V), !!H3
W
URADNI
SOCIALISTIČNE REPUBLIK
LIST
E SLOVENIJE
Številka 23	V LJUBLJANI, dne 27. junija 1968 Cena 5 dinarjev	Leto XXV
VSEBINA:
173.	Poslovnik republiškega zbora Skupščine SK Slovenije.
174.	Poslovnik gospodarskega zbora Skupščine SK Slovenije.
175.	Poslovnik prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SK Slovenije.
176.	Poslovnik socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SK Slovenije.
177.	Pošlovn. k organizacijsko-politlčnega zbora Skupščine SK Slovenije
178 Odlok o določitvi števila in izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in Članov stalnih odborov in mandatno-imunitetne komisije republiškega zbora Skupščine SR Slovenije.
179. Odlok o Izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov gospodarskega zbora Skupščine SK Slovenije.
ISO. Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SK Slovenije.
181.	Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov socialno-zdravstvenega zbora Skup-ščinf SK Slovenije.
182.	Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in Članov stalnih odborov in mandatno-imunitetne komisije organizacijsko-političnega zbora Skupščine SR Slovenije.
173.
Na podlagi drugega odstavita 162. člena ustave SR Slovenije je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 28. maja 1968 sprejel
POSLOVNIK
republiškega zbora Skupščine SR Slovenije
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Delo in organizacijo republiškega zbora Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbor) in pravila za delo njegovih odborov in drugih teles določata poslovnik Skupščine SR Slovenije in ta poslovnik; v skladu z njima lahko odbori in druga telesa zbora sprej-mejo svoj poslovnik.
2.	člen
Zbor sprejema program svojega dela skladno z določbami poslovnika Skupščine SR Slovenije.
3.	člen
Delo zbora in njegovih teles je javno.
Glede javnosti dela zbora in njegovih teles veljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije.
II.	ORGANIZACIJA ZBORA
4.	člen
Zbor se samostojno organizira in v ta namen verificira mandate ter odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih svojih članov; določa naloge in pooblastila Predsedniku in podpredsedniku zbora, ustanavlja odbore in druga telesa ter jim določa naloge.
Po izvolitvi polovice poslancev zbora zbor na prvi seji verificira mandate polovice poslancev po postopku, kot je predpisan v tem poslovniku (5. do 11. člen) in (zvoli funkcionarje zbora ter člane odborov in drugih teles zbora namesto tistih funkcionarjev oziroma čla-n°v, katerim je potekel mandat.
1.	Verifikacija poslanskih mandatov
5.	člen
Mandate novoizvoljenih poslancev verificira zbor na predlog mandatno-imunitetne komisije.
O verifikaciji mandatov novoizvoljenih poslancev glasujejo tudi novoizvoljeni poslanci.
Zbor mandat verificira ali izvolitev poslanca razveljavi.
6.	člen
Predsednik zbora pošlje mandatno-imunitetni komisiji poročilo republiške volilne komisije z vsemi volilnimi spisi, potrdila o izvolitvi poslancev kot tudi pritožbe v zvezi z volitvami, ki jih je zbor prejel do seje, na kateri naj se mandati verificirajo.
Predsednik zbora pošlje poročilo republiške volilne komisije vsem poslancem zbora najkasneje tri dni pred pričetkom seje, na kateri naj se mandati poslancev verificirajo.
7.	člen
Mandatno-imunitetna komisija preizkusi po poročilu republiške volilne komisije in vodilnih spisih ter po morebitnih pritožbah zoper posamezne volitve pravilnost volitevi in predloži zboru poročilo.
Poročilo komisije dobijo vsi poslanci zbora do začetka seje, na kateri naj se verificirajo mandati poslancev zbora.
8.	člen
Zbor obravnava poročilo komisije kot celoto.
Če komisija ne oporeka nobenemu mandatu, glasuje zbor o poročilu kot celoti. Ce pa komisija oporeka kakšnemu mandatu, glasuje zbor najprej v celoti o vseh nespornih mandatih, nato pa odloča o vsakem spornem mandatu posebej.
Poslanec, katerega mandat je sporen, ne more glasovati o verifikaciji svojega mandata.
9.	člen
Ko zbor odloča o verifikaciji posameznega spornega mandata, lahko sklene, da je treba najprej opraviti potrebne poizvedbe. O verifikaciji spornega mandata mora dokončno odločiti v dveh mesecih. Dokler zbor o tem ne odloči, ima poslanec pravico udeleževati
se sej zbora in sodelovati pri njegovem delu, vendar brez pravice odločanja.
10.	člen
Ko zbor odloči o verifikaciji mandatov, pozove predsednik zbora vse novoizvoijc-nc poslance. Ki jim jo bil mandat verificiran, naj daje slovesno izjavo.
Slovesno izjavo prebere predsednik zbora, poslanci pa podpišejo njeno besedilo, napisano za vsakega poslanca posebej.
11.	člen
Poslanec, ki mu je bil mandat verificiran, pa ni bil navzoč pri slovesni izjavi, da slovesno izjavo pred predsednikom zbora.	•
Na enak način dajo slovesno izjavo po verifikaciji njihovih mandatov tudi poslanci, izvoljeni na ponovnih ali nadomestnih volitvah.
2.	Prenehanje poslanskega mandata
12.	člen
Poslancu preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon.
Poslancu, ki je odpoklican, preneha mandat tisti dan, ko zbor ugotovi, da je bil odpoklic izvršen.
Poslancu, ki je odstopil, preneha mandat tisti dan, ko zbor na seji ugotovi, da je poslanec odstopil.
V drugih primerih preneha mandat na dan, ki ga za posamezni primer prenehanja mandata določa zakon.
13.	člen
Poslancem, ki so bili izvoljeni zato, ker je bi! zbor razpuščen, in poslancem, ki so bili izvoljeni na dopolnilnih in nadomestnih volitvah, traja mandat do izteka časa, za katerega so bili izvoljeni poslanci razpuščenega zbora oziroma poslanci, ki jim je mandat prenehal pred časom, za katerega so bili izvoljeni.
14.	člen
O prenehanju poslanskega mandata, razen v primeru, ko je zbor razpuščen, razpravlja poprej mandat-no-imunitetna komisija in poroča o tem zboru.
Predsednik zbora je dolžan vključiti v predlog dnevnega reda za prvo naslednjo sejo zbora poročilo mandatno-imunitetne komisije o prenehanju mandata oziroma o primeru, ki ima za posledico prenehanje mandata poslancu zbora.
15.	člen
Izjavo o odstopu pošlje poslanec predsedniku skupščine. Ko prejme predsednik zbora to izjavo od predsednika skupščine, jo pošlje mandatno-imunitetni komisiji.
Izjava o odstopu, ki je bila dana pred verifikacijo mandata, ne ustavi preverjanja pravilnosti izvolitve tega poslanca.
16.	člen
O sklepu o odpoklicu poslanca razpravlja zbor na način, ki je predpisan za verifikacijo poslanskih mandatov.
Na podlagi poročila mandatno-imunitetne komisije zbor uveljavi ali razveljavi odločitev volilnega telesa o odpoklicu poslanca.
17.	člen
Na podlagi poročila mandal no-imunitetne komisije -bor ugotavlja, ali je nastal z zakonom določen primer, ki ima za posledico prenehanje mandata, ter o tem obvesti predsednika slu.pščine in komisijo za. volitve in imenovanja.
3.	Predsednik in podpredsednik zbora
18.	člen
Zbor ima predsednika in podpredsednika, ki ju voli izmed poslancev zbora.
Predsednik in podpredsednik se volita za štiri leta, če jima pred tem časom ne poteče mandat.
Predsednik, ki mu je potekel mandat, opravlja funkcijo do izvolitve novega predsednika.
19.	člen l '
Predsednik organizira delo zbora, sklicuje njegove seje in jih vodi; dajo pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj z delovnega področja zbora na sejah zbora in na sejah njegovih teles; podpisuje priporočila in sklepe, ki jih sprejme zbor Samostojno; skrbi za usklajevanje dela zbora ter njegovih odborov in drugih teles; sodeluje s predsedniki drugih zborov za uskladitev dela zbora z delom drugih zborov; skrbi za sodelovanje zbora s skupščinami družbeno-političnih skupnosti, z družbeno-političnimi, delovnimi in drugim organizacijami.
Predsednik skrbi za izvajanje poslovnika zbora, za uveljavljanje načela javnosti pri delu zbora in njegovih teles ter za uveljavljanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti, ki jih imajo poslanci zbora po ustavi, po poslovniku Skupščine SR Slovenije in po tem poslovniku.
Predsednik predstavlja zbor.
20.	člen
Podpredsednik zbora pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve, ki mu jih prepusti predsednik.
Če je predsednik zbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
4.	Odbori in druga telesa zbora
a) Splošne določbe
21.	člen
Zbor ima stalne odbore (v nadaljnjem besedilu; odbore), mandatno-imunitetno komisijo ter občasne odbore, komisije, skupine poslancev in druga telesa (v nadaljnjem besedilu: občasna telesa).
22.	člen
Odbori se ustanovijo s tem poslovnikom, lahko pa tudi s posebnim odlokom.
Odlok o ustanovitvi odbora določa njegovo delovno področje, pooblastila in sestavo.
Z odlokom lahko zbor združi ali odpravi posamezne odbore.
23.	člen
Vsak odbor ima predsednika, podpredsednika in 5—13 članov, ki jih izvoli zbor. izmed poslancev zbora za Miri Jeta, če jim pred lem časom ne poteče
mandat.
Število članov določi zbor pred volitvami predsednika, podpredsednika in članov odbora.
Zbor lahko z odlokom dopolni ali razširi odbor s posameznimi člani.
24.	člen
Mandatno-imunitetna komisija ima predsednika, podpredsednika in o članov, ki jih zbor izvoli izmed poslancev zbora za štiri leta, če jim pred tem časom ne poteče mandat.
Predsednik, podpredsednik in člani komisije, katerim poteče mandat, opravljajo svojo funkcijo do izvolitve novega predsednika, podpredsednika oziroma novih članov.
25.	člen
Zbor lahko s sklepom ustanavlja občasna telesa in jim poveri proučitev posameznih vprašanj ali pripravo osnutka posameznega zakona ali drugega akta, ankete in podobno.
S sklepom o ustanovitvi določi zbor naloge, pooblastila in sestavo občasnega telesa.
Občasna telesa lahko ustanavlja v času med sejami zbora tudi njegov predsednik. Na prvi naslednji seji zbor dokončno sklepa o ustanovitvi občasnega telesa.
26.	člen
Občasno telo ima predsednika in določeno število članov.
Za člane občasnih teles so poleg poslancev zbora lahko izvoljeni znanstveni, strokovni in drugi javni delavci.
27.	člen
Občasno telo preneha z delom, ko izpolni nalogo, zaradi katere je bilo ustanovljeno, kakor tudi, kadar' zbor tako odloči.
Zbor ugotovi prenehanje dela posameznega občasnega telesa s sklepom.
28.	člen
Poslanec je praviloma lahko član v največ dveh Pdborih svojega zbora lahko pa je hkrati tudi član komisije ali drugega telesa skupščine in član občasnih teles.
29.	člen
Zbor lahko odloči, da se predsednik, podpredsednik ali posamezni člani odbora, mandatno-imunitetne ko-htisije oziroma občasnega telesa razrešijo te dolžnosti tudi pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
30.	člen
Predsednik odbora oziroma občasnega telesa:
—	pripravlja in sklicuje seje ter jim predseduje;
—	daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj s področja odbora oziroma občasnega telesa;
—	skrbi za obveščanje odbora oziroma občasnega telesa o zadevah z njegovega področja;
—	sodeluje s predsedniki drugi n odporov in op-časnih teles zbora ter s funkcionarji republiških upravnih organov in s predstavniki ustrezmn organizacij jAi pripravljanju predlogov in gradiva, ki jih bo odbor oziroma občasno telo obravnavalo nu seji;
—	skrbi za sodelovanje odboru oziroma občasnega telesa z odbori drugih zborov ter s skupščinami druž-beno-političnih skupnosti;
—	skrbi za izvajanje delovnega programa in sklepov odbora oziroma občasnega telesu ler opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik ali odlok o ustanovitvi odbora oziroma občasnega telesa.
Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za predsednika mandatno-imunitetne komisije.
31.	člen
Predsednika’odbora nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti podpredsednik odbora; če je tudi ta zadržan ali odsoten, ga nadomešča član, ki ga izbere odbor.
V	nujnih primerih iahko predsednik zbora določi enega izmed članov odbora, da nadomešča odsotnega ali zadržanega predsednika oziroma podpredsednika.
32.	člen
Predsednika občinskega telesa nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti eden izmed članov, ki ga izbere občasno telo.
V	nujnih primerih lahko predsednik zbora določi enega izmed članov občasnega telesa, da nadomešča zadržanega ali odsotnega predsednika.
33.	člen
Odbori na svojem področju zlasti:
—	spremljajo gibanja in pojave na posameznem področju družbenega življenja, obravnavajo stanje in posamezna vprašanja lega področja ter predlagajo skupščini, da določi politiko oziroma uredi posamezna vprašanja s tega področja; svoje predloge in ugotovitve posredujejo izvršnemu svetu;
—	spremljajo delo republiških upravnih organov in izvrševanje zveznih ter republiških zakonov in drugih aktov ter predlagajo skupščini in izvršnemu svetu, naj določita ukrepe za njihovo izvrševanje;
—	proučujejo predloge za izdajo zakona, osnutke in predloge zakonov in drugih aktov ter dajejo zboru poročila z mnenji in predlogi;
—	obravnavajo vloge in predloge, ki jim jih odstopi komisija Skupščine SR Slovenije za vloge in pritožbe in v katerih občani in organizacije prcdlaga-gajo, da se izda ali spremeni zakon ali drug splošni akt za ureditev vprašanj splošnega pomena;
—	obravnavajo stanje kadrov in potrebe po kadrih;
—	sodelujejo 7 občinskimi skupščinami, s samoupravnimi skupnostmi ter z delovnimi in drugimi organizacijami v skladu z določbami poslovnika Skupščine SR Slovenije in tega poslovnika;
—	obravnavajo predloge aktov, ki jih Zvezna skupščina pošlje Skupščini SR Slovenije, in dajejo v zvezi s tem mnenja in predloge:
—	sodelujejo z ustreznimi telesi Zvezne skupščine pri pripravljanju predlogov, gradiva in stališč
V	skladu s sklepi zbora lahko odbori predlagajo izvršnemu svetu politiko in ukrepe za izvrševanje zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije.
Stran 334
URADNI LIST SRS
St. 23 — 27. VI. 196S
34.	člen
(Odbor obravnava v mejah svojega področja programe dela republiških organov uprave in organizacij, ki uporablajjo sredstva republiškega proračuna, ter spremlja izvajanje teh programov. Pri tem še posebej presoja usklajenost omenjenih programov z nalogami in možnostmi republike na posameznih področjih.
O svojem mnenju glede teh programov dela obvešča odbor za proračun ter mu istočasno daje mnenje o tem, kakšna sredstva so potrebna za njihovo izvajanje.
35.	člen
Odbor lahko predlaga zboru predlog za izdajo zakona in poskrbi, če zbor tako sklene, za izdelavo osnutka oziroma predloga zakona.
36.	člen
Odbor dela na podlagi programa dela.
V	program dela mora odbor vnesti vsa vprašanja in naloge, ki jih obsega delovni program zbora in ki spadajo v njegovo področje.
Pri sestavljanju programa dela usklajuje odbor ta program s programi drugih teles skupščine in z drugimi zainteresiranimi organi in organizacijami.
Za izvršitev določenih nalog iz svojega programa dela mora odbor predvideti potrebna finančna sredstva.
Pri usklajevanju in financiranju programa deja odbor upošteva mnenja in predloge predsednika zbora.
37.	člen
Odbor obravnava na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine ali na zahtevo zbora, predsednika zbora ali predsedstva skupščine vprašanja s svojega področja. Pri lem mora proučiti mnenja in predloge zainteresiranih organov in organizacij.
Pc obravnavi vprašanja s svojega področja da odbor zboru poročilo s predlogi, kakšne naj bodo odločitve zbora ali skupščine in kakšna aktivnost politično-izvršilnih in upravnih organov je potrebna za izvedbo teh odločitev.
V	poročilu odbora morajo biti navedena tudi mnenja in predlogi, ki jih odbor ni sprejel, in razlogi, zakaj jih ic zavrnil.
Poročilo odbora obsega tudi probleme, ki jih je odbor ugotovil, in možnosti, ki prihajajo v poštev za njihovo reševanje.
Odbor določi poročevalca, ki na seji zbora obrazloži mnenja in predloge odbora.
38.	člen
Odbor odloča, katera od tistih vprašanj, ki jih je obravnaval na lastno pobudo, bo predlagal na dnevni red seje zbora.
Ce odloči, da bo zboru predlagal, naj da vprašanje na dnevni red seje zbora, odbor zboru pismeno poroča in da svoja mnenja ter predloge in priloži gradivo. V tem primeru tudi predlaga, kdo izmed zainteresiranih naj sodeluje pri obravnavi vprašanja na seji zbora.
Ce odbor določi, da bo obravnavo posameznih vprašanj zaključil v odboru, obvesti o tem predsednika zbora in to svojo odločitev obrazloži.
39.	člen
O vprašanjih, ki so v enakopravnem področju zbora in enega izmed zborov delovnih skupnosti, kot tudi o vprašanjih, ki imajo pomen za zbor in za enega od zborov delovnih skupnosti, lahko odbor opravi posamezno zadevo s svojega področja za ta zbor; način dela in roke sporazumno določita predsednik odbora in predsednik zbora delovnih skupnosti. Ce sporazuma ne dosežeta, določita predsednik zbora in predsednik zbora delovnih skupnosti roke in način izvedbe tega dela.
40.	člen
Odbor lahko na lastno pobudo ali na zahtevo zbora ugotavlja, kako se izvajajo zakoni in drugi akti skupščine, kako se dosega politika, določena v zakonih in drugih aktih skupščine, ali so rešitve, določene v teh aktih v skladu z dejanskimi potrebami, kot tudi, na kakšen način bi bilo treba določeno vprašanje urediti in podobno.
Odbor lahko predlaga funkcionarjem, ki vodijo republiške upravne organe, da skupaj ustanovijo anketne ali podobne komisije, študijske ali druge skupir strokovnjakov za proučevanje določenih vprašanj in pripravljanje elaboratov o teh vprašanjih.
Ce niso predvidena namenska sredstva za izvršitev teh nalog, mora odbor najprej proučiti, kako bi bilo mogoče zagotoviti sredstva v ta namen in nato dati tajniku skupščine predlog za zagotovitev potrebnih sredstev.
41.	člen
Odbor lahko, upoštevajoč pravice, ki jih občarom zagotavljata ustava in zakon, povabi občane, da dajo obvestila, mnenja in odgovore.
b) Delovno področje stalnih teles zbora
42.	člen
Republiški zbor ima tale stalna telesa:
—	odbor za družbeno-ekonomske odnose,
—	odbor za družbeni plan in finance,
—	odbor za proizvodnjo in promet,
—	odbor za trgovino, gostinstvo in turizem,
—	odbor za urbanizem ter stanovanjsko In komunalno gospodarstvo,
—	odbor za proračun,
—	odbor za organizacijsko-politična vprašanja,
—	odbor za notranje politična vprašanja in narodno obrambo,
—	odbor za prosveto in kulturo,
—	odbor za zdravstvo in socialno politiko, odbor za delo,
—	mandatno-imunitetno komisijo.
43.	člen
Odbor za družbeno-ekonomske odnose obravnava splošno usmeritev družbenega in gospodarskega razvoja ter sistemska vprašanja zlasti na področju: delitve družbenega proizvoda in razširjene reprodukcije; prometa blaga, uslug ter cen; zaščite domače proizvodnje in vključevanja v mednarodno delitev dela; notranje delitve dohodka v delovnih in drugih organizacijah: integracijskih procesov; družbene in zasebne lastnine; splošne In proračunske potrošnje.
'	44. člen
Odbor za družbeni plan in linance obravnava zadeve s področja: priprav in izvrševanja srednjeročnin >n dolgoročnih planov in programov ter kratkoročnih analiz gospodarskega razvoja; skladnosti delitvenih odnosov v gospodarskih organizacijah z bilanco sredstev; financiranja posameznih področij preko skladov; Javnih posojil; kreditnega, bančnega in deviznega poslovanja; zavarovalstva; premoženjsko-pravnih odnosov; dela službe družbenega knjigovodstva in dela finančnih organov v republiki.
45.	člen
Odbor za proizvodnjo in promet obravnava zadeve s področja: organiziranja in pospeševanja proizvodnje na področjih industrije, ruuarstva, gradbeništva, energetike, kmetijstva, gozdarstva in prometa; investicijske graditve; razvoja in položaja obrti; pospeševanja kmetijskega zadružništva.
46.	člen
Odbor za trgovino, gostinstvo in turizem obravnava zadeve s področja: blagovnega prometa; izvoza in uvoza blaga; preskrbe tržišča; spremljanja cen; gostinstva; turizma.
Odbor sodeluje v razpravah in daje mnenja v zvezi z zunanjetrgovinskim, deviznim in carinskim sistemom.
47.	člen
Odbor za urbanizerti ter stanovanjsko in komunalno gospodarstvo obravnava zadeve s področja: regional-hega in urbanističnega planiranja; stanovanjske graditve, njenega financiranja in gospodarjenja s stanovanjskim fondom; urejanja in uporabe zemljišč; komunal-hega gospodarstva in organizacije komunalnih služb ter gradnje komunalnih objektov in naprav; vodnega gospodarstva; dela geodetske službe in katastra.
Odbor sodeluje v razpravah in daje mnenja zlasti k vprašanjem s področja gradbeništva, projektivne dejavnosti in industrije gradbenega materiala.
48.	člen
Odbor za proračun obravnava zadeve s področja: sestavljanja in izvajanja republiškega proračuna ter Potrjevanja zaključnega računa; zadolžitev republike; Prispevkov, davkov in pristojbin.
49.	člen
Odbor za organizacijsko-politična vprašanja obrav-hava zadeve s področja: organizacije oblasti, sistema družbenega samoupravljanja in volilnega sistema; organizacije republiške uprave in delovnih razmerij v Javni upravi; organizacije in delovanja statistike, evidenc in drugih oblik zbiranja podatkov; sprememb Pteja v SR Sloveniji; podaljšanja mandata odbornikom občinskih skupščin in glede tega, da je prenehalo sta-dje, zaradi katerega jim je. bil mandat podaljšan.
Odbor obravnava tudi druge zadeve, ki ne spadajo v Področje drugih stalnih odborov republiškega zbora.
50.	člen
Odbor za notranje politična vprašanja in narodno obrambo obravnava zadeve s področja: zagotavljanja
javne varnosti ter reda in miru, svoboščin in ustavnih pravic občanov ter z ustavo zagotovljenih pravic narodnosti; organizacije in delovanja organov za notranje zadeve; organizacije in delovanja sodišč, javnega .ožilstva, javnega pravobranilstva, advokature in drugih oblik pravne pomoči; predpisovanja in izvrševanja Kazenskih sankcij: položaja in delovanja tiska in drugih oblik informacij; pravnega položaja verskih skupnosti; organizacije in ukrepov v zvezi z narodno obrambo m civilno zaščito.
51.	člen
Odbor za prosveto in kulturo obravnava zadeve s področja: organizacije in vzgojno-izobraževalnih smotrov ter delovanja šolstva in izobraževanja; mreže in položaja visokega šolstva, šolstva narodnosti in posebnega šolstva; organizacije, pospeševanja in usklajevanja znanstveno-raziskovalnega dela; pospeševanja umetnosti ter organiziranja in pospeševanja drugih kulturnih dejavnosti; položaja in razvoja telesne kulture.
Odbor sodeluje v razpravah in daje mnenja k vpra-- šanjem glede razvoja samoupravljanja, financiranja ih stanja kadrov na teh področjih.
52.	člen
Odbor za zdravstveno in socialno politiko obravnava zadeve s področja: preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva in socialnega varstva občanov, zlasti mater in otrok, mladine, invalidov ter ostarelih oseb; organizacije in delovanja zdravstvenega zavarovanja; dela zdravstvenih zavodov, socialnih služb in skrbništva.
Odbor sodeluje v razpravah in daje mnenja k vprašanjem glede razvoja samoupravljanja, financiranja in stanja kadrov na teh področjih.
i	53. člen
Odbor za delo obravnava zadeve s področja: delovnih razmerij; varnosti pri delu; produktivnosti dela; osebnih dohodkov: zaposlovanja; organizacije ter delovanja invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
54.	člen
Mandatno-imunitetna komisija: obravnava vprašanja v zvezi s poslansko imuniteto in poroča zboru; obravnava primere prenehanja mandata posameznim poslancem zbora in daje poročilo zboru; v postopku za verifikacijo poslanskih mandatov prouči volilne spise in pritožbe ter pregleda poslanska potrdila in da zboru predlog za verifikacijo mandatov oziroma za razveljavitev volitev; daje proti poznejši potrditvi zbora dovoljenje za odvzem prostosti oziroma za začetek ali nadaljevanje kazenskega postopka zoper poslanca zbora in odloča o vzpostavitvi njegove imunitetne pravice, če zbor ni zbran.
Seje mandatno-imunitetne komisije niso javne.
III.	SEJE ZBORA IN NJEGOVIH TELES
A. Delo v zboru
55.	člen
Zbor dela na sejah in odloča z glasovanjem.
V sporazumu z enim ali več zbori delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije lahko zbor sklene, da bo na
skupni seji obravnaval vprašanja, ki imajo zanje skupen pomen.
Kadar na skupni seji dvoje ali več zborov sklene, da bodo glasovali, glasujejo poslanci vsakega zbora
posebej.
56.	člen
V okviru sodelovanja Skupščine SR Slovenije z Zvezno skupščino lahko zbor obravnava na lastno pobudo ali na pobudo Zvezne skupščine zadeve s področja, ki spadajo v pristojnost Zvezne skupščine.
Za obravnavanje teh zadev se neposredno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije.
1. Sklicanje seje
57.	člen
Predsednik skliče sejo zbora na lastno pobudo, po sklepu zbora ali na zahtevo izvršnega sveta, predsednika skupščine ali najmanj petine poslancev zbora, lahko pa jo skliče tudi na predlog predsedstva skupščine ali na predlog odbora oziroma komisije zbora.
