. člen Za 5. čleijom se doda nov 5.a člen, ki se glasi: »Delegacija za pošiljanje delegatov v skupščino sklada je v delovnih organizacijah delavski svet, v krajevnih skupnostih pa izvršilni organ KS. , 4. Člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 2/1-01-017/73-78 Vrhnika, dne 9. novembra 1978. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 1568. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67,. 8/78) in 149. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 6. seji zbora združenega dela dne 9. novembra 1978 in na 5. seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. novembra 1978 sprejela ODLOK o potrditvi zazidalnega načrta Klis 1. člen Potrdi se zazidalni načrt za območje Klisa na Vrhniki, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut Slovenije. 2. člen Zazidalni načrt vsebuje: 1. Poročilo k programskemu in arhitektonskemu delu 2. Pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta s pripombami IS SO Vrhnika 3. Grafični del: — reambulirana geodetska osnova — prikaz širšega območja obdelave — urbanistična organizacija zazidalnega območja — arhitektonsko zazidalna situacija z oznako etaž-nosti — arhitektonsko zazidalna situacija s prikazom ureditve površin in višinskim gabaritom — prikaz območij in objektov spomeniške zaščite 4. Projekti komunalne ureditve z aproksimativni-mi predračuni: — cestno omrežje — kanalizacija , — vodovod — javna razsvetljava — PTT omrežje — regulacije vodotokov — mostovi — električno omrežje 3. člen Skupščina občine Vrhnika samostojno izvršuje sprejeti zazidalni načrt. 4. člen Spremembe zazidalnega načrta ali posameznih delov zazidalnega načrta obravnava Skupščina občine Vrhnika po istem postopku, kot je bil sprejet zazidalni načrt. 5. člen Izvajanje zazidalnega načrta in tega odloka nadzoruje občinska urbanistična inšpekcija. 6. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/1-350-010/77 Vrhnika, dne 9. novembra 1978. Predsednik Skupščine občine Vrhmivo Vladimir Mejač 1. r. 1569. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 8/78) in 149. člena statuta občine Vrhnika (Uradni Ijst SRS, št. 11/74), je Skupščina občine Vrhnika na 6. seji zbora združenega dela dne 9. novembra 1978 in na 5. seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. novembra 1978 sprejela ODLOK o potrditvi zazidalnega načrta območja obratov komunalnega podjetja Vrhnika 1. člen Potrdi se zazidalni načrt območja obratov Komunalnega podjetja Vrhnika. 2. člen Zazidalni načrt območja obratov Komunalnega podjetja Vrhnika vsebuje: 1. Programske osnove 2. Prikaz funkcionalnih povezav 3. Tehnično poročilo 4. Pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta 5. Geodetska osnova 6. Shema prometne ureditve 7. Arhitektonsko zazidalna situacija 8. Program objekta, pogledi in dimenzije 3. člen Skupščina občine Vrhnika samostojno izvršuje sprejeti zazidalni načrt. 4. člen Spremembe zazidalnega načrta ali posameznih delov zazidalnega načrta obravnava Skupščina občine Vrhnika po istem postopku, kot je bil sprejet zazidalni načrt. 5. člen Izvajanje zazidalnega načrta in tega odloka nadzoruje občinska urbanistična inšpekcija. 6. člen Ta odlok pričtie veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/6-350-6/77 Vrhnika, dne 9. novembra 1978. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 1570. Skupščina občine Vrhnika je na podlagi 14. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 19/76 in 8/78) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) na 6. seji zbora združenega dela dne 9. novembra 1978 in na 5. seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. novembra 1978 sprejela ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo skladišča in delavnic Komunalnega podjetja Vrhnika na Vrhniki 1. člen Gradnja skladišča in delavnic Komunalnega podjetja Vrhnika na Vrhniki je v splošnem interesu. 2. člen S to odločbo je v smislu 14. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur. list SRS, št. 27/72, 19/76 in 8/78) ugotovi j sn splošni interes za gradnjo skladišča in delavnic Komunalnega podjetja Vrhnika z lokacijo na zemljišču pare. št. 2675/1, 2675/2, 2675/6, 2675/8 in 473 k. o. Vrhnika in je zato dopustna razlastitev v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca Komunalnega podjetja Vrhnika. 3. člen Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, dovoljen pa je upravni spor, ki se vloži s tožbo pismeno ali ustno na zapisnik pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubljani v 30 dneh od dneva objave te odločbe. 4. člen Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/10-463-3/77 Vrhnika, dne 9. novembra 1978. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač kr. ” POPRAVEK / sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šentvid pri Stični (Uradni list SRS, št. 20-1317/77 z dne 16. 11. 1977) se III. in XII. točka pravilno glasita: III Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. 12. 1977 do 30. 11. 1982. XII Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. decembra 1977 dalje. Predsednik zbora delegatov KS Šentvid pri Stični Emil Čop 1. r. POPRAVEK V odloku o noveliranem zazidalnem načrtu za območje zazidalnih otokov ŠS-106 (severni del) in ŠS 107 — Šentvid objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 36/74 se prvi odstavek 1. člena glasi: »Sprejme se novelirani zazidalni načrt za zazidalna otoka ŠS — 106 (severni del) in ŠS 107 — Šentvid, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v oktobru 1974 pod številko projekta 1620.