Če predsednik ne skliče seje zbora, ko bj to po sklepu zbora ali na zahtevo izvršnega sveta, predsednika skupščine ali najmanj petine poslancev zbora moral storiti, jo skliče predsednik skupščine ali skupina najmanj dvajsetih poslancev zbora.
58.	člen
Sklic seje zbora mora biti poslan vsem poslancem zbora najmanj osem dni pred dnem, ki je določen za sejo, pri čemer morajo biti varovani roki po 252., 253., 260., 263. in 279. členu poslovnika Skupščine SR Slovenije.
Sklicu seje zbora, ki obsega predlog dnevnega reda, je treba priložiti ustrezno gradivo za vprašanja, ki so predlagana za dnevni r?d, kot tudi zapisnik prejšnje seje. če tega gradiva in zapisnika niso dobili poslanci že prej.
Samo izjemoma sme predsednik v primerih, ki so navedeni v 296. členu poslovnika Skupščine SR Slovenije, sklicati sejo tudi v roku, krajšem od osem dni v primeru, ki je naveden v 298. členu poslovnika Skupščine SR Slovenije, dnevni red za sejo predlagati na sami seji.
59.	člen
Preden stavi predsednik vprašanje na dnevni red seje zbora, ga praviloma pošlje pristojnemu odboru, da o njem razpravlja ter da svoje mnenje in predloge.
Predlog za izdajo zakona, osnutek zakona ali predlog zakona ali drugega akta pošlje predsednik najprej v obravnavo pristojnemu odboru, predlog drugega akta, katerega predlagatelj je skupščinsko telo, pa tudi za-konodajno-pravni komisiji skupščine. Če vsebuje predlog določbo, ki zahteva finančna sredstva, ga pošlje predsednik tudi odboru za proračun.
Poročilo odbora in poročilo zakonodajno-pravne komisije se pošljeta članom zbora hkrati s sklicem seje, če nista bili poslani že prej.
60.	člen
Predsednik pred sklicem seje zbora oceni, kateri organi in organizacije so zainteresirani za reševanje vprašanj, o katerih bo zbor na seji razpravljal, in kateri
strokovnjaki lahko prispevajo k oblikovanju mnenj in stališč zbora, ter jih povabi na sejo.
Z vabilom pošlje tudi ustrezno gradivo.
61.	člen
V primeru, da je zbor razpuščen, mora biti prva seja novoizvoljenega zbora, na kateri se opravi verifikacija mandatov in se zbor konstituira, najkasneje 15 dni po dnevu opravljenih volitev.
Prvo sejo novoizvoljenega zbora skliče predsednik skupščine. Na tej seji predseduje zboru do izvolitve predsednika zbora najstarejši poslanec.
Predsednik skupščine pošlje poročilo republiške volilne komisije vsem poslancem zbora najkasneje tri dni pred pričetkom prve seje novoizvoljenega zbora.
Zbor najprej izvoli mandatno-imunitetno komisijo. Po poročilu mandatno-imunitctne komisije zbor verificira mandate in se konstituira.
2.	Dnevni red
62.	člen
Dnevni red za sejo zbora predlaga predsednik zbora.
Predlog, naj bodo posamezna vprašanja na dnevnem redu seje, imajo pravico dati poslanci zbora, odbori in druga telesa zbora, drug zbor, predsednik skupščine, predsedstvo skupščine in izvršni svet.
Ko predlaga na dnevni red obravnavo aktov, ki sp bili poslani občinskim skupščinam in zainteresiranim organizacijam, da bi lahko dale k njim predloge in mnenja, predsednik oceni, ali je potekel zadosten čas, v katerem bi lahko zainteresirani take predloge in mnenja poslali.
Pri sestavljanju predloga za dnevni red upošteva predsednik zbora tudi pobude, ki jih dajo republiški upravni organi, organi družbeno-političnih skupnosti, družbeno-politične, delovne in druge organizacije ter občani.
63.	člen
Predlogi za vključitev posameznih vprašanj na anevni red seje zbora se dajejo predsednik^ zbora.
Predlogov ni mogoče upoštevati po dnevu, ko je sklicana seja, razen v primerih iz 4.. 14., 58. in 65. člena tega poslovnika.
64.	člen
Dnevni red seje določi zbor na predlog predsednika zbora na začetku seje.
Na vsaki seji mora biti praviloma prva točka dnevnega reda odobritev zapisnika prejšnje seje.
Praviloma mora biti na vsaki seji zbora predvidena druga točka dnevnega reda za postavljanje poslanskih vprašanj in za dajanje odgovorov nanje; v ta namen lahko določi zbor tudi posebno sejo.
65.	člen
Poslanec zbora lahko tudi na seji predlaga, naj bo posamezno vprašanje dano na dnevni red, vendar mora utemeljiti nujnost predloga.
Tudi predstavnik izvršnega sveta, kakor tudi predstavnik pristojnega odbora lahko na seji predlaga, naj se določeno vprašanje da na dnevni red, vendar mora prav tako obrazložiti nujnost predloga.
Na seji razpravlja zbor najprej o nujnosti predloga.
v
3.	Vodstvo sej in udeležba na sejah
66.	člen
Seje zbora vodi predsednik zbora, ki mu pri vodenju seje pomaga podpredsednik.
Ce je eden od njiju odsoten, izvoli zbor na seji enega izmed poslancev, ki naj pomaga predsedujočemu pri vodenju seje.
Ce sta predsednik in podpredsednik odsotna, izvoli zbor na seji enega izmed poslancev, ki naj sejo vodi, in enega, ki naj mu pri tem pomaga. V takem primerp začne sejo najstarejši poslanec zbora in jo vodi do izvolitve poslanca, ki bo sejo vodil.
Podpredsednik oziroma poslanec, ki pomaga predsedujočemu pri vodenju seje, vodi sejo v času, ko predsedujoči kot poslanec dobi besedo in sodeluje v razpravi.
67.	člen
Poslanci zbora imajo pravico in dolžnost, sodelovali na seji zbora in odločati o - vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Na seji zbora sodelujejo brez pravice odločanja člani izvršnega sveta, ki niso poslanci zbora, in njegovi predstavniki in pa predstavniki republiških upravnih organov, kadar- je na dnevnem redu seje obravnava akta ali vprašanja, ki spada v njihovo področje.
Na seji zbora lahko sodelujejo brez pravice odločanja tudi predstavniki družbeno-političnih skupnosti, družbeno-političnih, delovnih in drugih organizacij, znanstveni, strokovni in drugi javni delavci, kadar so Povabljeni na sejo, da povedo svoje mnenje o posameznih vprašanjih.
68.	člen
Govornikom daje besedo predsednik.
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo aR ga opomni na red.
Predsednik mora skrbeti, da govorniku ne bo krše-ha svoboda govora.
69.	člen	»
Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi.
Ce se govornik oddalji od vprašanja, ki je na dnevnem redu, ga mora predsednik pozvati, naj se drži dnevnega reda.
Ce se govornik tudi po drugem pozivu ne drži dnevnega reda, mu lahko predsednik odvzame besedo.
70.	člen
Poslanci še lahko prijavljajo k besedi takoj, ko se ^čne obravnava in vse do njenega zaključka.
Predsednik daje poslancem besedo praviloma po Vrstnem redu, kot so se prijavili.
Predsednik da takoj besedo poslancu, ki želi go-v°riti o jprekršitvi poslovnika, o prekršitvl dnevnega reda ali zato, da bi popravil svojo izjavo. V tem primeru govor ne sme trajati dalj kot 10 minut.
Ce je poslanec zahteval besede faradi prekršitve Poslovnika ali prekršitve dnevnega reda, mu pred-Sednik takoj da pojasnilo. Ce se poslanec s pojasnilom ne zadovolji, odloči o vprašanju zbor brez obravnave.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge govornike.
71.	člen
Na seji zbora se lahko na predlog predsednika ali poslanca, kj ga podpre najmanj deset poslancev, odloči, da sme govoriti govornik o istem vprašanju le enkrat, in določi čas trajanja govorov,
72.	člen
Za red na sejah zbora se neposredno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije o vzdrževanju reda na skupni seji vseh zborov, s tem da za rod skrbi predsednik zbora.
4.	Potek seje
73.	člen
Na začetku seje zbora ugotovi predsednik, ali je zbor sklepčen. Ce dvomi, da je zbor sklepčen, odredi poimensko klicanje.
74.	člen
Preden zbor sprejme dnevni red, lahko da predsednik kratka obvestila v zvezi z delom zbora in njegovih odborov ter občasnih teles, z delom na seji ter z drugimi vprašanji in seznani zbor z odločbami« ustavnega sodišča, ki se nanašajo na republiški zakon.
Ko je sprejet dnevni red, preide zbor na obravnavanje vprašanj po vrsti, kot so v sprejetem dnevnem redu.
75.	člen
i
Na seji se vsako vprašanje, ki je na dnevnem redu, obravnava preden se o njem odloči, razen če je v tem poslovniku določeno, da odloča zbor brez obravnave.
76.	člen
Obravnava posamezne točke dnevnega reda se praviloma prične z obrazložitvijo predlagatelja; nato dasta poročili poročevalca pristojnega odbora in zakonodajnopravne komisije, če želita dopolniti svoji pismeni poročili. Za tem dobijo besedo poslanci, ki so še prijavili,
77.	člen
Vsaka točka dnevnega reda se obravnava, dokler so zanjo priglašeni govorniki. Nato predsednik zbora sklene obravnavo.
78.	člen
Zbor lahko med razpravo zahteva mnenje pristojnega odbora ali zakonodajno-pravne komisije o določenem vprašanju. Tak predlog da lahko predstavnik odbora ali komisije, poslanec, ki ga podpre najmanj deset poslancev, ali predsednik zbora. Predstavnik odbora oziroma zakonodajno-pravne komisije lahko za-* hteva, da se v tem primeru seja zbora prekine.
Zbor lahko med razpravo sklene, da bo obravnavo odložil in nadaljeval na naslednji seji, dokler predlagatelj akta, izvršni svet, pristojni odbor ali zakono-dajno-pravna komisija ne proučijo vprašanja, ki je med razpravo postalo sporno. Tak predlog lahko da predlagatelj akta. izvršni svet. predstavnik pristojnega odbora aii zakonodajno-pravne komisije, poslanec, ki ga podpre najmanj deset poslancev ali predsednik zbora.
79.	člen
Obravnava vprašanj splošnega pomena se lahko konča z navadnim ali obrazloženim prehodom na naslednjo točko dnevnega reda, z dekl, racijo, resolucijo oziroma priporočilom ali pa s sklepom, s katerim zbor ugotovi stanje in zavzame stališča ali pa da smernice in navodila za delo odborom ter drugim svojim telesom oziroma naloži obveznosti izvršnemu svetu oz. republiškim upravnim organom glede priprave zakonov in drugih aktov ali glede opravljanja drugih zadev iz njihove pristojnosti.
80.	člen
Obravnava predloga za izdajo zakona ali kakšnega drugega akta, ki ga zbor sprejema enakopravno z enim od zborov delovnih skupnosti, se konča s sklepom, s katerim zbor predlog sprejme ali zavrne.
S sklepom, s katerim sprejme predlog za izdajo zakona, določi zbor tudi načela, na katerih naj zakon temelji in njegovo vsebino z različnimi možnimi rešitvami; v sklepu lahko tildi določi organe in organizacije, ki naj bodo vprašani za mnenje, in po potrebi tudi. kdo naj zakonski osnutek pripravi ali zanj poskrbi.
Obravnava zakonskega osnutka ali osnutka kakšnega drugega akta se konča s tem, da zbor osnutek v načelu sprejme in s sklepom določi svoja stališča in pripombe, oziroma s tem. da osnutek vrne predlagatelju in s sklepom določi, v čem je treba osnutek spremeniti ali,dopolniti.
Obravnava zakonskega predloga ali predloga kakšnega drugega akta se konča z glasovanjem, s katerim zbor predlog sprejme ali zavrne.
81.	člen
Pri obravnavi odločb, mnenj in predlogov Ustavnega sodišča SR Slovenije se uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije.
82.	člen
Za obravnavo poročil izvršnega sveta in funkcionarjev, ki vodijo republiške upravne organe, ter poročil vrhovnega sodišča SR Slovenije, višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani, republiškega javnega tožilca in republiškega javnega pravobranilca se neposredno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije.
5.	Odločanje na seji
83.	člen
Zbor veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica vseh poslancev zbora.
Glasovanje je javno, pri volitvah in razrešitvah pa je lahko tudi tajno.
Kolikor ustava ne določa drugače, so veljavne odločitve zbora, za katere je glasovala večina navzočih poslancev.
84.	člen
Za javno glasovanje na seji zbora velja način, ki Je določen v poslovniku Skupščine SR Slovenije za glasovanje o zakonskem predlogu.
85.	člen
Predsednik odredi poimensko glasovanje tudi v primeru, če se mu zdi, da na seji ni večine poslancev zbora. Poimensko glasovanje odredi tudi na zahtevo poslanca, ki ga podpre najmanj deset poslancev.
Poimensko klicanje na seji zbora opravlja sekretar zbora.
6.	Določbe o postopku pri volitvah
a) Splošne določbe
86.	člen
Glasovanje pri volitvah in razrešitvah funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje zbor, je praviloma javno. V primeru, če to zahteva en poslanec, ki ga podpre najmanj deset poslancev, je glasovanje tajno.
87.	člen
Tajno se voli in razrešuje z glasovnicami.
Na glasovnici morajo biti napisana imena kandidatov, ki so predlagani za izvolitev. Predlagani kandidati morajo biti napisani po vrsti, kot so bili predlogi izročeni predsedniku zbora. Pred imenom vsakega kandidata oziroma pri kandidatnih listah pred imenom kandidata za predsednika mora biti zaporedna številka.
Vse glasovnice imajo enako velikost, obliko in barvo in morajo biti overjene s pečatom Skupščine SB Slovenije.
88.	člen
Vsak poslanec dobi po eno glasovnico. Ko predsednik ugotovi, da je vsak poslanec dobil glasovnico, pojasni način glasovanja in določi čas za izpolnjevanje glasovnice. Po preteku za glasovanje določenega časa pozove predsednik zbora poslance, naj glasovnice oddajo.
89.	člen
Pri tajnem glasovanju pomaga predsedniku določeno število poslancev, ki jih določi zbor na predlog predsednika.
•	90. člen
Poslanec glasuje za predlaganega kandidata oziroma kandidatno listo tako, da obkroži tekočo številko pred imenom kandidata oziroma pred kandidatno listo.
Poslanec glasuje proti predlaganemu kandidatu oz. kandidatni listi tako, da prečrta tekočo številko ali ime kandidata oziroma kandidatno listo.
Neveljavna je glasovnica, iz katere se odločitve poslanca ne da ugotoviti.
91.	člen
Po glasovanju vseh navzočih poslancev predsednik zbora objavi, da je glasovanje končano.
Rezultat glasovanja se ugotovi na podlagi oddanih glasovnic.
Predsednik ugotavlja rezultat glasovanja in objavu koliko poslancev je glasovalo, koliko od njih za posamezne predloge, koliko proti in koliko je neveljavnih glasovnic.
92.	člen
Pri razrešitvah ■ se smiselno uporgbljaio določbe tega poslovnika o postopku pri volitvah (87. do 92. člen)-
93.	člen
Ce noben kandidat oziroma kandidatna lista pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi. Pri glasovanju o razrešitvi se ne glasuje ponovno.
Pred ponovnim glasovanjem lahko predlagatelji umaknejo svoje predloge kandidature, lahko pa predlagajo tudi nove.
Pri ponovnem glasovanju se glasuje za vse prej predlagane kandidate oziroma kandidatne liste, če predlog kandidature m oil umaknjen, kot tudi za nove kandidate oziroma kandidatne liste, če so bili pozneje Predlagani.
b) Izvolitev predsednika in podpredsednika zbora
94.	člen
Kandidaturo za predsednika in podpredsednika zbora predlaga komisija za volitve in imenovanja pismeno najkasneje tri dni pred sejo, na kateri se bo volilo predsednika in podpredsednika zbora. Predlog kandidature je treba v tem primeru vročiti poslancem zbora najkasneje 24 ur prted sejo.
Kandidata lahko predlaga na seji zbora tudi skupina najmanj desetih poslancev zbora po lastni iniciativi ali na podlagi predloga republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Poročevalec komisije za volitve in imenovanja oz. eden od predlagateljev kandidature, ki jo je predlagala skupina poslancev zbora, ima pravico, na seji obrazložiti predlog.
95.	člen
Volitve predsednika zbora vodi dotedanji predsednik.
Volitve podpredsednika se opravijo po izvolitvi Predsednika zbora.
96.	člen
Volitve predsednika in podpredsednika zbora se opravijo javno na način, ki je predpisan v 85. členu toga poslovnika.
Ce se volitve predsednika oziroma podpredsednika zt>ora opravijo tajno, se glasuje po določbah tega poslovnika o tajnem glasovanju (88. do 94. člen).
97.	člen
Za razrešitev predsednika in podpredsednika zbora s® ustrezno uporabljajo določila 95. do 97. člena tega Poslovnika.
o) Volitve predsednikov, podpred-Sednikov in članov oborov in drugih teles zbora
98.	člen
Predlog za izvolitev predsednika, podpredsednika ^ članov posameznih odborov in drugih teles zbora v nadaljnjem besedilu: odborov) lahko da najkasneje ur pred začetkom seje zbora komisija za volitve in 'menovanja	'
Na seji zbora lahko da predlog za izvolitev pred-* nika, podpredsednika in članov posameznih odbo-^ tudi skupina najmanj 10 poslancev zbora.
Predsednika in člane občasnih teles zbora lahko tedlaga tudi predsednik zbora.
Predlogi se vlagajo po kandidatnih Ustah. Na vsaki kandidatni listi mora biti toliko kandidatov, kolikor članov se voli v odbor.
Na seji glasuje zbor o predlaganih listah v celoti po vrsti, kot so bile predlagane.
99.	člen
Zbor lahko razreši predsednika, podpredsednika ali posameznega člana odbora kot tudi odbor v celoti.
Predlog za razrešitev da komisija za volitve in imenovanja, skupina desetih poslancev ali odbor sam.
Zbor lahko v primeru, ko je zaradi razrešitve ali iz drugih razlogov izpraznjeno mesto predsednika, podpredsednika ali posameznega člana odbora, izvoli na novo celotni odbor ali pa dopolni njegovo sestavo.
100.	člen
Volitve in razrešitve predsednika, podpredsednika' in članov odbora so praviloma javne.
Izvoljen je kandidat oziroma kandidatna lista, za katero je glasovala večina navzočih poslancev zbora.
Za tajno glasovanje veljata postopek in način, ki sta predpisana za tajno glasovanje s tem poslovnikom (88. do 94. člen).
č) Volitve izvršnega sveta
101.	člen
Vsako drugo leto, potem ko verificira mandate novoizvoljenih poslancev, odloča zbor o sestavi izvršnega sveta.
Zbor potrdi obstoječo sestavo izvršnega sveta, jo izpopolni ali pa izvoli v celoti nov izvršni svet.
102.	člen
Kadar se voli celotni izvršni svet, določi zbor na predlog komisije za volitve in imenovanja ali na predlog skupine 20 poslancev z glasovanjem kandidata za predsednika izvršnega sveta.
103.	člen
Ppslanec, ki je določen kot kandidat za predsednika izvršnega sveta, predloži predsedniku zbora listo, ki obsega hijena predsednika in članov izvršnega sveta
K predlagani listi da komisija za volitve in imenovanja mnenje.
Republiški zbor voli predsednika in člane izvršnega sveta na podlagi predložene liste, O listi glasuje v celoti.
104.	člen
Posamezne člane Izvršnega sveta voli zbor na predlog predsednika izvršnega sveta, potem ko da komisija za volitve in imenovanja svoje mnenje.
Volitve posameznih članov izvršnega sveta se o-pravijo po postopku, ki je določen v 90. do 96. členu tega poslovnika.
105.	člen
Za razrešitev’ predsednika in članov izvršnega sveta se neposredno uporabljajo določila poslovnika Skupščine SR Slovenije.
d)	Volitve sodnikov
106.	člen
Predsednika in sodnike ustavnega sodišča SR Slovenije, vrhovnega sodišča SR Slovenije, višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani, okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč voli in razrešuje zbor na predlog komisije za volitve in imenovanja.
O vsakem kandidatu za predsednika oziroma sodnike se glasuje posebej.
O kandidatih za sodnike porotnike se glasuje v celoti na podlagi predloga, ki obsega imena vseh kandidatov.
sklicanje seje, navesti vprašanja, ki naj bodo na dnevnem redu.
Ce predsednik odbora ne skliče seje, ko bi to moral storiti, jo skliče predsednik zbora.
112.	člen
Predsednik skliče sejo najkasneje 5 dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
Gradivo za sejo mora biti članom odbora pos'ano najkasneje osem dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
113.	člen
e)	Imenovanja republiških o n a r j e v
107.	člen
£ u n k c i -
Tajnika skupščine imenuje zbor na predlog komisije za volitve in imenovanja.
Postopek za razrešitev tajnika skupščine lahko sproži predsednik skupščine ali komisija za volitve in imenovanja.
10R. člen
Javnega tožilca SR Slovenije, javnega pravobranilca SR Slovenije, republiške sekretarje in druge republiške funkcionarje, ki jih imenuje skupščina, imenuje republiški zbor na predlog komisije za volitve in imenovanja, potem ko dobi mnenje izvršnega sveta. O vsakem kandidatu se glasuje posebej in javno.
Postopek za razrešitev republiškega funkcionarja, ki ga imenuje skupščina, se izvede v skladu s 198. členom poslovnika Skupščine SR Slovenije.
f)	Imenovanja članov organov uprav-
ljanja
109. člen
Člane organov upravljanja v delovnih in drugih samoupravnih organizacijah, ki jih po ustavi ali zakonu imenuje skupščina, imenuje republiški zbor na predlog komisije za volitve in imenovanja.
Ce je treba imenovati več članov v isti organ upravljanja, se glasuje o predlaganih kandidatih na podlagi skupnega predloga v celoti.
110. člen
Ce zbor ugotovi, da član organa upravljanja v delovni ali drugi’ samoupravni organizaciji, ki ga po ustavi ali zakonu imenuje skupščina, ne sodeluje pri delu tega organa, ga razreši te dolžnosti.
Postopek za razrešitev lahko sproži organ upravljanja, v katerega je član imenovan ali komisija za volitve in imenovanja.
Zbor ob razrešitvi člana organa upravljanja imenuje novega člana.
B. Delo v telesih zbora
111.	člen
Odbori delajo na sejah.
Seje odbora sklicuje predsednik odbora na lastno pobudo ali po sklepu odbora oziroma zbora.
Predsednik je dolžan sklicati sejo odbora tudi, če to zahteva predsedstvo skupščine, predsednik zbora ali tretjina članov odbora; pri tem mora tisti, ki zahteva
O sklicu seje odbora obvešča predsednik odbora predsednika skupščine, predsednika zbora in izvršni svet.
O sklicu seje odbora mora biti obveščen tudi funkcionar republiškega upravnega organa, kadar je na seji predlog akta ali vprašanje, ki spada v njegovo področje.
Šteje se, da sta predsednik skupščine in predsednik zbora obveščena, če je sklic seje odbora objavljen v »-Informacijah Skupščine SR Slovenije«.
114.	člen
Člani odbora imajo' pravico in dolžnost udeleževati se sej odbora in sodelovati pri njegovem delu.
Predsednik odbora je dolžan obvestiti zbor o članu odbora, ki trikrat zaporedoma ni prišel na sejo odbora in ni opravičil svojega izostanka. Odbor lahko predlaga zboru, naj takega poslanca razreši dolžnosti člana odbora in na njegovo mesto izvoli novega člana.
Za svoje delo v odboru so predsednik, podpredsednik in člani odbora odgovorni zboru.
.	...	115. člen
Na sejo odbora mora biti povabljen predlagatelj akta oziroma sestavljavec gradiva, katerega obravnava je na dnevnem redu.
1 Predsednik odbora pred sklicem seje odbora oceni, kateri organi in organizacije so zainteresirani za reševanje vprašanj, o katerih bo odbor na seji razpravljal, in kateri strokovnjaki lahko prispevajo k oblikovanju mnenj in stališč odbora, ter jih povabi na sejo.
Z vabilom pošlje tudi ustrezno gradivo.
’•	« i *;{	1	. t	‘
116.	člen
Predlog dnevnega reda za sejo odbora sestavlja predsednik odbora.
Predlog, naj bodo posamezna vprašanja na dnevnem redu odborove seje, ima pravico dati vsak član odbora, kot tudi odbori in druga telesa zbora ter predsednik skupščine.
Odbor je dolžan dati na dnevni red seje vsako vprašanje, za katero tako zahteva zbor, predsednik zbora ali predsedstvo skupščine.
Pobuda za vključitev posameznih vprašanj na dnevni red odborove seje lahko dajo tudi drugi zbori kot tudi odbori in druga telesa skupščine in zborov, izvršni svet, funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe, ter družbeno-politične, delovne in druge organizacije in občani.
Dnevni red določi odbor na začetku seje
117.	člen
Odbor veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina članov odbora; svoje odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena.
Kadar nastopa odbor kot predlagatelj zakona ali drugega akta s področja zbora, zavzema stališča in sp.-ejfma sklepe z večino glasov vseh svojih članov.
118.	člen
Odbor obravnava predlog za izdajo zakona s stališča, ali je zakon potreben in ali so utemeljena načela, na katerih na.; temelji, kakor tudi s stališča njegove vsebine.
119.	člen
Odbor razpravlja o osnutku zakona v načelu in v podrobnostih.
Načelna obravnava se opravi tako, da člani odbora dajo svoje mnenje, ali so od pristojnih zborov skupščine določena načela, na katerih naj temelji zakon, v zakonskem osnutku pravilno in dosledno izvedena in ali je v zakonskem osnutku zajeta vsebina, ki sta jo zbora določila.
Ce v načelni obravnavi odbor ugoiovi, da niso pravilno in dosledno izvedena načela za izdajo zakona, o osnutku v podrobnostih ne razpravlja. O tem odbor Pismeno obvesti predlagatelja in zbor.
V	podrobni obravnavi razpravlja odbor o posameznih členih osnutka oziroma po poglavjih.
120.	člen
Odbor obravnava zakonski predlog najprej v načelu.
V	začetku načelne obravnave lahko predlagatelj Predloga oziroma njegov predstavnik da obrazložitev.
Po končani načelni obravnavi se prične obravnava besedila predloga na ta način, da odbor razpravlja o Posameznih členih predloga zakona.
121.	člen
Odbor lahko med obravnavo predloga za izdajo zakona, osnutka zakona ali predloga zakona zahteva na lastno pobudo ali na predlog predstavnikov organov ®li organizacij, ki so zainteresirani za vprašanja, ki jih zakon ureja, njihove predloge in mnenja.
122.	člen
Med obravnavo predloga zakona ali drugega akta lahko člani odbora predlagajo spremembe in dopol-hitve.
Predlagatelj akta oziroma njegov predstavnik daje mnenja in pojasnila k predlogom za spremembe in dopolnitve.
Spremembe in dopolnitve k predlogu zakona, ki jih odbor sprejme, posreduje zboru kot amandmaje odbora.
Odbor je dolžan obvestiti zbor tudi o mnenjih in Predlogih, ki jih ni sprejel, in o razlogih, zakaj jih je ** vrnil.
123.	člen
Ce predlog zakona obsega posamezna vprašanja, ki spadajo v pristojnost drugih odborov, morajo glede teh vprašanj o predlogu razpravljati tudi ti odbori.
Odbori, ki so poleg pristojnega odbora obravnavali zakonski predlog, pošljejo svoja mnenja in predloge pristojnemu odboru.
Pristojni odbor je dolžan obravnavati mnenja in predloge, ki jih je dobil od drugih odborov, in dati v svojem poročilu zboru tudi mnenje o njihovih mnenjih in predlogih. Kolikor pristojni odbor ne sprejme predlogov' in mnepj drugih odborov, jih je dolžan o tem obvestiti.
124.	člen
Po obravnavi zakonskega predloga določi pristojni odbor izmed svojih članov poročevalca, ki lahko na seji zbora obrazloži njegovo mnenje in predloge.
Poročilo pristojnega odbora se takoj po seji pošlje predsedniku zbora in zakonodajno-pravni komisiji skupščine, vsem poslancem zbora pa najkasneje s sklicem seje zbora.
125.	člen
Za red na seji odbora skrbi predsednik odbora.
Predsednik odbora lahko pri vzdrževanju reda na seji odbora izreče članu odbora opomin, ali pa mu odvzame besedo; opomin in odvzem besede se vpišeta v zapisnik.
126.	člen
Glede načina dela mandatno-imunitetne komisije in občasnih teles zbora se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, o delu odborov.
IV.	ZAPISNIKI IN SEJNI ZAPISKI
127.	člen
O delu na seji zbora, njegovega odbora, komisije ali občasnega telesa se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o ‘delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani na seji, in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Poslanec, ki je na seji dal posebno mnenje, lahko zahteva, da se povzetek njegove izjave vpiše v zapisnik.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih.
Za zapisnik zbora oziroma odbora alt komisije skrbi sekretar zbora, odbora oziroma komisije, za zapisnike občasnih teles zbora pa strokovni sodelavec, ki ga določi sekretar zbora.
Zapisnik je treba poslati poslancem zbora oziroma članom odbora, komisije ali občasnega telesa, najkasneje s sklicem naslednje seje.
128.	člen
Vsak poslanec oziroma član odbora, komisije ali občasnega telesa ima pravico dati pripombe k zapisniku na prvi naslednji seji.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku se odloči na seji brez obravnave. Ce so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje. na kateri se obravnava zapisnik; v zapisniku, ki je bil spremenjen, pa se na koncu besedila vpišejo sprejete spremembe.
Zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb oziroma v katerem so bile po sprejetih pripombah uradno zaznamovane spremembe, Velja za sprejetega.
Sprejeti zapisnik zbora podpišeta predsednik in Sekretar zbora; zapisnik odbora, komisije oziroma občasnega telesa pa podpišeta predsednik in sekretar tega telesa oziroma strokovni sodelavec, ki je zapisnik sestavil.
129.	člen
Za hrambo izvirnih zapisnikov sej zbora in njegovih odborov, komisije ter občasnih teles skrbi sekretar zbora.
130.	člen
O delu na seji zbora se vodijo tudi dobesedni zapisniki (sejni zapiski).
Poslanec, katerega govor, poročilo ali izjava je v sejnih zapiskih, lahko pred njihovo objavo zahteva redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil.
V dvomljivih primerih odloči o popravku sejnih zapiskov predsednik zbora.
V.	SEKRETAR ZBORA VIN SEKRETARJI ODBOROV
131.	člen
Zbor ima sekretarja zbora.
Sekretar zbora pomaga predsedniku zbora pri pripravljanju sej in na sejah zborov; daje mu na zahtevo strokovna mnenja o vprašanjih s področja zbora; organizira za zbor strokovno delo in ga vodi; usklsgu-je delo sekretarjev odborov in drugih teles zbora; skrbi za strokovno in dokumentirano obdelavo vprašanj in za gradivo, ki je potrebno za delo zbora in njegovih teles, ter sodeluje pri pripravi tega gradiva; sodeluje s sekretarji zborov in komisij skupščine; skrbi za zapisnike sej zbora in opravlja druge naloge, ki mu jih naloži predsednik zbora
Sekretar zbora opravlja tudi sekretarska dela za mandatno-imunitetno komisijo.
132.	člen
Zbor ima lahko pomočnika sekretarja in strokovne sodelavce, ki po nalogu predsednika zbora strokovno sodelujejo pri delu zbora.
Strokovni sodelavci so lahko dodeljeni odborom ali občasnim telesom zbora za opravljanje sekretarskih del.
133.	člen
Sekretar odbora oziroma strokovni sodelavec pomaga predsedniku odbora oziroma občasnega telesa pri pripravljanju in sklicevanju sej, daje strokovna mnenja, zagotavlja strokovno in dokumentirano obdelavo vprašanj, skrbi za zapisnike sej in opravlja druge zadeve. ki mu jih naloži odbor, občasno telo ali predsednik.
IV. KONČNE DOLOČBE
134.	člen
Spremembe in dopolnitve k temu poslovniku obravnava in sprejema zbor po postopku, ki velja za sprejemanje odlokov.
136. člen
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, neha veljati začasni poslovnik republiškega zbora Skupščine SR Slovenije, ki ga je sprejel republiški zbor na seji dne 25. junija 1963.
Obstoječi stalnit odbori in mandatno-imunitetna komisija nadaljuje delo do izvolitve teles zbora, ki jih določa ta poslovnik,
136. člen
Ta poslovnik začne veljati takoj.
St. 0202-2/68
Ljubljana, dne 23. maja 1963.
Republiški zbor Skupščine SR Slovenije
Predsednik:
dr. Joža Villan 1 r.
174.
Na podlagi drugega odstavka 162. člena ustave Socialistične republike Slovenije je gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 28. maja 1968 sprejel
POSLOVNIK
gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije
1.	UVODNE DOLOČBE
1. člen
Delo in organizacijo gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbor) in pravila za delo njegovih odborov in drugih teles določata poslovnik Skupščine SR Slovenile in ta poslovnik; v skladu z njima lahko odbori in druga telesa zbora sprejmejo svoj poslovnik.
?. Člen
Zbor sprejema program svojega dela v skladu z določbami poslovnika Skupščine ŠR Slovenije.
3.	člen
Delo zbora in njegovih teles je javno.
Glede javnosti dela zbora in njegovih teles veljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije.
II.	DELOVNO PODROČJE ZBORA
4.	člen
Gospodarski zbor obravnava enakopravno i republiškim zborom vprašanja s področja gospodarstva in financ, kot so: stanje in razvoj posameznih go»po-darskih področij; delitev družbenega proizvoda; družbeni plani in njihovo uresničevanje; bančni in kreditni sistem; notranja delitev v delovnih organizacijah na območju gospodarstva; delo in funkcioniranje samo-
upravnih organov v gospodarskih organizacijah; stanje kadrov in potrebe po kadrih na gospodarskem področju; druga vprašanja s področja družbeno-ekonom-skih odnosov in gospodarskega razvoja; statuti in drugi akti, ki jih samoupravne skupnosti ter delovne in druge organizacije s tega področja predložijo Skupščini SR Slovenije v potrditev oziroma v soglasje ter druga vprašanja z gospodarskega področja, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti.
Gospodarski zbor z republiškim zborom sprejema zakone, daje avtentične razlage zakonov in sprejema druge akte: o gospodarskih organizacijah, gospodarskem poslovanju in gospodarskem združevanju; o delitvi družbenega proizvoda, prispevkih, davkih in taksah in drugih davščinah; o javnih posojilih; o denarju in drugih plačilnih sredstvih in o plačilnem prometu; o kreditnih in bančnih poslih; o cenah in kontroli cen; o zavarovanju; o varstvu pred elementarnimi nesreča-mi; o zemlji, gozdovih in vedah, cestah in izkoriščanju naravnih bogastev ih drugih naravnih sil; o varstvu živali in rastlin; o prometu in zvezah: o projektiranju in gradnji; o komunalnem gospodarstvu in urbanizmu; o merah, standardih, tehničnih normativih, patentih, znamkah, vzorcih in modelih; o drugih vprašanjih s področja gospodarstva in financ in o drugih vprašanjih s teh področij, ki imajo pomon za delovne ljudi in delovne skupnosti.
Gospodarski zbor z republiškim zborom sprejema družbene plane SR Slovenije in predpise, s katerimi se delovnim organizacijam nalagajo obveznosti za zagotovitev materialnih sredstev, potrebnih družbeni skupnosti.	i
5.	člen
Zbor samostojno obravnava vprašanja v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije s svojega področja in druga vprašanja skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organizacije ter delovne skupnosti, ki spadajo v njegovo Področje, zaradi uskladitve njihovih medsebojnih razmerij, sodelovanja, izmenjave mnenj in iskanja najprimernejših rešitev za skupne probleme.
Zbor samostojno obravnava tudi statute in druge akte samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki spadajo v njegovo pod-^ofje ter druge zadeve s svojega področja, ki jih po Zakonu dobiva Skupščina SR Slovenije v obravnavo °ziroma na vpogled.
C. člen
Zbor obravnava republiški proračun in zaključni račun ter daje pristojnima zboroma mnenje.
III.	ORGANIZACIJA ZBORA
1.	člen
Zbor se samostojno organizira in v ta namen ve-Uficira mandate ter odloča o mandatno-imunitetnih vPrašanjih svojih članov; določa naloge in pooblastila Predsedniku in podpredsedniku zbora, ustanavlja od-Pore in druga telesa ter jim določa naloge.
Po izvolitvi polovice poslancev zbora zbor na prvi fPji verificira mandate polovici poslancev po postopku, , je predpisan v tem poslovniku (8. in 14. člen) irf jzvoli funkcionarje zbora ter člane odborov in drugih zbora namesto tistih funkcionarjev oziroma čla-n°v, katerim je potekel mandat.
1.	VerhVkacija poslanskih mandatov
8.	člen
Mandate novoizvoljenih poslancev verificira zbor na predlog mandatno-imunitetne komisije.
O verifikaciji mandatov novoizvoljenih poslancev glasujejo tudi novoizvoljeni poslanci.
Zbor mandat .verificira ali izvolitev poslanca razveljavi.
9.	člen
Predsednik zbora pošlje mandatno-imunitetni komisiji poročilo republiške volilne komisije z vsemi volilnim spisi in potrdili o izvolitvi poslancev kot tudi pritožbe v zvezi z volitvami, ki jih je zbor prejel do seje, na kateri naj se mandati verificirajo.
Predsednik zbora pošlje poročile republiške volilne komisije vsem poslancem najkasneje tri dni pred pričetkom seje, na kateri naj se mandati poslancev verificirajo.
10.	člen
Mandatno-imunitetna komisija preizkusi po poročilu republiške volilne komisije in volilnih spisih ter po morebitnih pritožbah zoper posamezne volitve pravilnost volitev in predloži zboru poročilo.
Poročilo komisije dobijo vsi poslanci zbora do /začetka seje, na kateri naj se verificirajo mandati poslancev zbora.
11.	člen
Zbor obravnava poročilo komisije kot celoto.
Ce komisija ne oporeka nobenemu mandatu, glasuje zbor o poročilu kot celoti. Ce pa komisija oporeka kakšnemu mandatu, glasuje zbor najprej v celoti p vseh nespornih mandatih, nato pa odloča o vsakem spornem mandatu posebej.
Poslanec, katerega mandat je sporen, ne more glasovati o verifikaciji svojega mandata.
12.	člen
Ko zbor odloča o verifikaciji posameznega spornega mandata, lahko sklene, da je treba najprej opraviti potrebne poizvedbe. O verifikaciji spornega mandata mora dokončno odločiti v dveh mesecih. Dokler zbor o tem ne odloči, ima poslanec pravico udeleževati se sej zbora in sodelovati pri njegovem delu, vendar bitu pravice odločanja.
13.	člen
Ko zbor odloči o verifikaciji mandatov, pozove predsednik zbora vse novoizvoljene poslance, ki jim je bil mandat verificiran, naj dajo slovesno izjavo.
Slovesno izjavo prebere predsednik zbora, poslanci pa podpišejo njeno besedilo, napisano za vsakega poslanca posebej.
14.	člen
Poslanec, ki mu je bil mandat verificiran, pa ni bil navzoč pri slovesni izjavi, da slovesno Izjavo pred predsednikom zbora.
Na enak način dalo slovesno izjavo po verifikaeiii njihovih mandatov tudi poslanci, izvoljeni na ponovnih ali nadomestnih volitvah.
2.	Prenehanje poslanskega mandata
15.	člen
Poslancu preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon.
Poslancu, ki je odpoklican, preneha mandat tisti dan, ko zbor ugotovi, da je bil izvršen odpoklic.
Poslancu, ki je odstopil, preneha mandat tisti dan, ko zbor na seji ugotovi, da je poslanec odstopil.
V drugih primerih mandat preneha na dan, ki ga za posamezni primer določa zakon.
16.	člen
Poslancem, ki so bili izvoljeni zato, ker je bil zbor razpuščen, in poslancem, ki so bili izvoljeni na dopolnilnih in nadomestnih volitvah, traja mandat do izteka časa, za katerega so bili izvoljeni poslanci razpuščenega zbora oziroma poslanci, ki jim je mandat prenehal pred časom, za katerega so bili izvoljeni.
17.	člen
' O prenehanju poslanskega mandata, razen v primeru, ko je zbor razpuščen, razpravlja poprej mandat-no-imunitetna komisija in poroča o tem zboru.
Predsednik zbora je dolžan vključiti v predlog dnevnega reda za prvo naslednjo sejo zbora poročilo mandatno-imunitetne komisije o prenehanju mandata oziroma o primeru, ki ima za posledico prenehanje mandata poslancu zbora.
18.	člen
Izjavo o odstopu pošlje poslanec predsedniku skupščine. Ko prejme predsednik zbora to izjavo od predsednika skupščine, jo pošlje mandatno-imunitetni komisiji.
Izjavo o odstopu, ki je bila dana pred verifikacijo mandata, ne ustavi preverjanje pravilnosti izvolitve tega poslanca.
19.	člen
O sklepu o odpoklicu poslanca razpravlja zbor na načih, ki je predpisan za verifikacijo poslanskih mandatov.
Na podlagi poročila mandatno-imunitetne komisije zbor uveljavi ali razveljavi odločitev volilnega telesa O odpoklicu poslanca.
20.	člen
Na podlagi poročila mandatno-imunitetne komisije zbor ugotavlja, ali je nastal z zakonom določen primer, ki ima za posledico prenehanje mandata, ter o tem obvesti predsednika skupščine in komisijo za volitve in imenovanja.
3.	Predsednik in podpredsednik zbora
21.	člen
Zbor ima predsednika in podpredsednika, ki ju voli izmed poslancev zbora.
Predsednik in podpredsednik se volita za štiri leta, če jima pred tem časom ne poteče mandat.
Predsednik, ki mu je potekel mandat, opravlja funkcijo do izvolitve novega predsednika.
22.	člen
Predsednik organizira delo zbora, sklicuje njegove seje in jih vodi; daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj z delovnega področja zbora na seji zbora in na sejah njegovih teles; podpisuje priporočila in sklepe, ki jih sprejme zbor samostojno; skrbi za usklajevanje dela zbora ter njegovih odborov in drugih teles; sodeluje s predsedniki drugih zborov za uskladitev dela zbora z delom drugih zborov; skrbi za sodelovanje zbora s skupščinami družbeno-političnih skupnosti, z družbeno-političnimi, delovnimi in drugimi organizacijami.
Predsednik skrbi za izvajanje poslovnika zbora, za uveljavljanje načela javnosti pri delu zbora in njego-v’h teles ter za uveljavljanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti, ki jih imajo poslanci zbora po ustavi, po poslovniku Skupščine SR Slovenije in po tem poslovniku.
Predsednik predstavlja zbcr.
23.	člen
Podpredsednik zbora pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve, ki mu jih prepusti predsednik.
Ce je predsednik zbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
4.	Odbori in druga telesa zbora
a) Splošne določbe
24.	člen
Zbor ima stalne odbore (v nadaljnjem besedilu: odbore), mandatno-imumtetno komisijo ter občasne odbore, komisije, skupine poslancev in druga telesa (v nadaljnjem besedilu: občasna telesa).
25.	člen
Odbori se ustanovijo s tem poslovnikom, lahko pa tudi s posebnim odlokom.
Odlok o ustanovitvi odbora določa njegovo delovno področje, poblastilo in sestavo.
Z odlokom lahko zbor združi ali odpravi posamezne odbore.
člen
Vsak odbor, ima predsednika, podpredsednika in 5 do 11 članov, ki jih zbor izvoli izmed poslancev zbora za štiri leta. če jim pred tem časom ne poteče mandat.
Število članov določi zbor pred volitvami predsednika, podpredsednika in članov odbora.
Zbor lahko z odlokom dopolni ali razširi odbor * posameznimi člani,
27.	člen
Mandatno-imunitetna komisija ima predsednika, podpredsednika in pet članov, ki jih zbor izvoli izmed poslancev zbora za štiri leta, če jim pred tem časom ne poteče mandat.
Predsednik, podpredsednik in člani komisije, katerim poteče mandat, opravljajo svojo funkcijo do izvolitve novega predsednika ali podpredsednika oziroma novih članov.
28.	člen
Zbor lahko s sklepom ustanavlja občasna telesa in jim poveri proučitev posameznih vprašanj ali pri'
pravo osnutka posameznega zakona ali drugega akta, ankete in podobno.
S sklepom o ustanovitvi določi zbor naloge, pooblastila in sestavo občasnega telesa.
Občasna telesa lahko ustanavlja v času med sejami zbora tudi njegov predsednik. Na prvi naslednji seji zbor dokončno sklepa o ustanovitvi občasnega telesa.
29.	člen
Občasno telo ima predsednika in določeno število članov.
Za člane občasnih teles so poleg poslancev zbora lahko izvoljeni znanstveni, strokovni in drugi javni delavci.
30.	člen
Občasno telo preneha z delom, ko izpolni nalogo, zaradi katere je bilo ustanovljeno, kakor tudi, kadar zbor tako odloči.
Zbor ugotovi prenehanje dela posameznega občasnega telesa s sklepom.
31.	člen
Poslanec je lahko član Ič enega odbora svojega zbora, lahko pa je hkrati tudi član komisije ali drugega telesa skupščine in član občasnih teles.
32.	člen
Zbor lahko odloči, da se predsednik, podpredsednik ali posamezni člani odbora, mandatno-imunitetne komisije oziroma občasnega telesa razrešijo te dolžnosti tudi pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
33.	člen
Predsednik odbora oziroma občasnega telesa:
—	pripravlja in sklicuje seje ter jim predseduje;
—	daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj s področja odbora oziroma občasnega telesa;
—	skrbi za obveščanje odbora oziroma občasnega telesa o zadevah z njegovega področja;
—	sodeluje s predsedniki drugih odborov in ob-Časnih teles zbora ter s funkcionarji republiških Upravnih organov in s predstavniki ustreznih organizacij pri pripravljanju predlogov in gradiva, ki jih bo odbor oziroma občasno telo obravnavalo na seji;
—	skrbi za sodelovanje odbora oziroma občasnega telesa z odbori republiškega zbora in z odbori drugih zborov ter s skupščinami družbeno-političnih skupnosti;
—	skrbi za izvajanje delovnega programa in sklepov odbora oziroma občasnega telesa ter opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik ali odlok o Ustanovitvi odbora oziroma občasnega telesa.
Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za predsednika mandatno-imunitetne komisije.
34.	člen
Predsednika odbora nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti podpredsednik odbora; če je tudi ta odsoten ali zadržan, ga nadomešča član, ki ga izbere odbor.
V nujnih primerih lahko predsednik zbora določi onega izmed članov odbora, da nadomešča odsotnega ali zadržanega predsednika in podpredsednika.
z 35. člen
Predsednika občasnega telesa nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti eden izmed članov, ki ga izbere občasno telo.
V	nujnih primerih lahko predsednik zbora določi enega izmed članov občasnega telesa, da nadomešča zadržanega ali odsotnega predsednika.
36.	člen
Odbori na svojem področju zlasti:
—	proučujejo predloge za izdajo zakona, osnutke in predloge zakonov in drugi aktov iz pristojnosti zbora in dajejo zboru poročila z mnenji in predlogi;
—	obravnavajo vprašanja, ki jih ima v delovnem programu zbor, in druga vprašanja z njegovega področja ter dajejo zboru poročila z mnenji in predlogi o njih;
—	spremljajo izvajanja aktov skupščine s svojega področja, poročajo o svojih ugotovitvah zboru in dajejo v zvezi s tem mnenja in predloge zboru in izvršnemu svetu;
—	opravljajo ankete in obravnavajo predloge, ki jih organi in organizacije pošiljajo zboru v obravnavanje in reševanje;
—	obravnavajo predloge aktov s svojega področja, ki jih Zvezna skupščina pošlje Skupščini SR Slovenije in dajejo v zvezi s tenj mnenja in predloge;
—	sodelujejo z ustreznimi telesi občinskih skupščin, z občinskimi skupščinami in z ustreznimi telesi Zvezne skupščine pri pripravljanju predlogov, mnenj in stališč;
—	sodelujejo z družbeno-političnimi organizacijami, zlasti z Zvezo sindikatov;
—	sodelujejo z Gospodarsko zbornico SR Slovenije, s samoupravnimi skupnostmi in poslovnimi združenji ter s strokovnimi društvi, delovnimi in drugimi orga-/ nizacijami ter z znanstvenimi institucijami, ki delujejo na področju gospodarstva,
V	skladu s sklepi zbora lahko odbori predlagajo izvršnemu svetu politiko in ukrepe za izvrševanje zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije.
37.	člen
Odbor lahko predlaga zboru predlog za izdajo zakona in poskrbi, če zbor tako sklene, za izdelavo osnutka oziroma predloga zakona.
38.	člen
Odbor dela na podlagi programa dela zbora.
Odbor obravnava na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine ali na zahtevo zbora, predsednika zbora ali predsedstva skupščine vprašanja s svojega področja. Pri tem mora proučiti mnenja in predloge zainteresiranih organov in organizacij.
39.	člen
Po obravnavi vprašanja s svojega področja da odbor zboru poročilo s predlogi, kakšne naj bodo odločitve zbora oziroma skupščine in kakšna aktivnost politično-izvršilnih in upravnih organov je potrebna za izvedbo teh odločitev,
V	poročilu odbora morajo biti navedena tudi mnenja in predlogi, ki jih odbor ni sprejel, in razlogi, zakaj jih je zavrnil.
Poročilo odbora obsega tudi probleme, ki jih je odbor ugotovil, in možnosti, ki prihajajo v poštev za
njihovo reševanje.
Odbor določi poročevalca, ki na seji zbora obrazloži mnenja in predloge odbora.
40.	člen
Odbor odloča, katera od tistih vprašanj, ki jih je obravnaval na lastno pobudo, bo predlagal na dnevni red seje zbora.
Ce odloči, da bo zboru predlagal, naj da vprašanje na dnevni red seje zbora, odbor zboru pismeno poroča in da svoja mnenja in predloge ter priloži gradivo. V tem primeru tudi predlaga, kdo izmed zainteresiranih naj sodeluje pri obravnavi vprašanja na seji zbora.
Ce odbor odloči, da bo obravnavo posameznih vprašanj zaključil v odboru, obvesti o tem predsednika zbora in to svojo odločitev obrazloži.
41.	člen
Odbor lahko svoja mnenja in predloge posreduje • odborom in drugim telesom Skupščine SR Slovenije in Zvezni skupščini ter zainteresiranim organom in organizacijam.
42.	člen
Odbor spremlja delo republiških upravnih organov in lahko zahteva od njih zlasti:
—	da ga obveščajo o stanju na njegovem področju;
—	da mu dajejo obvestila in pojasnila o vprašanjih z njegovega področja;
—	da mu pošiljajo podatke, ki jih v svojem področju zbirajo in evidentirajo.
43.	člen
Odbor lahko, upoštevajoč pravice, ki jih občanom zagotavljata ustava in zakon, povabi občane, da dajo obvestila, mnenja in odgovore.
b) Delovno področje stalnih teles zbora
44.	člen
Gospodarski zbor ima tale stalna telesa:
—	odbor za gospodarsko programiranje in finance;
—	odbor za proizvodnjo, promet, in poslovno sodelovanje;
—	odbor za storitvene in komunalne dejavnosti;
—	odbor za družbeno-ekonomske odnose in
—	mandatno-imunitetno komisijo.
45.	člen
Odbor za gospodarsko programiranje in finance spremlja, proučuje In obravnava:
—	razvojne možnosti gospodarstva in programiranje ter uresničevanje družbeno-ekonomskega razvoja;
—	kreditno-monetarno politiko;
—	bančni in kreditni sistem ter plačilni promet;
—	javna posojila;
—	davčno politiko in odmero prispevkov, davkov in taks;
—	financiranje družbenih potreb preko proračunov. skladov in samoupravnih skupnosti in
—	druga vprašanja financ in finančnega poslovanja gospodarskih organizacij.