« Št. 350-010/74 Stran ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1547. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi sredstev za financiranje dejavnosti Mestne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubija- na 2031 1548. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana Urbanističnega razvoja mesta N Ljubljano za razširitev zazidalnega otoka IR Brod — BP 10 v Črnučah (Ljubljana) 2032 1349. Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane za razširitev zazidalnega otoka lit Brod — BP v Črnučah (Ljubljana) 2032 1550. Sklep o potrditvi odmika od generalnega plana (urbanističnega ptograma in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za gradnjo kanala Šentjakob—Sneberje s črpališčem (Ljubljana) 2033 1551. Sporazum o zagotavljanju sredstev za delo temeljnega sodišča v Celju in temeljnega javnega tožilstva v Celju 2"33 1552. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Idrija) 2034 1553. Odlok o določitvi pogojev za prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini (Idrija) 2036" 1554. Odlok o cenah za geodetske storitve (Idrija) 2037 1555. Odlok o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in Števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Novi Gorici ter določitvi števila namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Novi Gorici (Idrija) 2037 1556. Sklep n sprejemu dogovora o zagotovitvi pogojev za delo Temeljnega sodišča v Novi Gorici in Temeljnega javnega tožilstva v Novi Gorici (Idrija) 2037 1557. Sklep o določitvi delovne organizacije za izvajanje / nadzora pri gradnji objektov, ki se gradijo za trg (Idrija) 2037 1558. Odlok o spremembah odloka o izvajanju zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Lenart) 2038 Ljubljana, dne 16. novembra 1978. Sekretar Skupščine občine Ljubljana Šiška Melita Gajič 1. r. VSEBINA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Stran 1559. Odlok o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih hidromelioracijah na območju občine Ptuj In občine Lenart, melioracijske skupnosti Drbctinci v k. o. Sp. Verjane (Lenart) 2038 1560. Odlok o spremembi dopolnitvi odloka o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini Lenart 2039 1561. Sklep o Javni razgrnitvi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka Cl-2 (Ljubljana Center) 2041 1562. Odlok o poprečnih gradbenih cenah in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč, ki so podlaga za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča (Slovenske Konjice) 2041 1540. Zakon o založništvu 2021 1541. Odlok o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da sklene družbeni dogovor o dograditvi zdravstveno-rekreacijskega centra za vojaške invalide in udeležence NOV v Strunjanu 2026 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1563. Odlok o določitvi posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Slovenske Konjice) 2041 1564. Odlok o dopolnilnih komunalnih dejavnostih poseb- nega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Slovenske Konjice 2042 1542. Odredba o spremembi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 2026 io43. Pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju dejavnosti za leto 1978 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki 1 se obračunavajo in odtegujejo oh izplačilu dohodkov (Uradni list SRS. št. 14/77 18 77, 4 78, 8 78 in 12 78) 2026 1344. Pravilnik o najnižjem številu gasilcev, ki jih mora imeti gasilska enota, minimalni tehnični opremi ga-/ silske enote in osebni ter skupni zaščitni opremi gasilcev 2027 1545. Pravilnik o načinu ugotavljanja, izkazovanja in razporejanja rezultatov revalorizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini 2028 1546. Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline 2029 1565. Odlok o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporab: pa so bili /grajeni brez lokacijskega dovoljenja (Slovenske Konjice) 2042 1566. Odlok o dopolnitvi odloka o urejanju in vzdrževa- nju grobov ter varstva spomenikov in spominskih obeležij (Slovenske Konjice) 2044 1567. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada za gradnjo šolskih in vzgojnovarstve- nih objektov občine Vrhnika 2044 1568. Odlok o potrditvi zazidalnega načrta Klis (Vrhnika) 2044 1569. Odlok o potrditvi zazidalnega načrta območja obratov Komunalnega podjetja Vrhnika 2045 1570. Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo skladišča in delavnic Komunalnega podjetja Vrhnika na Vrhniki 2045 Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šentvid pri Stič- ' ni (Grosuplje) 2046 — Popravek odloka o noveliranem zazidalnem načrtu za območje zazidalnih otokov Ss — 106 (severni del) in SS 107 —* Šentvid (Ljubljana Siska) 2046 Izdala Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber - Tiska tiskarna Tone Tomsiv. vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1978 260 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec cini po izidu vsake številke - Uredništvo In oprava Ljubljana Gregorčičeva 25. poštni predal 37!) Vil Telefon direktor, uredništvo uprava In knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 Žiro račun 50l00-i:|l3'10323 — Oprošteno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, šl 421-1/72