46.	člen
Odbor za proizvodnjo, promet in poslovno sodelovanje spremlja, proučuje in obravnava:
—	organizacijo in pospeševanje proizvodnje in poslovanja v industriji, rudarstvu, gradbeništvu, energetiki, prometu, zvezah, kmetijstvu in kmetijskem zadružništvu, gozdarstvu in vodnem gospodarstvu;
—	poslovno sodelovanje in integracijske procese;
—	projektiranje, investicijsko graditev in modernizacijo proizvodnje in prometa;
—	znanstveno-raziskovalno delo;
—	vprašanja kadrov in potreb po kadrih s področja proizvodnje in prometa;
—	izkoriščanje kmetijskega in gozdnega zemljišča, voda in drugih naravnih sil in bogastev;
—	varstvo prirode, rastlin in živali;
—	zavarovalstvo;
—	varstvo pred naravnimi in elementarnimi nesrečami ;
—	vprašanja s področja mer, standardov, tehničnih normativov, patentov, znamk, vzorcev in modelov in
—	druga vprašanja gospodarskih dejavnosti s področja proizvodnje in prometa.
47.	člen
Odbor za storitvene in komunalne dejavnosti spremlja, proučuje in obravnava:
—	organizacijo, pospeševanje in poslovanje trgovine, gostinstva, turizma in obrti;
—	ekonomske odnose s tujino in zunanjetrgovinsko menjavo;
—	politiko in kontrolo cen;
—	preskrbo trga in blagovne rezerve;
—	organizacijo in razvoj komunalnih dejavnosti In
urbanizma;	1
—	urbanistično urejanje naselij in uporabo ter pripravo mestnih zemljišč;
—	komunalno gospodarstvo, stanovanjsko izgradnjo hi stanovanjsko gospodarstvo;
—	vprašanja kadrov in potreb po kadrih za storitvene in komunalne dejavnosti in
—	druga vprašanja storitvenih in komunalnih dejavnosti.
48.	člen
Odbor za družbeno-ekonomske odnose proučuje in obravnava sistemska vprašanja s področja:
—	družbenega planiranja in usmerjanja družbenoekonomskega razvoja;
—	gospodarstva in pogojev gospodarjenja;
—	delitve družbenega proizvoda;
—	delitvenih odnosov v gospodarskih organizacijah;
—	razširjene reprodukcije;
—	delitve osebnih dohodkov;
—	razvoja samoupravljanja in urejanja samoupravnih odnosov v gospodarskih organizacijah;
—	zaposlenosti in zaposlovanja;
—	usposabljanja kadrov za gospodarstvo;
—	premoženjsko-pravnih odnosov in
—	družbenoekonomskih odnosov, ki Imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti s področja gospodarstva.
49.	člen
Odbori obravnavajo tudi statute in druge akte delovnih in samoupravnih organizacij ter druge zadeve s svojega področja, ki jih po zakonu in tem poslovniku dobiva zbor v potrditev, soglasje, obravnavo ali na vpogled.
50.	člen
Mandatno-imunitetna komisija:
—	obravnava vprašanja v zvezi s poslansko imuniteto .in poroča zboru;
—	obravnava primere prenehanja mandata posameznim poslancem zbora in daje poročilo zboru;
—	v postopku za verifikacijo poslanskih mandatov prouči volilne spise in pritožbe ter pregleda poslanska potrdila in da zboru predlog za verifikacijo mandatov oziroma za razveljavitev volitev;
—	daje proti poznejši potrditvi zbora dovoljenje za odvzem prostosti ozirom i za začetek ali nadaljevanje kazenskega postopka zoper poslanca zbora in odloča o vzpostavitvi njegove imunitetne pravice, če zbor ni zbran.
Seje mandatno-imunitetne komisije niso javne.
IV.	ŠEJK ZBORA IN NJEGOVIH TELES
A. Delo v zboru
51.	člen
Zbor dela na sejah.
V	sporazumu z enim ali več zbori Skupščine SR Slovenije lahko zbor sklene, da bo na skupni seji obravnaval vprašanja, ki imajo zanje skupen pomen.
52.	člen
Zbor odloča na seji z glasovanjem.
Kadar na skupni seji dvoje al. več zborov sklene, da bodo glasovali, glasujejo poslanci vsakega zbora
posebej.
53.	člen
V	okviru sodelovanja Skupščine SR Slovenije z Zvezno skupščino lahko zbor obravnava na lastno pobudo ali na pobudo Zvezne skupščine zadeve s svojega področja, ki spadajo v pristojnost Zvezne skupščine.
Za obravnavanje teh zadev se neposredno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije. 1
1.	Sklicanje seje
54.	člen
Predsednik skliče sejo zbora na lastno pobudo, po sklepu zbora ali na zahtevo izvršnega sveta, predsednika skupščine ali najmanj petine poslancev zbora, lahko pa jo skliče tudi na predlog predsedstva skupščine ali na predlog odbora oziroma komisije zbora.
Ce predsednik ne skliče seje zbora, ko bi to po sklepu zbora ali na zahtevo izvršnega sveta, predsednika skupščine ali najmanj petine poslancev zbora moral storiti, jo skliče predsednik skupščine ali skupina najmanj dvajsetih poslancev zbora.
55.	člen
Sklic seje zbora mora biti poslan vsem poslancem zbora najmanj osem dni pred dnem, ki je določen za
sejo, pri čemer morajo biti varovani roki po 252., 253., 260., 263. in 279. členu poslovnika Skupščine SR Slovenije.
Sklicu seje zbora, ki obsega predlog dnevnega reda, je treba priložiti ustrezno gradivo za vprašanja, ki so predlagana za dnevni red, m zapisnik prejšnje seje, če tega gradiva in zapisnika niso poslanci dobili že prej.
Samo izjemoma sme predsednik v primerih, navedenih v 296. členu poslovnika Skupščine SR Slovenije sklicati sejo tudi v roku, krajšem od osem dni, in v primeru, navedenem v 298. členu poslovnika Skupščine SR Slovenije, dnevni red za sejo predlagati na sami seji.
56.	člen
Preden stavi predsednik vprašanje na dnevni red seje zbora, ga praviloma peclje pristojnemu odboru, da o njem razpravlja ter da svoje mnenje in predloge.
Predlog za izdajo zakona, osnutek zakona ali predlog zakona ali drugega akta pošlje predsednik najprej v obravnavo pristojnemu odboru, predlog drugega akta, katerega predlagatelj je skupščinsko telo, pa tudi zakonodajno-pravni komisiji skupščine; če vsebuje predlog določbo, ki zahteva finančna sredstva, ga pošlje predsednik tudi odboru, v katerega področje spadajo vprašanja sredstev in razpolaganja s sredstvi.
Poročilo odbora in poročilo zakonodajno-pravne komisije se pošljeta članom zbora hkrati s sklicem seje, če nista bili poslani že prej.
57.	člen
Predsednik pred sklicem seje zbora oceni, kateri organi in organizacije so zainteresirani za reševanje vprašanj, o katerih bo zbor na seji razpravljal, in kateri strokovnjaki lahko prispevajo k oblikovanju mnenj in stališč zbora, ter jih povabi na sejo.
K sodelovanju na seji zbora vabi predsednik zbora zlasti Gospodarsko zbornico SR Slovenije, samoupravne skupnosti, poslovna združenja, strokovna društva in organizacije ter znanstvene institucije s področja gospodarstva. Na seji zbora vabi tudi predstavnike družbeno-političnih organizacij, zlasti zveze sindikatov, da obrazložijo svoje mnenje in stališča o vprašanjih, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti s področja zbora.
Z vabilom pošlje tudi ustrezno gradivo.
58.	člen
V primeru, da je zbor razpuščen, mora biti prva seja novoizvoljenega zbora, na kateri se opravi verifikacija mandatov in se zbor konstituira, najkasneje 15 dni po dnevu opravljenih volitev.
Prvo sejo novoizvoljenega zbora skliče predsednik skupščine. Na tej seji predseduje zboru do izvolitve predsednika zbora najstafejši poslanec.
Predsednik skupščine pošlje poročilo republiške volilne komisije vsem poslancem zbora najkasneje tri dni pred pričetkom prve seje novoizvoljenega zbora.
Zbor najprej izvoli manđatno-imunitetno kbm'sijo. Po poročilu mandatno-imunitetne komisije zbor verificira mandate in se konstituira.
I
2.	Dnevni red
59.	člen
Dnevni red za sejo zbora predlaga predsednik zbora.
Predlog, naj bodo posamezna vprašanja na dnevnem redu seje, imajo pravico dati poslanci zbora, odbori in druga telesa zbora, drug zbor, predsednik skupščine, predsedstvo skupščine in izvršni svet.
Pri sestavljanju predloga za dnevni red upošteva predsednik zbora tudi pobude, ki jih dajo republiški upravni organi, organi družbeno-političnih skupnosti, družbeno-politične, delovne in druge organizacije ter občani.
60.	člen
Predlogi' za vključitev posameznih vprašanj na dnevni red seje zbora se dajejo predsedniku zbora.
Predlogov ni mogoče upoštevati po dnevu, ko je sklicana seja, razen v primerih iz 7., 17., 55., 62. in 83. člena tega poslovnika.
61.	člen
Dnevni red seje določi zbor na predlog predsednika zbora na začetku seje.
Na vsaki seji mora biti praviloma prva točka dnevnega reda odobritev zapisnika prejšnje seje.
Praviloma mora biti na vsaki seji zbora predvidena druga točka dnevnega reda za postavljanje poslanskih vprašanj in za dajanje odgovorov nanje; v ta namen lahko določi zbor tudi posebno sejo.
02.	člen
Poslanec zbora lahko tudi na seji predlaga, naj bo posamezno vprašanje dano na dnevni red, vendar mora utemeljiti nujnost predloga.
Tudi predstavnik izvršnega sveta kakor tudi pred-stavmk pristojnega odbora lahko na seji predlaga, naj se določeno vprašanje da na dnevni red, vendar mora prav tako obrazložiti nujnost predloga.
Na seji razpravlja zbor najprej o nujnosti predloga.
3.	Vodstvo sej in udeležba na sejah
63.	člen
Seje zbora vodi predsednik zbora, ki mu pri vodenju seje pomaga podpredsednik.
Ce je eden od njiju odsoten, izvoli zbor na seji enega izmed poslancev, ki naj.pomaga predsedujočemu pri vodenju seje.	/
Ce sta predsednik in podpredsednik odsotna, izvoli zbor na seji enega izmed poslancev, ki naj sejo vodi, in enega, ki naj mu pri tem pomaga. V takem primeru začne sejo nastarejši poslanec zbora, in jo vodi do izvolitve poslanca, ki bo sejo vodil.
Podpredsednik oziroma poslanec, ki pomaga predsedujočemu pri vodenju seje, vodi sejo v času, ko predsedujoči kot poslanec dobi besedo in sodeluje v razpravi.
64.	člen
Poslanci zbora imajo pravico in dolžnost sodelovati na seji zbora in odločati o vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Na seji zbora sodelujejo brez pravice odločanja člani izvršnega sveta, ki niso poslanci zbora, in njegovi predstavniki in pa predstavniki republiških upravnih organov, kadar je na dnevnem redu seje obravnava akta ali vprašanja, ki spada v njihovo področje.
Na seji zbora lahko sodelujejo brez pravice odločanja tudi predstavniki družbeno-političnih skupnosti, družbeno-političnih, delovnih In drugih organizacij,
znanstveni, strokovni in drugi javni delavci, kadar so povabljeni na sejo, da povedo svoje mnenje o posameznih vprašanjih.
65.	člen
Govornikom daje besedo predsednik.
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo ali ga opomni na red.
Predsednik mora skrbeti, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
66.	člen
Govornik sme govoriti samo o vprašanjih ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njim v neposredni zvezi.
Ce se govornik oddalji od vprašanja, ki je na dnevnem redu, ga mora predsednik pozvati, naj se drži dnevnega reda.
Ce se govornik tudi po drugem pozivu ne drži dnevnega reda, mu lahko predsednik odvzame besedo.
67.	člen
Poslanci se lahko prijavljajo k besedi takoj, ko se začne obravnava, in vse” do njenega zaključka.
Predsednik daje poslancem besedo praviloma po vrstnem redu, kot so se prijavili.
Predsednik da takoj besedo poslancu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika, o prekršitvi dnevnega reda ali zato, da bi popravil svojo izjavo. V tem primeru govor ne sme trajati dalj kot 10 minut.
Ce je poslanec zahteval besedo zaradi prekršitve poslovnika ali prekršitve dnevnega reda, mu predsednik lahko takoj da pojasnilo. Ce se poslanec s pojasnilom ne zadovolji, odloči o vprašanju zbor brez obravnave.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge govornike.
68.	člen
Na seji zbora se lahko na predlog predsednika ali poslanca, ki ga podpre najmanj deset poslancev, odloči, da sme govoriti govornik o istem vprašanju le enkrat, in določi čas trajanja govora.
69.	člen
Za red na sejah zbora se neposredno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije o vzdrževanju reda na skupni seji vseh zborov, s tem da za red skrbi predsednik zbora.
I
4.	Potek seje
70.	člen
Na začetku seje zbora ugotovi predsednik, ali je zbor sklepčen. Ce dvomi, da je zbor sklepčen, odredi poimensko klicanje.
71.	člen
Preden zbor sprejme dnevni red, lahko da predsednik kratka obvestila v zvezi z delom zbora in njegovih odborov ter občasnih teles, z delom na seji ter z drugimi vprašanji in seznani zbor z odločbami ustavnega sodišča, ki se nanašajo na republiški zakon.
Ko je dnevni red sprejet, preide zbor na obravnavanje vprašanj po vrsti, kot so v sprejetem dnevnem redu.
72.	člen
Na seji se vsako vprašanje, ki je na dnevnem redu, obravnava, preden se o njem odloči, razen če je v tem poslovniku določeno, da odloča zbor brez obravnave.
73.	člen
Obravnava posamezne točke dnevnega reda se praviloma prične z obrazložitvijo predlagatelja; nato dasia poročili poročevalca pristojnega odbora in zako-nodajno-pravne komisije, če želita dopolniti svoji pismeni poročili. Za tem dobijo besedo poslanci, ki so se prijavili.
74.	člen
Vsaka točka dnevnega reda se obravnava, dokler so zanjo priglašeni govorniki; nato predsednik zbora sklene obravnavo.
75.	člen
Ce zbor zahteva mnenje enega od zborov skupščine glede posameznega vprašanja, ima predstavnik tega zbora pravico, to mnenje obrazložiti na seji zbora.
Zbor je dolžan o takšnem mnenju in predlogih razpravljati in izjaviti, ali to mnenje oziroma predloge sprejme ali ne.
76.	člen
Ce zbor obravnava predlog akta ali Vprašanje, ki sodi v pristojnost drugega zbora skupščine, svoje mnenje pismeno sporoči po predsedniku zbora pristojnemu zboru. Zbor lahko določi »tudi svojega predstavnika, da to mnenje obrazloži na seji pristojnega zbora.
77.	člen
Zbor lahko med razpravo zahteva mnenje pristoj-i nega odbora ali zakonodajno-pravne komisije o določenem vprašanju. Tak predlog da lahko predstavnik odbora ali komisije, poslanec, ki ga podpre najmanj deset poslancev, alt predsednik zbora. Predstavnik odbora oziroma zakonodajno-pravne komisije lahko zahteva, da se v tem primeru seja zbora prekine.
Zbor lahko med razpravo sklene, da bo obravnavo odložil in nadaljeval na naslednji seji, dokler predlagatelj akta, izvršni svet, pristojni odbor ali zakono-dajno-pravna komisija ne proučijo vprašanja, ki je med razpravo postalo sporno. Tak predlog lahko da predlagatelj akta, izvršni svet, predstavnik pristojnega odbora ali zakonodajno-pravne komisije, poslanec, ki ga podpre še deset poslancev, ,ali predsednik zbora.
78.	člen
Obravnava vprašanj splošnega pomdna se lahko konča z navadnim ali obrazloženim prehodom na naslednjo točko dnevnega reda, z deklaracijo, resolucijo oziroma priporočilom ali pa s sklepom, s katerim zbor ugotovi stanje in zavzame stališča ali pa da smernice in navodila za delo odborom ter drugim svojim telesom oziroma naloži obveznosti izvršnemu svetu oziroma republiški^ upravnim organom glede priprave zakonov in drugih aktov ali glede opravljanja drugih zadev iz njihove pristojnosti.
' 'v '	'
79.	člen
(Obravnava predloga za izdajo zakona ali kakšnega drugega akta, ki ga zbor sprejema enakopravno z re-
publiškim zborom, se konča s sklepom, s katerim zbor predlog sprejme ali zavrne.
S sklepom, s katerim sprejme predlog za izdajo zakona, določi zbor tudi načela, na katerih naj zakon temelji, in njegovo vsebino z različnimi možnimi rešitvami; v sklepu lahko tudi določi organe in organizacije, ki naj bodo vprašani za mnenje, in po potrebi tudi, kdo naj zakonski osnutek pripravi ah zanj poskrbi.
Obravnava zakonskega osnutka ali osnutka kakšnega drugega akta s področja zbora se konča s tem. da zbor osnutek v načelu sprejme in s sklepom določi svoja stališča in pripombe k osnutku, oziroma s tem, da osnutek vrne predlagatelju in s sklepom določi, v katerem pogledu je treba osnutek spremeniti oziroma dopolniti.
Obravnava zakonskega predloga ali predloga kakšnega drugega akta se konča z glasovanjem, s katerim zbor predlog sprejme ali zavrne.
80.	člen
Pri obravnavi odločb, mnenj in predlogov Ustavnega sodišča SR Slovenije se uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR felovenije.
81.	člen
Za obravnavo poročil izvršnega sveta in funkcionarjev, ki vodijo republiške upravne organe z delovnega področja zbora ter poročil višjega gospodarskega sodišča se neposredno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije.
5.	Delo zbora pri obravnavanju statutov in drugih aktov samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij
82.	člen
Statute in druge akte samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki jih zbor potrjuje oziroma daje k njim soglasje enako-prhvno z republiškim zborom, obravnava zbor v skladu s splošnimi določbami poslovnika Skupščine SR Slovenije in tega poslovnika.
Statute in druge akte samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij in druge zadeve, ki jih zbor dobiva po zakonu v obravnavo oziroma na vpogled, obravnava na način, določen v tem razdelku poslovnika (83. do 85. člen).
83.	člen
Ko prejme predsednik zbora poročilo odbora o obravnavi zadeve iz drugega odstavka 82. člena tega poslovnika lahko sam ali na predlog odbora odloči, da te zadeve ne bo predlagal za dnevni red seje zbora. O tem obvesti poslance zbora hkrati, ko jim pošlje poročilo odbora.
Poročilo odbora morajo dobiti poslanci zbora najmanj osem dni pred dnevom, ki je določen za naslednjo sejo zbora, oziroma s sklicem seje zbora.
Vsak poslanec zbora lahko j potem, ko prejme poročilo odbora, pa je mnenja, da bi bilo treba mnenja in predloge odbora spremeniti ali dopolniti, predlaga, 'da zbor zadeve iz dnigega Odstavka 82. člena obravnava na seji zbora.
Pobudo za vključitev posameznih vprašanj na dnevni red odborove seje lahko dajo tudi drugi zbori kot tudi odbori in druga telesa skupščine in zborov, izvršni svet, funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe, ter družbeno-politične, delovne in druge organizacije in občani.
Dnevni red seje določi odbor na seji.
110.	člen
Odbor veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina članov odbora; svoje odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena.
Kadar nastopa odbor kot predlagatelj zakona ali drugega akta s področja zbora, zavzema stališča in sprejema sklepe z večino glasov vseh svojih članov.
111.	člen
Odbor obravnava predlog za izdajo zakona s stališča, ali je zakon potreben in ali so utemeljena načelfi. na katerih naj temelji, kakor tudi s stališča njegove vsebine.
112.	člen
Odbor razpravlja o osnutku zakona v načelu in v podrobnostih.
Načelna obravnava se opravi tako, da člani odbora dajo svoje mnenje, ali so od pristojnih zborov skupščine določena načela, na katerih naj temelji zakon, v zakonskem osnutku pravilno in dosledno izvedena in ali je v zakonskem osnutku zajeta vsebina, ki sta jo zbora določila.
Če v načelni obravnavi odbor ugotovi, da niso pravilno in dosledno izvedena načela za izdajo zakona, o osnutku v podrobnostih ne razpravlja. O tem odbor pismeno obvesti predlagatelja in zbor.
V podrobni obravnavi razpravlja odbor o posameznih členih osnutka oziroma o poglavjih.
Obravnava zakonskega predloga v odboru obsega splošno obravnavo predloga in obravnavo njegovega
besedila.
V začetku splošne obravnave lahko predlagatelj predloga oziroma njegov predstavnik da obrazložitev
Po končani splošni obravnavi se prične obravnava besedila predloga. Besedilo predloga obravnava odbor na ta način, da razpravlja o posameznih členih predloga zakona.
114.	člen
Med obravnavo predloga zakona ali drugega akta iahko člani odbora predlagajo spremembe in dopolnitve.
Predlagatelj akta oziroma njegov predstavnik daje mnenja in pojasnila k predlogom za spremembe in dopolnitve.
Spremembe in dopolnitve k predlogu zakona, ki jih odbor sprejme, posreduje zboru kot amandmaje odbora.
Odbor je dolžan obvestiti zbor tudi o mnenjih in predlogih, ki jih ni sprejel, in o razlogih, zakaj jih je zavrnil.
115.	člen
Če predlog zakona obsega posamezna vprašanja Ki spadajo v pristojnost drugih odborov, lahko glede teh vprašanj o predlogu razpravljajo tudi ti odbori.
oabori, ki so poleg pristojnega odbora obravnavali „akonski predlog, pošljejo svoja mnenja in predloge pristojnemu odboru.
Pristojni odbor je dolžan obravnavati mnenja in predloge, ki jih je dobil od drugih odborov, in dati v svojem poročilu zboru tudi mnenje o njihovih mnenjih in predlogih. Kolikor pristojni odbor ne sprejme predlogov in mnenj drugih odborov, jih je dolžan o tem obvestiti.
116.	člen
Po obravnavi zakonskega predloga določi pristojni odbor izmed svojih članov poročevalca, ki lahko na seji zbora obrazloži njegovo mnenje in predloge.
Poročilo pristojnega odb'.ra se takoj po seji pošlje predsedniku zbora in zakonodajno-pravni komisiji skupščine, vsem poslancem zbora pa najkasneje s sklicem seje zbora.	\
"	117. člen
Za red na seji odbora skrbi predsednik odbora.
Predsednik odbora lahko pri vzdrževanju reda na seji odbora izreče odboru opomin, ali mu pa odvzame besedo; opomin in odvzem beaede se vpišeta v zapisnik.
IIP. člen
Glede načina dela mandatno-imunitetne komisije in občasnih teles zbora se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o delu odborov.
V.	ZAPISNIK IN SEJNI ZAPISKI
119.	člen
O delu na seji zbora, njegovega odbora, komisije ali občasnega telesa se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani na seji; in o sklepih ki so bili sprejeti.
Poslanec, ki je na seji dal posebno mnenje, lahko zahteva, da se povzetek njegove izjave vpiše v za-pishik.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih.
Za zapisnik zbora skrbi sekretar zbora, za zapisnike odborov in občasnih teles zbora pa sekretar odbora oziroma strokovni sodelavec, ki ga določi sekretar zbora.
Zapisnik je treba poslati poslancem zbora oziroma članom odbora, komisije ali občasnega telesa najkasneje s sklicem naslednje seje.
120.	člen
Vsak poslanec oziroma član odbora, komisije ali občasnega telesa ima pravico dati pripombe k zapisniku na prvi naslednji seji.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku se odloči na seji brez obravnave. Če so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje, na kateri se obravnava za-oisnik; v zapisniku, ki je bil spremenjen, pa se na koncu besedila vpišejo sprejete spremembe.
Zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb oziroma v katerem so bile po sprejetih pripombah uradno zaznamovane spremembe, velja za sprejetega.
Sprejeti zapisnik zbora podpišeta predsednik in sekretar zbora; zapisnik odbora, komisije oziroma občasnega telesa pa podpišeta predsednik in sekretar tega telesa oziroma strokovni sodelavec, ki je zapisnik sestavil.
121.	člen
Za hrambo izvirnih zapisnikov sej zbora in njegovih odborov, komisij ter občasnih teles skrbi sekretar zbora.
122.	člen
O delu na seji zbora se vcdijo tudi dobesedni zapisniki (sejni zapiski).
Poslanec, katerega govor, poročilo ali izjava je v sejnih zapiskih, lahko pred njihovo objavo zahteva redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil.
V dvomljivih primerih odloči o popravku sejnih zapiskov predsednik zbora.
VI.	SEKRETAR ZBORA IN SEKRETARJI ODBOROV
123.	člen
Zbor ima sekretarja zbora.
Sekretar zbora pomaga predsedniku zbora pri pripravljanju sej in na sejah zborov; daje mu na zahtevo strokovno mnenje o vprašanjih s področja zbora; organizira za zbor strokovno delo in ga vodi; usklajuje delo sekretarjev odborov in drugih teles zbora; skrbi za strokovno in dokumentirano obdelavo vprašanj in za gradivo, ki je potrebno za delo zbora in njegovih teles, ter sodeluje pri pripravi tega gradiva; sodeluje s sekretarji zborov in komisij skupščine; skrbi za zapisnike sej zbora in opravlja druge naloge, ki mu jih naloži predsednik zbora.
Sekretar zbora opravlja tudi sekretarska dela za mandatno-imunitetno komisijo.
124.	člen
Zbor ima lahko pomočnika sekretarja in strokovne sodelavce, ki po nalogu predsednika zbora strokovno sodelujejo pri delu zbora.
Strokovni sodelavci so lahko dodeljeni odborom ali občasnim telesom zbora za opravljanje sekretarskih del.
125.	člen
Sekretar odbora oziroma strokovni sodelavec pomaga predsedniku odbora oziroma občasnega telesa pri pripravljanju in sklicevanju sej, daje strokovno mnenje, zagotavlja strokovno in dokumentirano obdelavo vprašanj, skrbi za zapisnike sej in opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži odbor, občasno telo ali predsednik. VII.
VII.	KONČNE DOLOČBE
126.	člen
Spremembe in dopolnitve k temu poslovniku obravnava in sprejema zbor po postopku, ki velja za sprejemanje odlokov.
127.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, neha veljati začasni poslovnik gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije, ki ga je sprejel gospodarski zbor na seji dne 25. junija 1963.
128.	člen
Ta poslovnik začne veljati takoj.
St. 0203-2/68
Ljubljana, dne 28. maja 1968.
Gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije
Predsednik:
Miran Goslar 1. r.
175.
Na podlagi drugega odstavka l£j2. člena ustave Socialistične republike Slovenije je prosvetno-kulturni zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 5. junija 1968 sprejel
POSLOVNIK
prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije
I. UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Delo in organizacijo prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbor) pravila za delo njegovih odborov in drugih teles določata poslovnik Skupščine SR Slovenije in ta poslovnik; v skladu z njima lahko odbori in druga telesa zbora sprejmejo svoj poslovnik.
2.	člen
Zbor sprejema program svojega dela skladno z določbami poslovnika Skupščine SR Slovenije.
3.	člen
Delo zbora in njegovih teles je javno.
Glede javnosti dela zbora in njegovih teles veljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije.
II.	DELOVNO PODROČJE ZBORA
4.	člen
Zbor obravnava enakopravno z republiškim zborom: stanje in probleme izobraževanja In vzgoje, znanosti, umetnosti in drugih področij kulture ter telesne kulture; vprašanja, ki se tičejo razvoja izobraževanja in vzgoje, znanstvenega raziskovalnega dela in njegove organizacije, umetnosti in drugih področij kulture ter telesne kulture: stanje kadrov in potrebe po kadrih na teh področjih, zlasti v zvezi z zagotavljanjem materialne osnove za delo in razvoj, za napredek samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah ter za
izobraževanje in izpopolnjevanje njihovih kadrov; statute in druge akte, ki jih samoupravne skupnosti ter delovne in druge organizacije s področja dela zbora predložijo Skupščini Sil Slovenije v potrditev oziroma v soglasje, kot tudi druga vprašanja, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti na teh področjih.
Zbor sprejema enakopravno z republiškim zborom zakone, daj^ avtentične razlage zakonov in sprejema druge akte, s katerimi se urejajo vprašanja na področju i..obraževanja, znanosti in umetnosti in na drugih področjih kulture, avtorskih pravic in itelesne kulture kot tudi druga vprašanja s teh področij, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti.
5.	člen
Zbor samostojno obravnava vprašanja v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije s svojega delovnega področja in druga vprašanja skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organizacije ter delovne skupnosti, ki spadajo v njegovo področje, zaradi uskladitve njihovih medsebojnih razmerij, sodelovanja, izmenjave mnenj in iskanja najprimernejših rešitev za skupne probleme.
Zbor samostojno obravnava tudi statute in druge akte samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij ter druge zadeve s svojega področja, ki jih po zakonu dobiva Skupščina SR Slovenije v obravnavo oziroma na vpogled.
6.	člen
Zbor obravnava republiški družbeni plan, republiški proračun in zaključni račun ter daje pristojnima zboroma mnenje.
III.	ORGANIZACIJA ZBORA
7.	člen
Zbor se samostojno organizira in v ta namen verificira mandate ter odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih svojih članov; določa naloge in pooblastila predsedniku in podpredsedniku zbora, ustanavlja odbore in druga telesa ter jim določa naloge.
Po izvolitvi polovice poslancev zbora zbor na pivi seji verificira mandate polovice poslancev po postopku, kot je predpisan v tem poslovniku (8. do 14. člen) in Izvoli funkcionarje zbora ter člane odborov in drugih teles zbora namesto tistih funkcionarjev oziroma članov, katerim je potekel mandat. 1 * * * * * * * 9
1.	Verifikacija poslanskih mandatov
8.	člen
Mandate novoizvoljenih poslancev verificira zbor
na predlog mandatno-imunitetne komisije.
O verifikaciji mandatov novoizvoljenih poslancev
glasujejo tudi novoizvoljeni poslanci.
Zbor mandat verificira ali izvolitev poslanca raz-
veljavi.
9.	člen
Predsednik zbora pošlje mandatno-imunltetnl komisiji poročilo republiške volilne komisije z vsemi volilnimi spisi, potrdila o izvolitvi poslancev kot tudi oritožbe v zvezi z volitvami, ki jih je zbor prejel do seje, na kateri naj se mandati verificirajo.
Predsednik zbora pošlje poročilo repunilške volilne komisije vsem poslancem zbora ^najkasneje tri dni pred pričetkom seje, na kateri naj se mandati poslancev verificirajo.
10.	člen
Mandatno-imunitetna komisija preizkusi po poročilu republiške volilne komisije in volilnih spisih ter po morebitnih pritožbah zoper posamezne volitve pravilnost volitev in predloži zboru poročilo.
Poročilo komisije dobijo vsi poslanci zbora do začetka seje, na kateri naj se verificirajo mandati poslancev zbora.
11.	člen
Zbor obravnava poročilo komisije kot celoto.
Ce komisija ne oporeka nobenemu mandatu, glasuje zbor o poročilu kot celoti. Ce pa komisija oporeka kakšnemu mandatu, glasuje zbor najprej v celoti o vseh nespornih mandatih, nato pa odloča o vsakem spornem mandatu posebej.
Poslanec, katerega mandat je sporen, ne more glasovati o verifikaciji svojega mandata.
12.	člen
Ko zbor odloča o verifikaciji posameznega spornega mandata, lahko sklene, da je treba najprej opraviti potrebne poizvedbe. O verifikaciji spornega mandata mora dokončno odločiti v dveh mesecih. Dokler zbor o tem ne odloči, ima poslanec pravico udeleževati se sej zbora in sodelovati pri njegovem delu, vendar brez pravice odločanja.
13.	člen
Ko zbor odloči o verifikaciji mandatov, pozove predsednik zbora vse novoizvoljene poslance, ki jim je bil mandat verificiran, naj dajo slovesno izjavo.
Slovesno izjavo prebere predsednik zbora, poslanci pa podpišejo njeno besedilo, napisano za vsakega poslanca posebej.
14.	člen
Poslanec, ki mu je bil mandat verificiran, pa ni bil navzoč pri slovesni izjavi, da slovesno izjavo pred predsednikom zbora.
Na enak način dajo slovesno izjayo po verifikaciji njihovih mandatov tudi poslanci, izvoljeni na ponovnih ali nadomestnih volitvah.
2. Prenehanje poslanskega mandata
15.	člen
Poslancu preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon.
Poslancu, ki je odpoklican, preneha mandat tisti dan, ko zbor ugotovi, da je bil izvršen odpoklic.
Poslancu, ki je odstopil, preneha mandat tisti dan, ko zbor na seji ugotovi, da je poslanec odstopil.
V drugih primerih preneha mandat na dan, ki ga za posamezen primer določa zakon. v
16.	člen
Poslancem, ki so bili izvoljeni zato, ker je bil zbor razpuščen, in poslancem, ki so bili izvoljeni na dopolnilnih in nadomestnih volitvah, traja mandat do
izteka časa, za katerega so bili izvoljeni poslanci raz- poslovniku Skupščine SR Slovenije in po tem posiov-puščenega zbora oziroma poslanci, ki jim je mandat niku.
prenehal pred časom, za katerega so bili izvoljeni.	Predsednik predstavlja zbor.	*■
17.	člen
O prenehanju poslanskega mandata! razen v primeru, ko je zboi razpuščen, lazpravlja poprej man-datno-imunitetna komisija in poroča o tem zboru.
Predsednik zbora je dolžan vključiti v predlog dnevnega reda za prvo naslednjo sejo zbora poročilo mandatno-imunitetne komisije o prenehanju mandata oziroma o primeru, ki ima za posledico prenehanje mandata poslancu zbora.
18.	člen
Izjavo o odstopu pcšlje poslanec predsedniku skupščine. Ko prejme predsednik -bora to izjavo od predsednika skupščine, jo pošlje mandatno-imunitetni komisiji.
Izjava o odstopu, ki je bila dana pred verifikacijo mandata, ne ustavi preverjanja pravilnosti izvolitve tega poslanca
19.	člen
O sklepu o odpoklicu poslanca razpravlja zbor na način, ki je predpisan za verifikacijo poslanskih mandatov.
Na podlagi poročila mandatno~imunite*ne komisije zbor uveljavi ali razveljavi odločitev volilnega telesa o odpoklicu poslanca.	>
20.	člen
Na podlagi poročila mandatno-imunitetne komisije zbor ugotavlja, ali je nastal z zakonom določen primer, ki ima za posledico prenehanje mandata, ter o tem obvesti predsednik;1 -kupščine in komisije za volitve in imenovanja.
3.	predsednik in podpredsednik zbora
21.	člen
Zbor ima predsednika in podpredsednika, ki ju voli izmed poslancev zbora.
Predsednik in podpredsednik se volita za štiri leta. če jima pred tem časom ne poteče mandat.
Predsednik, ki mu je potekel mandat, opravlja funkcijo do izvolitve novega predsednika.
22.	člei
Predsednik organizira delo zbora, sklicuje njegove seje in jih vodi; daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj z delovnega področja zbora na seji zbora in na sejah njegovih teles; podpisuje priporočila in sklepe, ki jih sprejme zbor samostojno; skrbi za usklajevanje dela zbora ter njegovih odborov in drugih teles; sodeluje s predsedniki drugih zborov za uskladitev dela zbora z delom drugih zborov; skrbi za sodelovanie zbora s skupščinami družbeno-političnih skupnosti, v. družbeno-političnimi, delovnimi in drugimi organizacijami.
Predsednik skrbi za izvajanje poslovnika zbora, za uveljavljanje načela javnosti pri defu zbora In njegovih teles, ter za uveljavljanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti, ki jih imajo poslanci zbora po ustavi, no
23.	člen
Podpredsednik zbora pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve, ki mu jih prepusti predsednik.
Ce je predsednik zbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
4.	Odbori in druga telesa zbora
a)	Splošne določbe
24.	člen
Zbor ima stalne odbore (v nadaljnjem besedilu: odbore), mandatno-imunitetne komisijo ter občasne odbore, komisije, skupine poslancev in druga telesa tv nadaljnjem besedilu: občasna telesa).
25.	člen
Odbori se ustanovijo s tem poslovnikom, lahko pa tudi s posebnim odlokom.
Odlok o ustanovitvi odbora določa njegovo delovno področje, pooblastila in sestavo.
Z odlokom lahko zbor združi ali odpravi posamezne odbore.
26.	člen
Vsak odbor ima predsednika, podpredsednika in 3 do 11 članov, ki jih zbor izvoli izmed poslancev zbora za štiri lela, če jim pred tem časom nc poteče mandat.
Število članov določi zbor pred volitvami predsednika, podpredsednika in članov odbora.
Zbor lahko z odlokom dopolni ali razširi odbor s posameznimi člani.
27.	člen
Mandatno-ifnunitetna komisija ima predsednika, podpredsednika in 5 članov, ki jih zbor izvoli izmed poslancev zbora za štiri leta, če jim pred tem časom ne poteče mandat.
Predsednik, podpredsednik in člani komisije, katerim poteče mandat, opravljajo svojo funkcijo do Izvolitve novega predsednika ali podpredsednika oziroma novih članov.
28.	člen
Zbor lahko s sklepom ustanavlja občasna telesa in jim poveri proučitev posameznih vprašanj ali pripravo osnutka posameznega zakona ali drugega akta, ankete in podobno.
S sklepom o ustanovitvi določi zbor naloge, pooblastila in sestavo občasnega telesa.
Občasna telesa lahko ustanavlja v času med sejami zbora tudi njegov predsednik. Na prvi naslednji seji zbor dokončno sklepa o ustanovitvi občasnega telesa.
29.	člen
Občasno telo ima predsednika in določeno število članov.
Za člane občasnih teles so poleg poslancev zbora lahko izvoljeni znanstveni, strokovni in drugi javni delavci.
*	30. člen
Občasno telo preneha z delom, ko izpolni nalogo, zaradi katere je bilo ustanovljeno, kakor tudi, kadar zbor tako odloči.
Zbor ugotovi prenehanje dela posameznega občasnega telesa s sklepom.
31.	člen
Poslanec je lahko član le enega odbora svojega zbora, lahko pa je hkrati tudi član komisije ali drugega telesa skupščine in član občasnih teles.
32.	člen
Zbor lahko odloči, da se predsednik, podpredsednik ali posamezni člani odbora, mandatno-imunitetne komisije oziroma občasnega telesa razrešijo te dolžnosti tudi pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
33.	člen
Predsednik odbora oziroma občasnega telesa:
—	pripravlja in sklicuje sejo ter jim predseduje;
—	daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj s področja odbora oziroma občasnega telesa;
—	skrbi za obveščanje odbora oziroma občasnega telesa o zadevah z njegovega področja;
—	sodeluje s predsedniki drugih odborov in občasnih teles zbora ter s funkcionar ji republiških upravnih organov in s predstavniki ustreznih organizacij pri pripravljanju predlogov in gradiva, ki jih bo odbor oziroma občasno telo obravnavalo na seji;
—	skrbi za sodelovanje odbora oziroma občasnega telesa z odbori republiškega zbora in z odbori drugih zborov' ter s skupščinami družbeno-političnih skupnosti ;
—	skrbi za izvajanje delovnega programa In sklepov odbora oziroma občasnega telesa ter opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik ah odlok o ustanovitvi odbora oziroma občasnega telesa.
Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za predsednika mandatno-imunitetne komisije.
34.	člen
Predsednika odbora nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti podpredsednik odbora; če je tudi ta zadržan ali odsoten, ga nadomešča član, ki ga izbere odbor.
V	nujnih primerih lahko predsednik zbora določi enega izmed članov odbora, da nadomešča odsotnega ali zadržanega predsednika in podpredsednika.
35.	člen
Predsednika občasnega telesa nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti eden izmed članov, ki ki ga izbere občasno telo.
V	nujnih primerih lahko predsednik zbora določi enega izmed članov občasnega telesa, da nadomešča zadržanega ali odsotnega predsednika.
36.	člen
Odbori na svojem področju zlasti:
—	proučujejo predloge za izdajo zakona, osnutke In predloge zakonov in drugih aktov Iz pristojnosti zbora in dajejo zboru poročila z mnenji in predlogi:
—	obravnavajo vprašanja, Iti jih ima v delovnem
programu zbor in druga vprašanja z njegovega področja ter dajejo zboru poročilu z mnenji in predlogi o njih;	•
—	spremljajo izvajanje aktov skupščine s svojega področja, poročajo o svojih ugotovitvah zboru in dajejo v zvezi s tem mnenja in predloge zboru in izvršnemu svetu;
—	opravljajo ankete in obravnavajo predloge, Iti jih organi in organizacije pošiljajo zboru v obravnavanje in reševanje;
—	obravnavajo predloge aktov s svojega področja, ki jih Zvezna skupščina pošlje Skupščini SR Slovenije in dajejo v zvezi s tem mnenja in predloge;
—	sodelujejo z družbeno-političnimi organizacijami;
—	sodelujejo z ustreznimi telesi občinskih skupščin ter z občinskimi skupščinami in ustreznimi telesi Zvezne skupščine pri pripravljanju predlogov, mnenj in stališč:
—	sodelujejo s samoupravnimi skupnostmi s področja kulture in prosvete, s strokovnimi društvi ter z delovnimi in drugimi organizacijami s tega področja.
V	skladu s sklepi zbora lahko odbori predlagajo izvršnemu svetu politiko in ukrepe za izvrševanje zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije.
37.	člen
Odbor lahko predlaga zboru predlog za izdajo zakona in poskrbi, če zbor tako sklene, za izdelavo osnutka oziroma predloga zakona.
38.	člen
Odbor dela na podlagi programa dela zbora.
Odbor obravnava na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine ali na zahtevo zbora, predsednika zbora ali predsedstva skupščine vprašanja s svojega področja. Pri tem mora proučiti mnenja in predloge zainteresiranih organov in organizacij.
39.	člen
Po obravnavi vprašanja s svojega področja da odbor zboru poročilo s predlogi, kakšne naj bodo odločitve zbora oziroma skupščine in kakšna aktivnost po-litično-izvršilnih in upravnih organov je potrebna za izvedbo teh odločitev.
V	poročilu odbora morajo biti navedena tudi-mnenja in predlogi, ki jih odbor ni sprejel, in razlogi, zakaj jih je zavrnil.
Poročilo odbora obsega tudi probleme, ki jih Je odbor ugotovil. In možnosti, ki prihajajo v poštev za njihovo reševanje.
Odbor določi poročevalca, ki na seji zbora obrazloži mnenje in predloge odbora.
40.	člen
Odbor odloča, katera od tistih vprašanj, ki jih je ' obravnaval na lastno pobudo, bo predlagal na dnevni red seje zbora.
Ce odloči, da bo zboru predlagal, naj da vprašanje na dnevni red seje zbora, odbor zboru pismeno poroča in da svoja mnenja in predloge ter priloži gradivo. V tem primeru tudi predlaga, kdo izmed zainteresiranih naj sodeluje pri obravnavi vprašanja na seji zbora.
Ce odbor odloči, da bo obravnavo posameznih	— materialni položaj študentov visokošolskih za-
vprašanj zaključil v odboru, obvesti o tem predsednika vodov.
zbora in to svojo odločitev obrazloži.	47. člen
41.	člen
Odlsor lahko svoja mnenja in predloge posreduje odborom in drugim telesom Skupščine SR Slovem.ie in Zvezne skupščine ter zainteresiranim organom in organizacijam.
42.	člen
Odbor spremlja delo republiških upravnih organov in lahko zahteva od njih zlasti;
—	da ga obveščcjo o stanju na njegovem področju;
—	da mu dajejo obvestila in pojasnila o vprašanjih 2 njegovega področja;
—	da mu pošiljajo podatke, ki jih zbirajo in evidentirajo.
43.	člen
\
Odbor lahko, upoštevajoč pravice, ki jih občanom zagotavljata ustava in zakon, povabi občane, da dajo obvestila, mnenja in odgovore.
b)	Delovno področje stalnih teles
zbora
44.	člen
Zbor ima tale stalna telesa:
—	odbor za šolstvo,
—	odbor za znanstveno-raziskovalno delo in visoko šolstvo,
—	odbor za kulturne dejavnosti,
—	odbor za telesno kulturo.
—	mandatno-imunitetno komisijo.
45.	člen
Odbor za Šolstvo proučuje, spremlja in obravnava:
—	stanje in razvoj na področjih
—	predšolske vzgoje,
—	osnovnega šolstva,
—	srednjega šolstva,
—	usposabljanje otrok z motnjami v telesnem In duševnem razvoju,
—	šolstva narodnosti,
—	dopolnilnega izobraževanja mladine in izobraževanja odraslih,
—	dornov za učence osnovnih in srednjih šol;
—	sistem in organizacijo usposabljanja in strokovnega izpopolnjevanja učiteljev;
—	sistem in organizacijo j prosvetno-pedagoške službe;
—	uveljavljanje sistema financiranja šolstva;
—	uveljavljanje samoupravnih odnosov v vzgojno-iaobraževalnih organizacijah.
46.	člen
Odbor za znanstveno-raziskovalno delo in visoko šolstvo proučuje, spremlja in Obravnava:
—	oblikovanje koncepta nacionalne politike na Področju raziskovalne dejavnosti;
—	oblikovanje dolgoročnega programiranja znanstvenih raziskovanj;
—* način financiranja raziskovalne dejavnosti;
—	sistem in organizacijo višjega in visokega šolstva;	,,
Odbor za kulturne dejavnosti proučuje, spremlja in obravnava:
—	oblikovanje koncepta nacionalne kulturne politike;
—	oblikovanje dolgoročnega programa razvoja kulturne dejavnosti;
—	stanje in usmeritev posameznih zvrsti kulture;
—	način financiranja kulturnih dejavnosti;
—	uveljavljanje samoupravnih odnosov na področju kulture.
48.	člen
Odbor za telesno kulturo proučuje, spremlja in obravnava: ,
—	splošno politiko in programiranje razvoja telesne kulture;
—	stanje in razvoj šolske telesne vzgoje;
—	organizacijo in stanje množične in vrhunske telesne kulture, športa in rekreacije;
—	sistem in organizacijo usposabljanja strokovnih kadrov;
—	razvoj materialne osnove in način financiranja vseh oblik telesnokulturne dejavnosti.
49.	člen
Odbori obravnavajo tudi druge zadeve s svojega področja, ki jih po zakonu in tem poslovniku dobiva zbor v potrditev, soglasje, obravnavo ali na vpogled.
50.	člen
Mandatno-imunitetna komisija:
—	obravnava vprašanja v zvezi s poslansko imuniteto in poroča zboru;
—	obravnava primere prenehanja mandata posameznim poslancem zbora in daje poročilo zboru;
—	v postopku za verifikacijo poslanskih mandatov prouči volilne spise in pritožbe ter pregleda poslanska potrdila in da zboru predlog za verifikacijo mandatov oziroma za razveljavitev volitev;
—	daje proti poznejši potrditvi zbora dovoljenje za odvzem prostosti oziroma za začetek ali nadaljevanje kazenskega postopka zoper poslanca zbora in odloča o vzpostavitvi njegove imunitetne pravice, če zbor ni zbran.
Seje mandatno-imunitetne komisije niso javne.
IV.	SEJE ZBORA IN NJEGOVIH TELES A. Delo v zboru ,	51. člen
Zbor dela na sejah.
V sporazumu z enim ali več zbori Skupščine SR Slovenije lahko zbor sklene, da bo na skupni seji obravnaval vprašanja, ki imajo zanje skupen pomen.
52.	člen
Zbor odloča na seji z glasovanjem.
Kadar na skupni seji dvoje ali več zborov sklene, da bodo glasovali, glasujejo poslanci vsakega zbora posebej.
53.	člen
V okviru sodelovanja Skupščine SR Slovenije z Zvezno skupščino lahko zbor obravnava na lastno po-laudo ali na pobudo Zvezne skupščine zadeve s svojega področja, ki spadajo v pristojnost Zvezne skupščine.'
Za obravnavanje teh zadev se neposredno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije.
1. Sklicanje seje
54.	člen
Predsednik skliče sejo zbora na lastno pobudo, po sklepu zbora ali na zahtevo izvršnega sveta, predsednika skupščine ali najmanj petine poslancev zbora, lahko pa jo skliče tudi na predlog predsedstva skupščine ali na predlog odbora oziroma komisije zbora.
Ce predsednik ne skliče seje zbora, ko bi to po sklepu zbora ali na zahtevo izvršnega sveta, predsednika skupščine ali najmanj petine poslancev zbora moral storiti, jo skliče predsednik skupščine ali skupina najmanj dvajsetih poslancev zbora.
55.	člen
Sklic seje mora biti poslan vsem poslancem zbora najmanj 8 dni pred dnem, ki je določen za sejo, pri čemer morajo biti varovani roki po 252., 253., 260., 263. in 279. členu poslovnika Skupščine SR Slovenije.
Sklicu seje zbora, ki obsega predlog dnevnega reda, je treba priložiti ustrezno gradivo za vprašanja, ki so predlagana za dnevni red, in zapisnik prejšnje seje, če tega gradiva in zapisnika niso poslanci dobili že prej.
Samo izjemoma sme predsednik v primerih, navedenih ,v 296. členu poslovnika Skupščine SR Slovenije, sklicati sejo tudi v roku, krajšem od 8 dni, in v primorij, navedenem v 298. členu poslovnika Skupščine SR Slovenije, dnevni red za sejo predlagati na sami seji.
56.	člen
Preden stavi predsednik vprašanje na dnevni red seje zbora, ga praviloma pošlje pristojnemu odboru, da o njem razpravlja ter da svoje mnenje in predloge.
Predlog za izdajo zakona, osnutek zakona ali predlog zakona ali drugega akta pošlje predsednik najprej v obravnavo pristojnemu odboru, predlog drugoga akta. katerega predlagatelj je skupščinsko telo, pa tudi zakonodajno-pravni komisiji skupščine: če vsebuje predlog določbo, ki zahteva finančna sredstva, ga pošlje predsednik tudi odboru, v katerega področje spadajo vprašanja sredstev in razpolaganja s sredstvi. Cc zbor takega odbora nima, se pošlje predlog na način, določen v prvem odstavku 159, člena poslovnika skupščine SR Slovenije, ustreznemu odboru republiškega zbora.
Poročilo odbora in poročilo zakonodajno-pravne komisije se pošljeta članom zbora hkrati S sklicem seje. če nista bili poslani že prej.
57.	člen
Predsednik pred sklicem seje zbora oceni, katere samoupravne skupnosti, organi in organizacije so zainteresirani za reševanje vprašanj, o katerih bo zbor na seji razpravljal, in kateri strokovnjaki lahko prispevajo k oblikovanju mnenj in stališč zbora, ler jih povabi na sejo.
K sodelovanju na seji zbora vabi predsednik zbora zlasti samoupravne skupnosti s področja prosvete in kulture, strokovna društva ter delovne in druge organizacije s tega področja. Na seje vabi tudi predstavnike družbeno-političmh organizacij, da obrazložijo svoje mnenje in stališča o vprašanjih, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti s področja zbora.
Z vabilom pošlje tudi ustrezno gradivo.
58.	člen
V primeru, da je zbor razpuščen, mora biti prva seja novoizvoljenega zbora, na kateri se opravi verifikacija mandatov in se zbor konstituira, najkasneje 15 dni po dnevu opravljenih volitev.
Prvo sejo novoizvoljenega zbora skliče predsednik skupščine. Na tej seji predseduje zboru do jzvolitve predsednika zbora najsturejši poslanec.
Predsednik skupščine posije poročilo republiške volilne komisije vsem poslancem zbora najkasneje tri dni pred pričetkom prve seje novoizvoljenega zbora.
Zbor najprej izvoli mandatno-lmunitetno komisijo. Po poročilu mandatno-imunitetne komisije zbor verificira mandate in se konstituira.
2.	Dnevni red
59.	člen
Dnevni red za sejo zbora predlaga predsednik zbora.
Predlog, naj bodo posamezna vprašanja na dnevnem redu seje, imajo pravico dati poslanci zbora, odbori in druga telesa zbora, drug zbor, predsednik skupščine, predsedstvo skupščine in izvršni svet.
Pri sestavljanju predloga za dnevni red upošteva predsednik zbora tudi pobude, ki jih dajo republiški upravni organi, organi družbeno-političnih skupnosti, družbeno-politične, delovne in druge organizacije ter občani.
60.	člen
Predlogi za vključitev posameznih vprašanj na dnevni red seje zbora se dajo predsedniku zbora.
Predlogov ni mogoče upoštevati po dnevu, ko je sklicana seja, razen v primerih iz 7., 17., 55., 62. in
83.	člena tega poslovnika.
61.	člen
Dnevni red seje določi zbor na predlog predsednika zbora na začetku seje.
Na vsaki seji mora biti praviloma prva točka dnevnega reda odobritev zapisnika prejšnje seje.
Praviloma mora hiti na vsaki seji zbora predvidoma druga točka dnevnega reda za postavljanje poslanskih vprašanj in za dajanje odgovorov nanje; v ta namen lahko določi zbor tudi posebno sejo.
62.	člen
Poslanec zbora lahko tudi na seji predlaga, naj bo posamezno vprašanje dano na dnevni red, vendar mora utemeljiti nujnost predloga,
Tudi predstavnik izvršnega svota kakor tudi predstavnik pristojnega odbora lahko na seji predlaga, naj se določeno vprašanje da na dnevni red, vendar mora prav tako obrazložiti nujnost predloga.
Na seji razpravlja zbor najprej o nujnosti predloga.
3.	Vodstvo sej in udeležba na sejah
63.	člen
Seje zbora vodi predsednik zbora, ki mu pri vodenju seje pomaga podpredsednik.
Ce je eden od njiju odsoten, izvoli zbor na seji enega izmed poslancev, ki naj pomaga predsedujočemu Pri vodenju seje.
Ce sta predsednik in podpredsednik odsotna, izvoli zbor na seji enega izmed poslancev, ki naj sejo vodi, 'n enega, ki naj mu pri tem pomaga. V taJrem primeru začne sejo najstarejši poslanec zbora in jo vodi do izvolitve poslanca, ki bo sejo vodil.
Podpredsednik oziroma poslanec, ki pomaga predsedujočemu pri vodenju seje, vodi sejo v času, ko predsedujoči kot poslanec dobi besedo in sodeluje v razpravi.
64.	člen
Poslanci zbora imajo pravico in dolžnost sodelovati na seji zbora in odločati o vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Na seji zbora sodelujejo brez pr a race odločanja člani izvršnega sveta, ki niso poslanci zbora, in njegovi predstavniki in pa predstavniki republiških upravnih organov, kadar je na dnevnem redu seje obravnava akta ali vprašanja, ki spada v njihovo področje.
Na seji zbora lahko sodelujejo brez pravice odločanja tudi predstavniki družbeno-političnih skupnosti, družbeno-političnih organizacij, delovnih in drugih organizacij, znanstveni, strokovni in drugi javni delavci, kadar so povabljeni na sejo, da povedo svoje mnenje o posameznih vprašanjih.
65.	člen
Govornikom daje besedo predsednik.
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo ali ga opomni na red.
Predsednik mora skrbeti, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
66.	člen
Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so r>a dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi.
Ce se govornik oddalji od Vprašanja, ki je na dnevnem redu, ga mora predsednik pozvati, naj se drži dnevnega reda,
Ce se govornik tudi po drugem pozivu ne drži dnevnega reda, mu lahko predsednik odvzame besedo.
67.	člen
Poslanci se lahko prijavljajo k besedi takoj, ko se začne obravnava, in vse do njenega zaključka.
Predsednik daje poslancem besedo praviloma po vrstnem redu, kot so se prijavili.
Predsednik da takoj besedo poslancu, ki želi go-v°riti o prekršitvi poslovnika, o prekršitvi dnevnega ali zato, da bi popravil svojo izjavo. V tem primeru govor ne sme trajati dalj kot 10 minut.
Ce je poslanec zahteval »besedo zaradi prekršitve delovnika ali prekršitve dnevnega reda, mu predsed-nik takoj da pojasnilo. Ce sc poslanec s pojasnilom ne zadovolji, odloči o vprašanju zbor brez obravnave.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge govornike.
68.	člen
Na seji zbora se lahko na predlog predsednika ali poslanca, ki ga podpre najmanj še deset poslancev, odloči, da sme govoriti govornik o istem vprašanju le enkrat, in določi čas trajanja govorov.
- 69. člen
Za red na sejah zbora se neposredno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije o vzdrževanju reda na skupni seji vseh zborov, s tem da za red skrbi predsednik zbora.
4.	Potek seje
70.	člen
Na začetku seje zbora ugotovi predsednik, ali je zbor sklepčen. Ce dvomi, da je zbor sklepčen, odredi poimensko klicanje.
71.	člen
Preden zbor sprejme dnevni red, lahko da predsednik kratka obvestila v zvezi z delom zbora in njegovih odborov ter občasnih teles, z delom na seji ter z drugimi vprašanji in seznani zbor z odločbami ustavnega sodišča, ki se nanašajo na republiški zakon iz pristojnosti zbora.
Ko je sprejet dnevni red, preide zbor na obravnavanje vprašanj po vrsti, kot so v sprejetem dnevnem redu.
72.	člen
Na seji se vsako vprašanje, ki je na dnevnem redu, obravnava, preden se o njem odloči, ražen če je v tem poslovniku določeno, da odloča zbor brez obravnave.
73.	člen
Obravnava posamezne točke dnevnega reda se praviloma prične z obrazložitvijo predlagatelja; nato dasta poročili poročevalca pristojnega odbora in zako-nodajno-pravne komisije, če želita dopolniti svoji pismeni poročili. Zatem dobijo besedo poslanci, ki so se prijavili.
74.	člen
Vsaka točka dnevnega reda se obravnava, dokler so zanjo priglašeni govorniki; nato predsednik zbora sklene obravnavo.
75.	člen
Ce zbor zahteva mnenje enega od zborov skupščine glede posameznega vprašanja, ima predstavnik tega zbora pravico to mnenje obrazložiti na seji zbora.
Zbor je dolžan o takšnem mnenju in predlogih razpravljati in izjaviti, ali to mnenje oziroma predloge sprejme ali ne.
76.	člen
Ce zbor obravnava predlog akta ali vprašanje, ki sodi v pristojnost drugega zbora skupščine, svoje mnenje pismeno sjx>roči po predsedniku zbora pristojnemu zboru. Zbor lahko določi tudi svojega predstavnika, da to mnenje obrazloži na seji pristojnega zbora.
77.	člen
Zbor lahko med razpravo zahteva mnenje pristojnega odbora ali zakonodajno-pravne komisije o določenem vprašanju. Tak predlog da lahko predstavnik
odbora ali komisije, poslanec, ki ga podpre najmanj deset poslancev, ali predsednik zbora. Predstavnik odbora oziroma zakonodajno-pravne komisije lahko zahteva, da se v tem primeru seja zbora prekine.
Zbor lahko med razpravo sklene, da bo obravnavo odložil in nadaljeval na naslednji seji, doklfer predlagatelj akta, izvršni svet, pristojni odbor ah zakono-dajno-pravna komisija ne proučijo vprašanja, ki je med razpravo postalo sporno. Tak predlog lahko da predlagatelj akta, izvršni svet, predstavnik pristojnega odbora ali zakonodajno-pravne komisije, poslanec, ki ga podpre najmanj deset poslancev, ali predsednik zbora.
78.	člen
' 'Obravnava vprašanj splošnega pomena se lahko konča z navadnim ali obrazloženim prehodom na naslednjo točko dnevnega reda, z deklaracijo, resolucijo oziroma priporočilom ali pa s sklepom, s katerim zbor ugotovi stanje in zavzame stališča ali pa da smernice in navodila za delo odborom ter drugim svojim telesom oziroma naloži obveznosti izvršnemu svetu oziroma republiškim upravnim organom glede priprav«, zakonov in drugih aktov ali glede opravljanja drugih zadev iz njihove pristojnosti.
79.	člen
Obravnava predloga za izdajo zakona ali kakšnega drugega akta. ki ga zbor sprejema enakopravno z republiškim zborom, se konča s šklepom. s katerim zbor predlog sprejme ali zavrne.
S sklepom, s katerim sprejme predlog za izdajo zakona, določi zbor tudi načela, na katerih naj zakon temelji, in njegovo vsebino z razjičnimi možnimi rešitvami; v sklepu lahko tudi določi organe in organizacije, ki naj bodo vprašani za mnenje, in po potrebi tudi, kdo naj zakonski osnutek pripravi ali zanj poskrbi.
Obravnava zakonskega osnutka ali osnutka kakšnega drugega akta s področja zbora se konča s tem. da zbor osnutek v načelu sprejme in s sklepom določi svoja stališča in pripombe oziroma s tem.. da osnutek vrne predlagatelju in s sklepom določi, v katerem pogledu je treba osnutek spremeniti oziroma dopolniti.
Obravnava zakonskega predloga ali predloga kakšnega drugega akta se konča z glasovanjem, s katerim zbor predlog sprejme ali zavrne.
80.	člen
Pri obravnavi odločb, mnenj in predlogov Ustavnega sodišča SR Slovenije se uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije.
81.	člen
Za obravnavo poročil izvršnega sveta in funkcionarjev. ki vodijo republiške upravne organe s področja prosvetno-kulturnega zbora, se neposredno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije. 5
5.	Delo zbora pri obravnavanju statutov in drugih aktov samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij
82.	člen
Statute in druge akte samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki jih
zbor potrjuje oziroma daje k njim soglasje enakopravno z republiškem zborom, obravnava zbdr v skladu s splošnimi določbami poslovnika Skupščine SR Slovenije in tega poslovnika
Statute in druge akte samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki jih zbor dobiva po zakonu v obravnavo oziroma na vpogled, obravnava na način, določen v tem razdelku poslovnika (83. do 85. člen).
83.	člen
Ko prejme predsednik zbora poročilo odbora o obravnavi zadeve iz drugega odstavka 82, člena tega poslovnika, lahko sam ali na predlog odbora odloči, da te zadeve ne bo predlagal za dnevni red seje zbora. O tem obvesti poslance zbora hkrati, ko jim pošlje poročilo odbora.
Poročilo odbora morajo dobiti poslanci zbora najmanj osem dni pred dnevom, ki je določen za naslednjo sejo zbora oziroma s sklicem seje zbora.
Vsak poslanec zbora lahko potem, ko prejme poročilo odbora, pa je mnenja, da bi bilo treba mnenje in predloge odbora spremeniti ali dopolniti, predlaga, da zbor zadeve iz drugega odstavka 82. člena obravnava na seji zbora.
če predsednik prejme tak pismeni predlog najkasneje 24 ur pred sejo zbora, mora ta predlog sporočiti zboru, ki dokončno odloči, ali se zadeva vnese na dnevni red seje zbora.
če predsednik takega pismenega predloga ne prejme. se šteje, da je poročilo odbora zbor sprejel in da so mnenja in predlogi v poročilu mnenja in predlogi zbora. V tem primeru pošlje predsednik zbora poročilo odbora delovni ali samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, katere statut ali drug akt je bil obravnavan.
84.	člen
Če obravnava zadevo iz 82. člena zbor, povabi predsednik zbora na sejo predstavnike ustrezne delovne ali druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti, da dajo potrebna pojasnila.
85.	člen
Po poročilu odbora in po obrazložitvi predstavnika ustrezne organizacije oziroma skupnosti zbor določi in pošlje svoje mnenje delovni ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, katere zadevo je obravnaval.
6.	Odločanje na seji
86.	člen
Zbor odloča veljavno, če je na seji navzočih več kot polovica vseh 'poslancev zbora.
Glasovanje je javno, pri volitvah in razrešitvah pa je lahko tudi tajno.
Veljavne so odločitve,zbora, za katere je glasovala večina navzočih poslancev, kolikor ustava ne določa drugače.
87.	člen
Za javno glasovanje na seji zbora velja način, ki je določen v poslovniku Skupščine SR Slovenije za glasovanje o zakonskem predlogu (306. do 309. členi.
88.	člen
Predsednik odredi poimensko glasovanje tudi v primeru, če se mu zdi, da na se)i ni večine poslancev zbora. Poimensko glasovanje odredi tudi na zahtevo poslanca, ki ga podpre najmanj deset poslancev.
Poimensko klicanje na seji zbora opravlja sekretar zbora.
7.	Določbe o postopku pri volitve h
a) Splošne določbe
89.	člen
Glasovanje pri volitvah in razrešitvah funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje zbor. je praviloma javno. V primeru, če to zahteva poslanec, ki ga podpre najmanj deset poslancev, je glasovanje tajno.
90.	člen
Tajno se voh in razrešuje z glasovnicami.
Na glasovnici morajo biti napisana imena kandidatov, ki so predlagani za izvolitev. Predlagani kandidati morajo biti nap.sani po vrsti, kot so bili predlogi izročeni predsedniku zbora. Pred Imenom vsakega kandidata oziroma pri kandidatnih listah pred imenom kandidata za predsednika mora biti zaporedna številka.
Vse glasovnice imajo enako velikost, obliko in barvo in morajo biti overjene s pečatorri Skupščine SR Slovenije.
91.	člen
Vsak poslanec dobi po eno glasovnico. Ko predsednik ugotovi, da je vsak poslanec dobil glasovnico, obrazloži način glasovanja in določi čas za izpolnjevanje glasovnice.
Po preteku za glasovanje določenega Časa pozove predsednik zbora poslance, naj glasovnice oddajo.
92.	člen
Pri tajnem glasovanju pomaga predsedniku določeno število poslancev, ki jih določi zbor na predlog predsednika.
93.	člen
Poslanec glasuje za predlaganega kandidata oziroma kandidatno listo tako, da obkroži tekočo številko pred imenom kandidata oziroma pred kandidatno'listo.
Poslanec glasuje proti predlaganemu kandidatu oziroma kandidatni listi tako, da prečrta tekočo številko ali ime kandidata oziroma kandidatno listo.
Neveljavna je glasovnica, iz katere se odločitve poslanca ne da ugotoviti.
94.	člen
Po glasovanju vseh navzočih poslancev predsednik zbora objavi, da je glasovanje končano.
Rezultat glasovanja se ugotovi na podlagi oddanih glasovnic.
Predsednik ugotavlja rezultat glasovanja in objavi, koliko poslancev je glasovalo, koliko od njih za posamezne predloge, koliko proti in koliko je neveljavnih glasovnic.
98.	člen
Pri razrešitvah se smiselno uporabljajo določbe o Postopku pri volitvah (89. do 94. člen).
96.	člen
Če noben kandidat oziroma kandidatna lista pn glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi. Glasovanje o razrešitvi se ne ponovi.
Pred ponovnim glasovanjem lahko predlagatelji umaknejo svoje predloge kandidature, lahko pa predlagajo tudi nove.
Pri ponovnem glasovanju se 'glasuje za vse prej predlagane kandidate oziroma kandidatne liste, če predlog kandidature ni bil umaknjen, kot tudi za nove kandidate oziroma kandidatne liste, če so bili pozneje predlagani.
b)	Izvolitev predsednika in podpredsednika zbora
97.	člen
Kandidaturo za predsednika in podpredsednika zbora predlaga komisija za volitve in imenovanja pismeno najkasneje 3 dni pred sejo, na kateri se bo volilo predsednika an podpredsednika zbora. Predlog kandidature je treba v tem primeru vročiti poslancem zbora najkasneje 24 ur pred sejo.
Kandidata lahko predlaga na seji zbora tudi skupina najmanj desetih poslancev zbora po lastni iniciativi ali na podlagi predloga republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Poročevalec komisije za volitve in imenovanja oziroma eden od predlagateljev kandidature, ki jo je predlagala skupina poslancev zbora, ima pravico na seji obrazložiti predlog.
98 člen
Volitve predsednika zbora vodi dotedanji predsednik.
Volitve podpredsednika se opravijo po izvolitvi predsednika zbora.
99.	člen
Volitve predsednika in podpredsednika zbora se opravijo javno na način predpisan v 87. členu tega poslovnika.
Če se volitve predsednika oziroma podpredsednika zbora opravijo tajno, se glasuje po določbah tega poslovnika o tajnem glasovanju (90. do 96. člen)..
100.	člen
Za razrešitev predsednika in podpredsednika zbora se ustrezno uporabljajo določbe 97 do.99, člena tega poslovnika.
c)	Volitve predsednikov, podpredsednikov in članov odborov in drugih teles zbora
101.	člen
Predlog za izvolitev predsednika, podpredsednika in članov posameznih odborov in drugih teles zbora (v nadaljnjem besedilu: odborov) lahko da najkasneje 24 ur pred začetkom seje zbora komisija za volitve in imenovanja.
Na seji zbora lahko da predlog za izvolitev predsednika, podpredsednika in članov posameznih odborov tudi skupina najmanj desetih poslancev zbora.
Predsednika in člane občasnih teles zbora lahko predlaga tudi predsednik zbora,	•	•
Predlogi se vlagajo po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti toliko kandidatov, kolikor članov se voli v odbor.
Na seji glasuje zbor o predlaganih listah v celoti po vrsti, kot so bile predlagane.
102.	člen
Zbor lahko razreši predsednika, podpredsednika ali posameznega* člana odbora kot tudi odbor v cejoti.
Predlog za razrešitev da komisija za vplitve in imenovanja, skupina desetih poslancev ali odbor sam.
Zbor lahko v primeru, ko je zaradi razrešitve ali iz drugih razlogov izpraznjeno mesto predsednika, podpredsednika ali posameznega člana odbora, izvoli na novo celotni odbor ali pa dopolni njegovo sestavo.
103.	člen
Volitve in razrešitve predsednika, podpredsednika in članov so praviloma javne.
Izvoljen'je kandidat oziroma kandidatna lista, za katero je glasovala večina navzočih poslancev zbora.
Za tajno glasovanje veljata postopek in način, ki sta predpisana za tajno glasovanje s tem poslovnikom (90. do 96. člen).
B. Delo v telesih zbora
104.	člen
Odbori delajo na sejah.
Seje odbora sklicuje predsednik odbora na lastno pobudo ali po sklepu odbora oziroma zbora.
Predsednik je dolžan sklicati sejo odbora tudi, če to zahteva predsedstvo skupščine, predsednik zbora ali tretjina članov odbora; pri tem mora tisti, ki zahteva sklicanje seje, navesti vprašanja, ki naj bodo na dnevnem redu.
Ce predsednik odbora ne skliče seje, ko bi mora! to storiti, jo skliče predsednik zbora.
105.	člen
Predsednik skliče sejo najkasneje 8 dni pied dnevom. ki je določen za sejo.
Gradivo za sejo mora biti članom odbora poslano najkasneje s sklicem seje.
106.	člen
O sklicu seje odbora obvešča predsednik odbora predsednika skupščine, predsednika zbora in izvršni svet.
O sklicu seje odbora mora biti obveščen tudi funkcionar republiškega upravnega organa, kadar je na seji predlog akta ali vprašanje, ki spada v rijegovo področje.
Stejg se, da sta predsednik skupščine in predsednik zbora obveščena, če je sklic seje odbora objavljen v »Inforrpacijah Skupščine SR Slovenije-«.
107.	člen
Člani odbora imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej odbora in sodelovati pri njegovem delu.
Predsednik odbora je dolžan obvestiti zbor o članu odbora', ki trikrat zaporedoma ni prišel na sejo odbora in ni opravičil svojega izostanka. Odbor lahko predlaga zboru, naj takega poslanca razreši dolžnosti člana odbora in na njegovo mesto izvoli novega člana.
Za svoje delo v odboru so predsednik, podpredsednik in člani odbora odgovorni zboru.
108.	člen
Na sejo odbora mora biti povabljen predlagatelj akta oziroma sestavljavec gradiva, katerega obravnava je na dnevnem redu.
Predsednik odbora pred sklicem seje odbora oceni, kateri organi in organizacije so zainteresirani za reševanje vprašanj, o katerih bo odbof'na seji razpravljal, in kateri strokovnjaki lahko prispevajo k oblikovanju mnenj in stališč odbora, ter jih povabi na sejo.
Z vabilom pošlje tudi ustrezno gradivo.
109.	člen
Predlog dnevnega reda za sejo odbora sestavlja predsednik odbora.
Predlog, naj bodo posamezna vprašanja na dnevnem redu odborove seje, ima pravico dati vsak član odbora kot tudi odbori in druga telesa zbora ter predsednik skupščine.
Odbor je dolžan dati na dnevni red seje vsako vprašanje, za katero fako zahteva zbor, predsednik zbora ali predsednik skupščine.
Pobudo za vključitev posameznih vprašanj na dnevni red odborove seje lahko dajo tudi drugi zbori kot tudi odbori in druga telesa skupščine in zborov, izvršni svet, funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe, ter družbeno-politične organizacije, delovne in druge organizacije in občani.
Dnevni red seje določi odbor, na seji.
110.	člen
Odbor veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina članov odbora; svoje odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena.
Kadar nastopa odbor kot predlagatelj zakona alt drugega akta s področja zbora, zavzema stališča in sprejema sklepe z večino glasov vseh svojih članov.
111.	člen
Odbor obravnava predlog za izdajo zakona s stališča. ali io, zakon potreben in ali so utemeljena načela. na katerih naj temelji, kakor tudi s stališča njegove vsebine.	**
112.	člen
Odbor razpravlja o osnutku zakona v načelu in v podrobnostih.
Načelna obravnava se opravi tako, da člani odbora dajo svoje mnenje, ali so od pristojnih zborov skupščine določena načela, na katerih naj temelji zakon, v zakonskem osnutku pravilno in dosledno izvedena in ali je v zakonskem osnutku zajeta vsebina, ki sta jo zbora določila.
Če v načelni obravnavi odbor ugotovi, da niso pravilno in dosledno izvedena načela za izdajo zakona, o osnutku v podrobnostih ne razpravlja. O tem odbor pismeno obvesti predlagatelja in zbor.
V podrobni obravnavi razpravlja odbor o posameznih členih osnutka oziroma po poglavjih.
113.	člen
Obravnava zakonskega predloga v odboru obsega splošno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila.
V začetku splošne obravnave lahko predlagatelj predloga oziroma njegov predstavnik da obrazložitev.
Po končani splošni obravnavi se prične obravnava besedila predloga. Besedilo predloga obravnava odbor na ta način, da razpravlja o posameznih členih predloga zakona.
114.	člen
Med obravnavo predloga zakona ali drugega akta lahko člani odbora predlagajo spremembe in dopolnitve.
Predlagatelj akta oziroma njegov predstavnik daje mnenja in pojasnila k predlogom za spremembe In dopolnitve.
Spremembe in dopolnitve k predlogu zakona, ki jih odbor sprejme, posreduje zboru kot amandmaje odbora
Odbor je dolžan obvestiti zbor tudi o mnenjih in predlogih, ki jih ni sprejel, in o razlogih, zakaj jih je zavrnil.
115.	člen
Ce predlog zakona obsega posamezna vprašanja, ki spadajo v pristojnost drugih odborov, lahko glede teh vprašanj o predlogu razpravljajo tudi ti odbori.
Odbori, ki so poleg pristojnega odbora obravnavali zakonski predlog, pošljejo svoja mnenja in predloge pristojnemu odboru.
Pristojni odbor je dolžan obravnavati mnenja in predloge, ki jih je dobil od drugih odborov in dati v svojem poročilu zboru tudi mnenje o njihovih mnenjih in predlogih. Kolikor pristojni odbor ne sprejme predlogov in mnenj drugih odborov, jih je dolžan o tem obvestiti.
116.	člen
Po obravnavi zakonskega predloga določi pristojni odbor izmed svojih članov poročevalca, ki lahko na seji zbora obrazloži njegovo mnenje in predloge.
Poročilo pristojnega odbora se takoj po seji pošlje predsedniku zbora in zakonodajno-pravni komisiji skupščine, vsem poslancem zbora pa najkasneje s sklicem seje zbora.
117.	člen
Za red na sejji odbora skrbi predsednik odbora.
Predsednik odbora lahko pri vzdrževanju reda na seji odbora izreče članu odbora opomin ali mu pa odvzame besedo; opomin ali odvzem besede se vpišeta v zapisnik.
118.	člen
Glede načina dela mandatno-imunitetne komisije In občasnih teles zbora se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o delu odborov. V.
V.	ZAPISNIKI IN SEJNI ZAPISKI
119.	člen
O delu na seji zbora, njegovega odbora, komisije ali občasnega telesa se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji. zlasti o predlogih, ki so bili dani na seji, in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Poslanec, ki je na seji dal posebno mnenje, lahko zahteva, naj se povzetek njegove izjave vpiše v zapisnik.
V	zapisnjk se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih.
Za zapisnik zbora skrbi sekretar zbora, za -,apis-nike odborov in občasnih teles zbora pa sekretar odbora oziroma strokovni sodelavec, ki ga določi sekretar zbora.
Zapisnik je treba poslati poslancem zbora oziroma članom odbora, komisije ali občasnega telesa najkasneje s sklicem naslednje seje.
120.	člen
Vsak poslanec oziroma član odbora, komisije ali občasnega telesa ima pravico dati pripombe k zapisniku na prvi naslednji seji.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku se odloči na seji brez obravnave. Če so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje, na kateri se odobrava zapisnik; v zapisniku, ki je bil spremenjen, pa se na koncu besedila vpišejo sprejete spremembe.
Zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb oziroma v katerem so bile po sprejetih pripombah uradno zaznamovane spremembe, velja za sprejetega.
Sprejeti zapisnik zbora podpišeta predsednik in sekretar zbora: zapisnik odbora, komisije oziroma občasnega telesa pa podpišeta predsednik in sekretar tega telesa oziroma strokovni sodelavec, ki je zapisnik sestavil.
121.	člen
Za hrambo izvirnih zapisnikov sej zbora in njegovih odborov, komisije ter občasnih teles skrbi sekretar zbora.
122.	člen
O delu na seji zbora se vodijo tudi dobesedni zapisniki (sejni zapiski).
Poslanec, katerega govor, poročilo ali izjava je v sejnih zapiskih, lahko pred njihovo objavo zahteva redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil.
V	dvomljivih primerih odloči o popravku sejnih zapiskov predsednik zbora.
VI.	SEKRETAR ZBORA IN SEKRETARJI ODBOROV
123.	člen
Zbor ima sekretarja zbora.
Sekretar zbora pomaga predsedniku zbora pri pripravljanju sej in na sejah zborov, daje mu na zahteve, strokovno mnenje o vprašanjih s področja zbora; organizira za zbor strokovno delo in ga vodi; usklajuje delo sekretarjev odborov in drugih teles zbora; skrbi za strokovno in dokumentirano obdelavo vprašanj in za gradivo, ki jo potrebno za delo zbora In njegovih teles, ter sodeluje pri pripravi tega gradiva: sodeluje s sekretarji zborov in komisij skupščine; skrbi aa zapisnike sej zbora in opravlja druge naloge, ki mu jih naloži predsednik zbora.
Sekretar zbora opravlja tudi sekretarska dela za mandatno-imuhitetno komisijo.
124.	člen
Zbor ima lahko pomočnika sekretarja in strokovne sodelavce, ki po nalogu predsednika zbora strokovno sodelujejo pn delu zbora.
Strokovni sodelavci so lahko dodeljeni odborom ali občasnim telesom zbora za opravljanje sekretarskih del.
125.	člen
Sekretar odbora oziroma strokovni sodelavec pomaga predsedniku odbora oziroma občasnega telesa pri pripravljanju in sklicevanju sej, daje strokovno mnenje, zagotavlja strokovno in dokumentirano obdelavo vprašanj, skrbi za zapisnike sej in opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži odbor, občasno telo ali predsednik.
VII.	KONČNE DOLOČBE
126 člen
Spremembe in dopolnitve k temu poslovniku obravnava in sprejema zbor po postopku, ki velja za sprejemanje odlokov.
127.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta poslovnik, neha veljati začasni poslovnik prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije, ki ga je sprejel prosvetno-kulturni zbor na seji dne 25. junija 1963.
128.	člen
Ta poslovnik začne veljati takoj.
St 0204-2/68
Ljubljana, dne 6. junija 1968.
Prosvetno-kulturni zbor Skupščine SR Slovenije
Predsednik:
Miloš Poljanšek 1. r.
176.
Na podlagi drugega odstavka 162. člena ustave Socialistične republike Slovenije je socialno-zdrav-stvem zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 24. rpaja 1968 sprejel
POSLOVNIK
socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Delo in organizacijo socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbor) ter »pravila za delo njegovih odborov in drugih teles določata poslovnik Skupščino SR Slovenije in ta poslovnik; v skladu z njima lahko odbori in druga telesa zbora sprejmejo svoj poslovnik.
2.	člen
Zbor sprejema program svojega dela skladno Z določbami poslovnika Skupščine SR Slovenije.
3.	člen
Delo zbora in njegovih teles je javno.
Glede javnosti dela zbora in njegovih teles veljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije.
II. DELOVNO PODROČJE ZBORA
4.	člen
Zbor obravnava enakopravno z republiškim zborom: stanje in probleme na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja; financiranje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja; organizacijo in delovanje zdravstvene službe in zdravstvenega zavarovanja; stanje in probleme na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja; financiranje invaiidsko-pokojninskega zavarovanja; varstvo, rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov; stanje in probleme na področju socialnega in otroškega varstva; organizacijo in financiranje socialnega in otroškega varstv^; samoupravljanje, ekonomske odnose in notranjo delitev v delovnih organizacijah s področja socialnega in zdravstvenega varstva; statute in druge akte, ki jih samoupravne skupnosti ter delovne in druge organizacije s področja zbora predložijo Skupščini SR Slovenije v potrditev oziroma v soglasje: raziskovalno delo na področju zdravstva in socialnega varstva; druga vprašanja s področja zdravstva, socialnega zavarovanja in drugih področij socialne politike, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti.
Zbor enakopravno z republiškim zborom sprejema zakone, daje avtentične razlage zakonov in sprejema druge akte, s katerimi se urejajo vprašanja zdravstvenega varstva, nadzorstvo nad prometom z zdravili in nadzorstvo nad proizvodnjo in prometom mamil in strupov; socialno zavarovanje; varstvo vojaških invalidov; varstvo pri delu; skrbništvo in druga vprašanja s področja zdravstva, socialnega zavarovanja in drugih področij socialne politike, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti.
5.	člen	1
Zbor samostojno obravnava vprašanja v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije s svojega delovnega področja in druga vprašanja skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organizacije ter delovne skupnosti, ki spadajo v njegovo področje, zaradi uskladitve njihovih medsebojnih razmerij, sodelovanja, izmenjave mnenj in iskanja najprimernejših rešitev za skupne probleme.
Zbor samostojno obravnava tudi statute in druge akte samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, pogodbe o izvajanju socialnega zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, ter druge zadeve, ki jih po zakonu dobiva Skupščina SR Slovenije v obravnavo oziroma na vpogled.
6.	člen
Zbor obravnava republiški družbeni plan. renvbli-ški proračun in zaključni račun ter daje pristojnim zborom mnenje.
HI. ORGANIZACIJA ZBORA
7.	člen
Zbor se samostojno organizira in v ta namen verificira mandate ter odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih svojih članov; določa naloge in pooblastila predsednika in podpredsedniku zbora, ustanavlja odbore: m druga telesa ter jim določa naloge.
Po izvolitvi polovice poslancev zbora zbor na prvi seji verificira mandate polovice poslancev po postopku kot je predpisan v tem poslovniku (8. do 14. člen) in izvoli funkcionarje zbora ter člane odborov in drugih teles zbora namesto tistih funkcionarjev oziroma članov, katerim je potekel mandat.
1.	Verifikacija poslanskih mandatov
8.	člen
Mandate novoizvoljeniii poslancev verificira zbor na predlog mandatno-imunitetne komisije.
O verifikaciji mandatov novoizvoljenih poslancev glasujejo tudi novoizvoljeni poslanci.
Zbor mandat verificira ali izvolitev poslanca razveljavi.
9.	člen
Predsednik zbora pošlje mandatno-imunitetni komisiji poročilo republiške volilne komisije z vsemi volilnimi spisi, potrdila o izvolitvi poslancev kot tudi pritožbe v zvezi z volitvami, ki jih je zbor sprejel do seje, na kateri naj se mandati verificirajo.
Predsednik zbora pošlje poročilo republiške volilne komisije vsem poslancem zbora najkasneje tri dni pred pričetkom seje, na kateri naj se mandati poslancev verificirajo.
10.	člen
Mandatno-imunitetna komisija preizkusi po poročilu republiške volilne komisije in volilnih spisih ter po morebitnih pritožbah zoper posamezne volitve pravilnost volitev in predloži zboru poročilo.
Poročilo komisije dobijo vsi poslanci zbora do začetka seje, na kateri naj se verificirajo mandati poslancev zbora.
11.	člen
Zbor obravnava poročilo komisije kot celoto.
Ce komisija ne oporeka nobenemu mandatu, glasuje zbor o poročilu kot celoti. Ce pa komisija oporeka kakšnemu mandatu, glasuje zbor najprej v celoti o vseh nespornih mandatih, nato pa odloča o vsakem spornem mandatu posebej.
Poslanec, katerega mandat je sporen, ne more glasovati o verifikaciji svojega mandata.
12.	člen
Ko zbor odloča o verifikaciji posameznega spornega mandata, lahko sklene, da je treba najprej opraviti potrebne poizvčdbe. O verifikaciji spornega man-mora dokončno odločiti v dveh mesecih. Doklei zhor o tem ne odloči, ima poslanec pravico udeleževati •se sej zbora in sodelovati pri njegovem delu, vendar brez pravice odločanja.
13.	člen
Ko zbor odloči o verifikaciji mandatov, pozove Predsednik zbora vse novoizvoljene poslance, ki jim je bR mandat verificiran, naj dajo slovesno izjavo.
Slovesno izjavo prebere predsednik zoora, poslanci pa podpišejo njegovo besedilo, napisano za vsakega poslanca posebej.
14.	člen
Poslanec, ki mu je bil mandat verificiran, pa ni bil navzdč pri slovesni izjavi, da slovesno izjavo pred predsednikom zbora.
Na enak način dajo slovesno izjavo po verifikaciji njihovih mandatov tudi poslanci, izvoljeni na ponovnih ali nadomestnih volitvah.
2.	Prenehanje poslanskega mandata
15.	člen
Poslancu preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon.
Poslancu, ki je odpoklican, preneha mandat tisti dan, ko zbor ugotovi, da je bil odpoklic izvršen.
Poslancu, ki je odstopil preneha mandat tisti dan, ko zbor na seji ugotovi, da je poslanec odstopil.
V drugih primerih preneha mandat na dan, ki ga za posamezen primer določa zakon.
16.	člen
Poslancem, ki so bili izvoljeni zato, ker je bil zbor razpuščen, in poslancem, ki so bili izvoljeni na dopolnilnih in nadomestnih volitvah, traja mandat do izteka časa. za katerega so bili izvoljeni poslanci razpuščenega zbora oziroma poslanci, ki jim je mandat prenehal pred časom, za katerega so bili izvoljeni.
17.	člen
O prenehanju poslanskega mandata, razen v primeru, ko je zbor razpuščen, razpravlja poprej mandat-no-imunitetna komisija in poroča o tem zboru.
Predsednik zbora je dolžan vključiti v predlog dnevnega reda za prvo naslednjo sejo zbora poročilo mandatno-imunitetne komisije o prenehanju mandata oziroma o primeru, ki ima za posledico prenehanje mandata poslancu zbora.
18.	člen
Izjavo o odstopu pošlje poslanec predsedniku skupščine. Ko prejme predsednik zbora to izjavo od predsednika skupščine, jo pošlje mandatno-imunitetni komisiji.
Izjava o odstopu, ki je bila dana pred verifikacijo mandata, ne ustavi preverjanje pravilnosti izvolitve tega poslanca.
19.	člen
O sklepu o odpoklicu poslanca razpravlja zbor na način, ki je predpisan za verifikacijo poslanskih mandatov.
Na podlagi poročila mandatno-imunitetne komisije zbor uveljavi ali razveljavi odločitev volilnega telesa o odpoklicu poslanca.
20.	člen
iNa podlagi poročila mandatno-imunitetne komisije zbor ugotavlja, ali je nastal z zakonom določen primer, ki ima za posledico prenehanje mandata, ter o tem obvesti predsednika skupščine in komisijo za volitve in imenovanja.
3.	Predsednik in podpredsednik zbora
21.	člen
Zbor ima predsednika In podpredsednika, ki ju voli izmed poslancev zbora.
Predsednik in podpredsednik se volita za štiri leta, če jima pred tem časom ne poteče mandat.
Predsednik, ki mu je potekel mandat, opravlja funkcijo do izvolitve novega predsednika.
22.	člen
Predsednik organizira delo zbora, sklicuje njegove seje in jih vodi; daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj z delovnega področja zbora na seji zbora in na sejah njegovih teles; podpisuje priporočila in sklepe, ki jih sprejme zbor samostojno; skrbi za usklajevanje dela zbora ter njegovih odborov in drugih teles; sodeluje s predsedniki drugih zborov za uskladitev dela zbora z delom drugih zborov; skrbi za sodelovanje zbora s skupščinami družbeno-političnih skupnosti, z družbeno-političnimi, delovnimi in drugimi organizacijami.
Predsednik skrbi za izvajanje poslovnika zbora, za uveljavljanje načela javnosti pri delu zbora in njegovih teles ter za uveljavljanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti, ki jih imajo poslanci zbora po ustavi, po poslovniku Skupščine SR Slovenije in po tem poslovniku.
Predsednik predstavlja zbor.
23.	člen
Podpredsednik zbora pomaga predsedniku pri delu m opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve, ki mu jih prepusti predsednik.
Ce je predsednik zbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
4.	Odbori In druga telesa zbora
a) Splošne določbe
24.	člen
Zbor imta stalne odbore - (v nadaljnjem besedilu: odbore), mandatno-imunitetno komisijo ter občasne odbore, komisije, skupine poslancev in druga telesa (v nadaljnjem besedilu: občasna telesa).
25.	člen
f	.
Odbori se ustanovijo s tem poslovnikom, lahko pa tudi s posebnim odlokom.
Odlok o ustanovitvi odbora določa njegovo delovno
področje, pooblastila in sestavo.
Z odlokom lahko zbor združi ali odpravi posamezne odbore.
26.	člen
Vsak odbor ima predsednika, podpredsednika in 5 do 11 članov, ki jih zbor izvoli izmed poslancev zbora za štiri leta, če jim pred tem časom ne poteče mandat.
Število članov določi zbor pred volitvami predsednika, podpredsednika In članov odbora.
Zbor lahko z odlokom dopolni ali. razširi odbor s posameznimi člani.
27.	člen
Mandatno-imunitetna komisija ima predsednika, podpredsednika in 5 članov, ki jih zbor izvoli izmed poslancev zbora za štiri leta, če jim pred tem časom ne peteče mandat.
Predsednik, podpredsednik in člani komisije, katerim poteče mandat, opravljajo svojo funkcijo do izvolitve novega predsednika ali podpredsednika oziroma novih članov.
28.	člen
Zbor lahko s sklepom ustanavlja občasna telesa in jim poveri proučitev posameznih vprašanj ali pripravo osnutka posameznega zhkona ali drugega akta, ankete in podobno.
S sklepom o ustanovitvi določi zbor naloge, pooblastila in sestavo občasnega telesa.
Občasna telesa lahko ustanavlja v času med sejami zbora tudi njegov predsednik. Na prvi naslednji seji zbor dokončno sklepa o ustanovitvi občasnega telesa.
29.	člen
Občasno telo ima predsednika in določeno število članov.
Za člane občasnih teles so poleg poslancev zbora lahko izvoljeni znanstveni, strokovni in drugi javni delavci.
30.	člen
Občasno telo preneha z delom, ko izpolni nalogo, zaradi katere je bilo ustanovljeno, kakor tudi, kadar zbor tako odloči.	*
Zbor ugotovi prenehanje dela posameznega občasnega telesa s sklepom.
31.	člen
Poslanec je lahko član le enega odbora svojega zbora, lahko pa je hkrati tudi član komisije ali drugega telesa skupščine in član občasnih teles.
32.	člen
Zbor lahko odloči, da se predsednik, podpredsednik ali posamezni člani odbora, mandatno-imunitetne komisije oziroma občasiiega telesa razrešijo te dolžnosti tudi pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
33.	člen
Predsednik odbora oziroma občasnega telesa:
—	pripravlja In sklicuje seje ter jim predseduje;
—	daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj s področja odbora oziroma občasnega telesa;
—	skrbi za obveščanje odbora oziroma občasnega telesa o zadevah z njegovega področja;
—	sodeluje s predsedniki drugih odborov in občasnih teles zbora ter s funkcionarji republiških upravnih organov in s predstavniki ustreznih organizacij pri pripravljanju predlogov In gradiva, ki jih bo odbor oziroma občasno telo obravnavalo na seji;
—	skrbi za sodelovanje odbora oziroma občasnega telesa z odbori republiškega zbora in z odbori drugih zborov ter s skupščinami družbeno-političnih skupnosti;
Stran 367
St. 23
27. VI. 1963
URADNI LIST SRS
—	skrai za izvajanje delovnega programa in sklepov odbora oziroma občasnega telesa ter opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik ali" odlok o ustanovitvi odbora oziroma občasnega telesa.
Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za predsednika mandatno-imunitetne komisije.
34.	člen
Predsednika odbora nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti podpredsednik odbora; če je tudi ta zadržan ali odsoten, ga nadomešča član, ki ga izbere odbor.
V	nujnih primerih lahko predsednik zbora določi enega izmed članov odbora, da nadomešča odsotnega
ali zadržanega predsednika in podpredsednika.
* •
35.	člen
Predsednika občasnega telesa nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti eden izmed članov, ki ga izbere občasno telo.
V	nujnih primerih lahko predsednik zbora dol )či ' enega izmed članov pbčasnega telesa, da nadomešča
zadržanega ali odsotnega predsednika.
36.	člen
Odbori na svojem področju zlasti:	^
—	proučujejo predloge za izdajo zakona, osnutke in predloge zakonov in drugih aktov iz pristojnosti zbora in dajejo zboru poročila z mnenji in predlogi;
—	obravnavajo vprašanja, ki jih ima v delovnem programu zbor, in druga vprašanja z njegovega področja ter dajejo zboru poročila z mnenji in predlogi o njih;
—	spremljajo izvajanje aktov skupščine s svojega področja, poročajo o svojih ugotovitvah zboru in dajejo v zvezi s tem mnenja in predloge zboru in izvršnemu
svetu;
—	opravljajo ankete in obravnavajo predloge, ki jih organi in organizacije pošiljajo zboru v obravnavanje in reševanje;
—	obravnavajo predloge aktov s svojega področja, ki jih Zvezna skupščina pošlje Skupščini SR Slovenije in dajejo v zvezi s tem mnenja in predloge;
—- sodelujejo z ustreznimi telesi občinskih skupščin, z občinskimi skupščinami in z ustreznimi telesi Zvezne skupščine pri pripravljanju predlogov, mnenj in stališč;
—	sodelujejo s samoupravnimi skupnostmi ter z delovnimi in drugimi organizacijami na področju zdravstva, socialnega zavarovanja, socialnega in otroškega varstva, z ustreznimi društvi ter z družbenopolitičnimi organizacijami.
V	skladu s sklepi zbora lahko odbori predlagajo izvršnemu svetu politiko in ukrepe za izvrševanje zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije.
37.	člen
Odbor lahko predlaga zboru predlog za izdajo zakona in poskrbi, če zbor tako sklene, za izdelavo osnutka oziroma predloga zakona.
33. člen
Odbor dela na podlagi programa dela zbora.
Odbor obravnava na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine ali na zahtevo zbora, predsed-
nika zbora ali predsedstva skupščine vprašanja s svojega področja. Pri tem mora proučiti mnenja in predloge zainteresiranih organov in organizacij.
39.	člen
Po obravnavi vprašanja s svojega področja da odbor zboru poročilo s predlogi, kakšne naj bodo odločitve zbora oziroma skupščine in kakšna aktivnost po-litično-izvršilnih in upravnih organov je potrebna za izvedbo teh odločitev.
V poročilu odbora morajo biti navedena tudi mnenja in predlogi, ki jih odbor ni sprejel, in razlogi, zakaj jih je zavrnil.
Poročilo odbora obsega tudi probleme, ki jih je odbor ugotovil, in možnosti, ki prihajajo v poštev za njihovo reševanje.
Odbor določi poročevalca, ki na seji zbora obrazloži mnenje in predloge odbora.
40.	člen
Odbor odloča, katera od tistih vprašanj, ki jih je obravnaval na lastno pobudo, bo predlagal na dnevni red seje zbora.
Ce odloči, da bo zboru predlagal, naj da vprašanje na dnevni red seje zbora, odbor zboru pismeno poroča in da svoje mnenje in predloge ter priloži gradivo. V tem primeru tudi predlaga, kdo izmed zainteresiranih naj sodeluje pri obravnavi vprašanja na seji zbora.
Ce odbor odloči, da bo obravnavo posameznih vprašanj zaključil z obravnavo v odboru, obvesti o tem predsednika zbora in to svojo odločitev obrazloži.
41.	člen
Odbor lahko svoja mnenja in predloge posreduje odborom in drugim telesom Skupščine SR Slovenije in Zvezni skupščini ter zainteresiranim organom in organizacijam.
42.	člen
Odbor spremlja delo republiških upravnih organov in lahko zahteva od njih zlasti:
—	da ga obveščajo o stanju na njefovem področju,
—	da mu dajejo obvestila in pojasnila o vprašanjih z njegovega področja;
—	da mu pošiljajo podatke, ki jih zbirajo in evidentirajo.
• /
43.	člen
Odbor lahko, upoštevajoč pravice, ki jih občanom zagotavljata ustava in zakon, povabi občane, da dajo obvestila, mnenja in odgovore.
b) Delovno področje stalnih teles zbora
44.	člen
Zbor ima tale stalna telesa:
—	odbor za zdravstvo in zdravstveno zavarovanje;
—	odbor za invalidsko varstvo in invalidsko-po-kojninsko zavarovanje;
—	odbor za socialno varstvo;
—	odbor za otroško varstvo;
—	mandatno-imunitetno komisijo. •
45.	člen
Odbor za zdravstvo in zdravstveno zavarovanje obravnava:
—	stanje in probleme na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja;
—	organizacijo in delovanje zdravstvene službe in zdravstvenega zavarovanja;
—	financiranje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja;
—	vzgojo, strokovno izpopolnjevanje in zaposlovanje zdravstvenih delavcev;
—	znanstveno-raziskovalno delo v zdravstvu;
—	samoupravljanje in ekonomske odnose v delovnih organizacijah s področja zdravstva;
—	varstvo pr: delu;
—	dejavnost sanitarne inšpekcije;
—	druga vprašanja s področja zdravstva in zdravstvenega zavarovanja, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti.
46.	člen	|
Odbor za invalidsko varstvo in invalidsko-pokoj-ninsko zavarovanje obravnava:
—	varstvo delovnih, vojaških vojnih in mirnodobnih ter drugih invalidov;
—	rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
—	stanje in probleme na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja;
—	financiranje invalidsko-pokojninskega zavarovanja;
—	usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
—	druga vprašanja s področja invalidskega varstva ter invalidsko-pokojniskega zavarovanja.
47.	člen
Odbor za socialno varstvo obravnava:
—	stanje in probleme na področju socialnega varr stva;
-- varstvo družine in ostarelih oseb;
—	skrbništvo;
—	financiranje in programiranje socialnega varstva;
—	organizacijo in delovanje službe socialnega varstva;
—	priznavalnine, borčevski dodatek in stanovanjska vprašanja borcev NOV;
—	vzgojo, strokovno izpopolnjevanje in zaposlovanje socialnih delavcev;
—	raziskovalno delo na področju socialnega varstva;
—	mrežo socialno-varstvenih zavodov;
—	socialno patološke pojave (potepuštvo, beračenje, alkoholizem, prostitucijo itd.);
—	druga vprašanja s področja socialnega varstva.
48.	člen
Odbor za otroško varstvo obravnava:
—	stanje in probleme na področju otroškega varstva;
—	programiranje in financiranje otroškega varstva;
—	oblike otroškega varstva (otroški dodatek, dnevno varstvo otrok, letovanja, prehrano itd.);
—	zdravstveno varstvo otrok s poudarkom na zdravstveno preventivo;
—	organizacijo skupnosti otroškega varstva;
—	rejništvo;
—	mrežo vzgojno-varstvenih zavodov;
—	resocializacijo družbeno neprilagojenih otrok in mladine;
—	druga vprašanja s področja otroškega varstva.
49.	člen
Odbori obravnavajo tudi druge zadeve s svojega področja, ki jih po zakonu in tem poslovniku dobiva zbor v potrditev, soglasje, obravnavo ali na vpogled.
50.	člen
Mandatno-imunitetna komisija:
—	obravnava vprašanja v zvezi s poslansko imuniteto in poroča zboru;
—	obravnava primere prenehanja mandata posameznim poslancem zbora in daje poročilo zboru;
—	v postopku za verifikacijo poslanskih mandatov prouči volilne spise in pritožbe ter pregleda poslanska potrdila in da zboru predlog za verifikacijo mandatov oziroma za razveljavitev volitev;
—	daje proti poznejši potrditvi zbora dovoljenje za odvzem prostosti oziroma za začetek ali nadaljevanje kazenskega postopka zoper poslanca zbora in odloča <y vzpostavitvi njegove imunitetne pravice, če zbor ni zbran.
Seje mandatno-imunitetne komisije niso javne
IV. SEJE ZBORA IN NJEGOVIH TELES A. Delo v zboru
51.	člen
Zbor dela na sejah. '
V	sporazumu z enim ali več zbori Skupščine SR Slovenije lahko zbor sklene, da bo na skupni seji obravnaval vprašanja, ki imajo zanje skupen pomen.
52.	člen
Zbor odloča na seji z glasovanjem.
Kadar na skupni seji dvoje ali več zborov sklene, da bodo glasovali, glasujejo poslanci vsakega zbora posebej.
53.	člen
V	okviru sodelovanja Skupščine SR Slovenije z Zvezno skupščino lahko zbor obravnava na lastno pobudo ali na pobudo Zvezne skupščine zadeve s svojega področja, ki spadajo v pristojnost Zvezne skupščine.
Za obravnavanje teh zadev se neposredno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije.
1. Sklicanje seje
54.	člen
Predsednik skliče sejo zbora na lastno pobudo, po sklepu zbora ali na zahtevo izvršnega sveta, predsednika skupščine ali najmanj petine poslancev zbora, lahko pa jo skliče tudi na predlog predsedstva skupščine ali na predlog odbora oziroma komisije zbora.
Ce predsednik ne skliče seje zbora, ko bi to po sklepu zbora ali na zahtevo izvršnega sveta, predsednika skupščine ali najmanj petine poslancev zbora moral storiti, jo skliče predsednik skupščine ali skupina najmanj dvajsetih poslancev zbora.
55.	člen
Sklic seje zbora mora biti poslan vsem poslancem zbora najmanj 8 dni pred dnem, ki je določen za sejo. pri čemer morajo biti varovani roki po 252., 253., 260., 263. in 279. členu poslovnika Skupščine SR Slovenije.
Sklicu seje zbora, ki obsega predlog dnevnega reda, je treba priložiti ustrezno gradivo za vprašanja, ki so predlagana za dnevni red, in zapisnik prejšnje seje. če tega gradiva in zapisnika niso poslanci dobi’ že prej.
Samo izjemoma sme predsednik v primerih, navedenih v 296. členu poslovnika Skupščine SR Slovenije sklicati sejo tudi v roku, krajšem od 8 dni, in v primeru, navedenem v 298. členu poslovnika Skupščine SR Slovenije, dnevni red za sejo predlagati na sami seji.	,
56.	člen
Preden stavi predsednik vprašanje na dnevni red seje zbora, ga praviloma pošlje pristojnemu odboru, da o njem razpravlja ter da svoje mnenje in predloge.
Predlog za izdajo zakona, osnutek zakona ali predlog zakona ali drugega akta pošlje predsednik najprej v obravnavo pristojnemu odboru, predlog drugega akta, katerega predlagatelj je skupščinsko telo, pa tudi za-konodajno-pravni komisiji skupščine; če vsebuje predlog določbo, ki zahteva finančna sredstva, ga pošlje tudi odboru, v katerega področje spadaio vprašanja sredstev in razpolaganja s sredstvi. Ce zbor takega odbora nima, se pošlje predlog na način, določen v prvem odstavku 159. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, ustreznemu odboru republiškega zbora.
t Poročilo odbora in poročilo zakonodajno-pravne komisije se pošljeta članom zbora hkrati s sklicem seje, če nista bili poslani že prej.
57.	člen
Predsednik pred sklicem seje zbora oceni, katere samoupravne skupnosti, organi in organizacije so zainteresirani za reševanje vprašani, o katerih bo zbor na seji razpravljal, in kateri strokovnjaki lahko prispevajo k oblikovanju mnenj in stališč zbora, ter jih povabi na sejo.
Z vabilom pošlje tudi ustrezno gradivo.
58.	člen
V primeru, da je zbor razpuščen, mora biti prva seja novoizvoljenega zbora, na kateri se opravi verifikacija mandatov in se zbor konstituira, najkasneje 15 dni po dnevu opravljenih volitev.
Prvo sejo novoizvoljenega zbora skliče predsednik skupščine. Na tej seji predseduje zboru do izvolitve predsednika zbora najstarejši poslanec.
Predsednik skupščine pošlje poročilo republiške volilne komisije vsem poslancem zbora najkasneje ?• dni pred pričetkom prve seje novoizvoljenega zbora
Zbor najprej izvoli mandatno-imunitetno komisijo. Po poročilu mandatno-imunitetne komisije zbor verificira mandate in se konstituira.
2.	Dnevni red
59.	člen
Dnevni red za sejo zbora predlaga predsednik zbora.
Predlog, naj bodo posamezna vprašanja na dnevnem redu seje, imajo pravico dati poslanci zbora, odbori in druga telesa zbora, drug zbor, predsednik skupščine, predsedstvo skupščine in izvršni svet.
Pri sestavljanju predloga za dnevni red upošteva predsednik zbora tudi pobude, ki jih dajo republiški upravni organi, organi družbeno-političnih skupnosti, aružbeno-politične, delovne in druge organizacije ter občani. '
Predlogi za vključitev posameznih vprašanj na dnevni red seje zbora se dajo predsedniku zbora.
Predlogov ni mogoče upoštevati po dnevu, ko je sklicana seja, razen v primerih iz 7., 17., 55., 62. in 83. člena tega poslovnika.
61.	člen
Dnevni red seje določi zbor na predlog predsednika zbora na začetku seje.
Na vsaki seji mora biti praviloma prva točka dnevnega reda odobritev zapisnika prejšnje seje.
Praviloma mora biti na vsaki seji zbora predvidena druga točka dnevnega reda za postavljanje poslanskih vprašanj in za dajanje odgovorov nanje; v ta namen lahko določi zbor tudi posebno sejo.
62.	člen
Poslanec zbora lahko tudi na seji predlaga, naj bo posamezno vprašanje dano na dnevni red, yendar mora i utemeljiti nujnosk" predloga.
Tudi predstavnik izvršnega sveta kakor tudi predstavnik pristojnega odbora lahko na seji predlaga, naj se določeno vprašanje da na dnevni red, vendar mora prav tako obrazložiti nujnost predloga.
Na seji razpravlja zbor najprej b nujnosti predloga.
3.	Vodstvo sej in udeležba na sejah
63.	člen
Seje zbora vodi predsednik zbora, ki mu pri vodenju seje pomaga podpredsednik.
Ce je eden od njiju odsoten, izvoli zbor na seji enega izmed poslancev, ki'naj pomaga predsedujočemu pri vodenju seje.
, Če sta predsednik in podpredsednik odsotna, izvoli zbor na seji enega izmed poslancev, ki naj sejo vodi, in enega, ki naj mu pri tem pomaga. V takem primeru začne sejo najstarejši poslanec zbora in jo vodi do izvolitve poslanca, ki bo sejo vodil.
Podpredsednik oziroma poslanec, ki pomaga predsedujočemu pri vodenju seje. vodi sejo v času, ko predsedujoči kot poslanec dobi besedo in sodeluje v razpravi.
64.	člen
Poslanci zbora imajo pravico in dolžnost sodelovati na seji zbora in odločati o vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Na seji zbora sodelujejo brez pravice odločanja člani izvršnega sveta, ki niso poslanci zbora, in njegovi predstavniki in pa predstavniki republiških upravnih organov, kadar je na dnevnem redu seje obravnava akta ali vprašanja, ki spada v njihovo področje.
Na seji zbora lahko sodelujejo brez pravice odločanja tudi predstavniki družbeno-političnih skupnosti, družbeno-političnih organizacij, delovnih in drugih
organizacij, znanstveni, strokovni in drugi javni delavci, kadar so povabljeni na sejo, da povedo svoje mnenje o posameznih vprašanjih.
65.	člen
Govornikom daje besedo predsednik.
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo ali ga opomni na red.
Predsednik mora skrbeti, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
66.	člen
Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi.
Ce se govornik oddalji od vprašanja, ki je na dnevnem redu, ga mora predsednik pozvati, naj se drži dnevnega reda.
Ce se govornik tudi po drugem pozivu ne drži dnevnega reda, mu lahko predsednik odvzame besedo.
67.	člen
Poslanci se lahko prijavljajo k besedi takoj, ko se začrte obravnava, in vse do njenega zaključka.
Predsednik daje poslancem besedo praviloma po vrstnem redu. kot so se prijavili.
Predsednik da takoj besedo poslancu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika, o prekršitvi dnevnega reda ali zato, da bi popravil svojo izjavo, V tem primeru govor ne sme trajati dalj kot 10 minut.
Ce je poslanec zahteval besedo zaradi prekršitve poslovnika ali prekršitve dnevnega reda, mu predsednik takoj da pojasnilo. Ce se poslanec s pojasnilom ne zadovolji, odloči o vprašanju zbor brez obravnave.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge govornike.
68.	člen
Na seji zbora se lahko na predlog predsednika ah poslanca, ki ga podpre najmanj deset poslancev, odloči, da sme govoriti govornik o istem vprašanji lo enkrat, in določi čas trajanja govorov.
69.	člen	(
Za red na sejah zbora se neposredno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije o vzdrževanju reda na skupni seji vseh zborov, s tem da za red skrbi predsednik zbora.
4.	Potek seje
70.	člen
Na začetku seje zbora ugotovi predsednik, ali je zbor sklepčen. Ce dvomi, da je zbor sklepčen, odredi poimensko klicanje.
71.	člen
Preden zbor sprejme dnevni red, lahko da predsednik kratka obvestila v zvezi z delom zbora in njegovih odborov ter občasnih teles, z delom na seji ter z drugimi vprašanji in seznani zbor z odločbami ustavnega sodišča, ki se nanašajo na republiški zakon iz pristojnosti zbora.
Ko je sprejet dnevni red, preide zbor na obravnavanje vprašanj po vrsti, kot so v sprejetem dnevnem redu.
72.	člen
Na seji se vsako vprašanje, ki je na dnevnem redu, obravnava, preden se o njem odloči, razen če je v tem poslovniku določeno, da odloča zbor brez obravnave.
73.	člen
Obravnava posamezne točke dnevnega reda se praviloma prične z obrazložitvijo predlagatelja; nato dasta poročili poročevalca pristojnega odbora in zakonodajnopravne komisije, če želita dopolniti svoji pismeni poročili. Zatem dobijo besedo poslanci, ki so se prijavili.
74.	člen
Vsaka točka dnevnega reda se obravnava, dokler so zanjo priglašeni govorniki; nato predsednik zbora sklene obravnavo.
75.	člen
Ce zbor zahteva mnenje enega od zborov skupščine glede posameznega vprašanja, ima predstavnik tega zbora pravico to mnenje obrazložiti na seji zbora.
Zbor je dolžan o takšnem mnenju in predlogih razpravljati in izjaviti, ali to mnenje oziroma predloge sprejme ali ne.
76.	člen
Ce zbor obravnava predlog akta alt vprašanje, ki sodi v pristojnost drugega zbora skupščine, svoje mnenje pismeno sporoči po predsedniku zbora pristojnemu zboru. Zbor lahko določi tudi svojega predstavnika, da to mnenje obrazloži na seli pristojnega zbora.
77.	člen
Zbor lahko med razpravo zahteva mnenje pristojnega odbora ali zakonodajno-pravne komisije o določenem vprašanju. Tak predlog da lahko predstavnik odbora ali komisije, poslanec, ki ga podpre najmanj deset poslancev ali predsednik zbora. Predstavnik odbora oziroma zakonodajno-pravne komisije lahko zahteva, da se v tem primeru seja zbora prekine.
Zbor lahko med razpravo sklene, da bo obravnavo odložil in nadaljeval na naslednji seji, dokler predlagatelj akta, izvršni svet. pristojni odbor ali zakonodaj-no-pravna komisija ne proučijo vprašanja, ki je med razpravo postalo sporno. Tak predlog lahko da predlagatelj akta, izvršni svet, predstavnik pristojnega odbora ali zakonodajno-pravne komisije, poslanec, ki ga podpre najmanj deset poslancev ali predsednik zbora.
78.	člen
Obravnava vprašanj splošnega pomena se lahko konča z navadnim ali obrazloženim prehodom na naslednjo točko dnevnega reda. z deklaracijo, resolucijo oziroma priporočilom ali pa s sklepom, s katerim zbor ugotovi stanje in zavzame stališča ali pa da smernice in navodila za delo odborom ter drugim svojim telesom oziroma naloži obveznosti izvršnemu svetu oziroma republiškim upravnim organom glede priprave zakonov^ in drugih aktov ali glede opravljanja drugih zadev iz njihove pristojnosti.
79.	Člen
Obravnava predloga za'izdajo zakona ali kakšnega drugega akta, ki ga zbor sprejema enakopravno z republiškim zborom, se konča s sklepom, s katerim zbor predlog sprejme ali zavrne.
S sklepom, s katerim sprejme predlog za izdajo zakona, določi zbor tudi načela, na katerih naj zakon temelji in njegovo vsebino z različnimi možnimi rešitvami; v sklepu lahko tudi določi organe in organizacije, ki naj bodo vprašani za mnenje, in po potrebi tudi, kdo naj zakonski osnutek pripravi ali zanj poskrbi.
Obravnava zakonskega osnutka ali osnutka kakšnega drugega akta s področja zbora se konča s tem, da zbor osnutek v načelu sprejme in s sklepom določi svoja stališča in pripombe, oziroma s tem, da osnutek vrne predlagatelju in s sklepom določi, v katerem pogledu je treba osnutek spremeniti oziroma dopolniti.
Obravnava zakonskega predloga ali predloga kakšnega drugega akta se koriča z glas-ovanjem, s katerim zbor predlog sprejme ali zavrne.
80.	člen
Pri obravnavi odločb, mnenj in predlogov' Ustavnega sodišča SR Slovenije se uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije.
81 člen
Za obravnavo poročil izvršnega sveta in funkcionarjev, ki vodijo republiške upravne organe s področja zdravstva, socialnega zavarovanja in socialne politike, se neposredno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije.
5.	Delo zbora pri obravnavanju statutov in drugih aktov samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij
82.	člen
Statute in druge akte samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki jih zbor potrjuje oziroma daje k njim soglasje enakopravno z republiškim zborom, obravnava zbor v skladu s splošnimi določbami poslovnika Skupščine SR Slovenije in tega poslovnika.
Statute in druge akte samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki jih zbor dobiva po zakonu v obravnavo oziroma na vpogled, obravnava na način, določfcn v tem razdelku poslovnika (83. do 85. člen).
83.	člen
Ko prejme predsednik zbora poročilo odbora o obravnavi zadeve iz drugega odstavka 82. člena tega poslovnika, lahko sam ali na predlog odbora odloči, da te zadeve ne bo predlagal za dnevni red seje zbora. O tem obvesti poslance zbora hkrati, ko jim pošlje poročilo odbora.
Poročilo odbora morajo dobiti poslanci zbora najmanj osem dni pred dnevom, ki je določen za naslednjo sejo zbora oziroma s sklicem seje zbora.
Vsak poslanec zbora lahko potem, ko prejme poročilo odbora, pa je mnenja, da bi bilo treba mnenje in predloge odbora spremeniti ali dopolniti, predlaga, da zbor zadeve iz drugega odstavka 82. člena obravnava na seji zbora.
Ce predsednik prejme tak pismen predlog najkasneje 24 ur pred sejo zbora, mora ta predlog sporočiti zboru, ki dokončno odloči, ali se zadeva vnese na dnevni red seje zbora.
Ce predsednik takega pismenega predloga ne prejme, se šteje, da je poročilo odbora zbor sprejel in da so mnenja in predlogi v poročilu mnenja in predlogi zbora. V tem primeru pošlje predsednik zbora poročilo odbora' delovni ali samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, katere statut, pogodba oziroma drug akt je bil obravnavan.
84.	člen
Ce obravnava zadevo iz 82. člena zbor, povabi predsednik zbora na sejo predstavnike ustrezne delovne ali druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti, da dajo potrebna pojasnila.
85.	člen
Po poročilu odbora in po obrazložitvi predstavnika ustrezne organizacije oziroma skupnosti zbor določi in pošlje svoje mnenje delovni ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, katere zadevo je obravnaval.
6.	Odločanje na seji
36. člen
Zbor odloča veljavno, če je na seji navzočih več kot polovica vseh poslancev zbora.
Glasovanje je javno, pri volitvah in razrešitvah pa je lahko tudi tajno.
Veljavne so odločbe zbora, za katere je glasovala večina navzočih poslancev, kolikor ustava ne določa
drugače.
87.	člen
Za javno glasovanje na seji zbora velja način, ki je določen v poslovniku Skupščine SR Slovenije za glasovanje o zakonskem predlogu (306. do 309. člen).
88.	člen
Predsednik odredi poimensko glasovanje tudi v primeru, če se mu zdi, da na seji ni večine poslancev zbora. Poimensko glasovanje odredi tudi na zahtevo poslanca, ki ga podpre najmanj deset poslancev.
Poimensko klicanje na seji zbora opravlja sekretar zbora.
7.	Določba o postopku pri volitvah
a)	Splošne določbe
89.	člen
Glasovanje pri volitvah in razrešitvah funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje zbor, je praviloma javno. V primeru, če to zahteva poslanec, ki ga podpre najmanj deset poslancev, je glasovanje tajno.
90.	člen
Tajno se voli in razrešuje z glasovnicami.
Na glasovnici morajo biti napisan? imena kandidatov, ki so predlagani za Izvolitev. Predlagani kandidati morajo biti napisani po vrsti, kot so bili predlogi izročeni predsedniku zbora. Pred imenom vsakega kandidata oziroma pri kandidatnih listah pred imenom kandidata za predsednika mora biti zaporedna številka.
Vse glasovnice imajo enako velikost, obliko in barvo in morajo biti overjene s pečatom Skupščine SR Slovenije.
91.	člen
Vsak poslanec dobi po eno glasovnico. Ko predsednik ugotovi, da je vsak poslanec dobil glasovnico, obraEiczi način glasovanja in določi čas za izpolnjevanje glasovnice.
Po preteku za glasovanje določenega časa pozove predsednik zbora poslance, naj glasovnice oddajo.
92.	člen
Pri tajnem glasovanju pomaga predsedniku določeno število poslancev, ki jih določi zbor na predlog predsednika.
93.	člen
Poslanec glasuje za predlaganega kandidata oziroma kandidatno listo tako, da obkroži tekočo številko pred imenom kandidata oziroma pred kandidatno listo.
Poslanec glasuje proti predlaganemu kandidatu oziroma kandidatni listi tako, da prečrta tekočo številko ali ime kandidata oziroma kandidatno listo.
Neveljavna je glasovnica, iz katere se odločitve poslanca ne da ugotoviti.
94.	člen
Po glasovanju vseh navzočih poslancev predsednik zbora objavi, da je glasovanje končano.
Rezultat glasovanja se ugotovi na podlagi oddanih glasovnic.
Predsednik ugotavlja rezultat glasovanja in objavi, koliko poslancev je glasovalo, koliko od njih za posamezne predloge, koliko proti in koliko je neveljavnih glasovnic.
95.	člen
Pri razrešitvah se smiselno uporabljajo določbe o postopku pri volitvah <89. do 94. člen).
96.	člen
Če noben kandidat oziroma kandidatna lista pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi. Glasovanje o razrešitvi se ne ponovi.
Pred ponovnim glasovanjem lahko predlagatelji umaknejo svoje predloge kandidature, lahko pa predlagajo tudi nove.
Pri ponovnem glasovanju se glasuje za vse prej predlagane kandidate oziroma kandidatne liste, če predlog kandidature ni bil umaknjen, kot tudi za nove kandidate oziroma kandidatne liste, če so bili pozneje predlagani.
b)	Izvolitev predsednika in podpredsednika zbora
97.	člen
Kandidaturo za predsednika in podpredsednika zbora predlaga komisija za volitve in imenovanja pismeno najkasneje 3 dni pred sejo, na kateri se bo volilo predsednika in podpredsednika zbora. Predlog kandidature je treba v tem primeru vročiti poslancem zbora najkasneje 24 ur pred sejo.
Kandidata lahko predlaga na seji zbora tudi skupina najmanj desetih poslancev zbora po lastni injcia-tivi ali na podlagi predloga republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Poročevalec komisije za volitve in imenovanja oziroma eden od predlagateljev kandidature, ki jo je predlagala skupina poslancev zbora, ima pravico na seji obrazložiti predlog.
98.	člen
Volitve predsednika zbora vodi dotedanji predsed-'
nik.
Volitve podpredsednika se opravijo po izvolitvi predsednika zbora.
99.	člen
Volitve predsednika in podpredsednika zbora se opravijo javno na način, predpisan v 87. členu tega poslovnika.
Če se volitve predsednika oziroma podpredsednika zbora opravijo tajno, se glasuje po določbah tega poslovnika o tajnem glasovanju (90. do 96. člen).
100.	člen
Za razrešitev predsednika in podpredsednika zbora se ustrezno uporabljajo določbe 97. do 99. člena tega poslovnika.
c)	Volitve predsednikov, podpredsednikov in članov odborov in drugih teles zbora
101.	člen
Predlog za izvolitev predsednika, podpredsednika in članov posameznih odborov in drugih teles zbora (v nadaljnjem besedilu: odborov) lahko da najkasneje 24 ur pred začetkom seje zbora komisija za volitve in imenovanja.
Na seji zbora lahko da predlog za izvolitev predsednika, podpredsednika in članov posameznih odborov tudi skupina najmanj desetih poslancev zbora.
Predsednika in člane občasnih teles zbora lahko predlaga tudi predsednik zbora.
Predlogi se vlagajo po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti toliko kandidatov, kolikor članov se voli v odbor.
Na seji glasuje zbor o predlaganih listah v celoti po vrsti, kot so bile predlagane.
102.	člen
Zbor lahko razreši predsednika, podpredsednika ali posameznega člana odbora kot tudi odbor v celoti.
Predlog za razrešitev da komisija za volitve in imenovanja, skupina desetih poslancev ali odbor sam.
Zbor lahko v primeru, ko je zaradi razrešitve ali iz drugih razlogov izpraznjeno mesto predsednika, podpredsednika ali posameznega člana odbora, izvoli na povo celotni odbor ali pa dopolni njegovo sestavo.
103.	člen
S
Volitve in razrešitve predsednika, podpredsednika in članov odbora so praviloma javne.
Izvoljen je kandidat oziroma kandidatna lista, za katero je glasovala večina navzočih poslancev zbora.
Za tajno glasovanje veljata postopek in način, ki sta predpisana za tajno glasovanje s tem pravilnikom (90. do 96. člen).
B. Delo v telesih zbora
104.	člen
Odbori delajo na sejah.
Seje odbora sklicuje predsednik odbora na lastno pobudo ali po sklepu odbora oziroma zbora.
PredsedmK je aoižan sklicati sejo odbora tudi, če to zahteva predsedstvo skupščine, predsednik zbora ali tretjina članov odbora; pri tem mora tisti, ki zahteva sklicanje seje, navesti vprašanja, ki naj bodo na dnevnem redu.
Ce predsednik odbora ne skliče seje, ko bi moral to storiti, jo skliče predsednik zbora.
105.	člen
Predsednik skliče sejo najkasneje 8 dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
Gradivo za sejo mora biti članom odbora poslano najkasneje s sklicem seje.
10G. člen
O sklicu seje odbora obvešča predsednik odbora predsednika skupščine, predsednika zbora in izvršni svet.
O sklicu seje odbora mora biti obveščen tudi funkcionar republiškega upravnega organa, kadar je na seji predlog akta ali vprašanje, ki spada v njegovo področje.
Šteje se, da sta predsednik skupščine in predsednik zbora obveščena, če je sklic seje odbora objavljen v "Informacijah Skupščine SR Slovenije«.
107.	člen
Člani odbora imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej odbora in sodelovati pri njegovem delu.
Predsednik odbora je dolžan obvestiti zbor o članu odbora, ki trikrat zaporedoma ni prišel na sejo odbora in ni opravičil svojega izostanka. Odbor lahko predlaga zboru, naj takega poslanca razreši dolžnosti člana odbora in na njegovo mesto izvoli novega člana.
Za svoje delo v odboru so predsednik, podpredsednik in člani odbora odgovorni zboru.
108.	člen
Na sejo odbora mora biti povabljen predlagatelj akta oziroma sestavljalec gradiva, katerega obravnava je na dnevnem redu.
Predsednik odbora pred sklicem seje odbora oceni, kateri organi in organizacije so zainteresirani za reševanje vprašarij, o katerih bo odbor na seji razpravljal, in kateri strokovnjaki lahko prispevajo k oblikovanju mnenj in stališč odbora, ter jih povabi na sejo.
Z vabilom pošlje tudi ustrezno gradivo.
109.	člen
Predlog dnevnega reda za sejo odbora sestavlja predsednik odbora.
Predlog, naj bodo posamezna vprašanja na dnevnem redu odborove seje, ima pravico dati vsak član odbora kot tudi odbori in druga telesa zbora ter predsednik skupščine.
Odbor je dolžan dati na dnevni red seje vsako vprašanje, za katero tako zahteva zbor, predsednik zbora ali predsedstvo skupščine.
Pobudo za vključitev posameznih vprašanj ha dnevni red odborove seje lahko dajo tudi drugi zbori kot tudi odbori in druga telesa skupščine in zborov, izvršni svet, funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe, ter družbeno-politične, delovne in druge organizacije in občani.
Dnevni red seje določi odbor na seji,
110.	člen
Odbor veljavno sklepa, ce je na seji navzočih večina članov odbora; svoje odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena.
Kadar nastopa odbor kot predlagatelj zakona ali drugega akta s področja zbora, zavzema stališča in sprejema sklepe z večino glasov vseh svojih članov.
111.	člen
Odbor obravnava predlog za izdajo zakona s stališča, ali je zakon potreben in ali so utemeljena načela, na katerih naj temelji, kakor tudi s stališča njegove vsebine.
112.	člen
Odbor razpravlja o osnutku zakona v načelu in v podrobnostih.
Načelna obravnava se opravi tako, da člani odbora dajo svoje mnenje, ali so od pristojnih zborov skupščine določena načela, na katerih naj temelji zakon, v zakonskem osnutku pravilno in dosledno izvedena in ali je v zakonskem osnutku zajeta vsebina, ki sta jo zbora določila.
Ce v načelni obravnavi odbor ugotovi, da niso pravilno in dosledno izvedena načela za izdajo zakona, o osnutku v podrobnostih ne razpravlja. O tem odbor pismeno obvesti predlagatelja in zbor.
V	podrobni obravnavi razpravlja odbor o posameznih členih osnutka oziroma po poglavjih.
113.	člen
Obravnava zakonskega predloga v odboru obsega splošno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila.
V	začetku splošne obravnave lahko predlagatelj predloga oziroma njegov predstavnik da obrazložitev.
Po končani splošni obravnavi se prične obravnava besedila predloga. Besedilo predloga obravnava odbor na ta način, da razpravlja o posameznih členih predloga zakona.
114.	člen
Med obravnavo predloga zakona ali drbgega akta lahko člani odbora predlagajo spremembe in dopolnitve.	i
Predlagatelj akta pziroma njegov predstavnik daje mnenja in pojasnila k predlogom za spremembe in dopolnitve.
Spremembe in dopolnitve k predlogu zakona, ki jih odbor sprejme, posreduje zboru kot amandmaje odbora.
Odbor je dolžan obvestiti zbor tudi o mnenjih in predlogih, ki jih ni sprejel, in o razlogih, zakaj jih je zavrnil.
115.	člen
Ce predlog zakona obsega posamezna vprašanja, ki spadajo v pristojnost drugih odborov, lahko glede teh vprašanj o predlogu razpravljajo tudi ti odbori.
Odbori, ki so poleg pristojnega odbora obravnavali zakonski predlog, pošljejo svoja mnenja in predloge pristojnemu odboru.
Pristojni odbor je dolžan obravnavati mnenja in predloge, ki jih je dobil od drugih odborov' in dati v svojem poročilu zboru tudi mnenje o njihovih mne-
njih in predlogih. Kolikor pristojni odbor ne sprejme predlogov in mnenj drugih odborov, jih je dolžan o tem obvestiti.
116.	člen
Po obravnavi zakonskega predloga določi pristojni odbor izmed svojih članov poročevalca, ki lahko na seji zbora obrazloži njegovo mnenje in predloge.
Poročilo pristojnega odbora se takoj po seji pošlje predsedniku zbora in zakonodaj no-pravni komisiji skupščine, vsem poslancem zbora pa najkasneje s sklicem seje zbora.
117.	člen
Za red na seji odbora skrbi predsednik odbora.
Predsednik odbora lahko pri vzdrževanju reda na seji odbora izreče članu odbora opomin ali pa mu odvzame besedo; opomin ali odvzem besede se vpišeta v zapisnik.
118.	člen
Glede načina dela mandatno-imunitetne komisije m občasnih teles zbora se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o delu odborov.
V. ZAPISNIKI IN SEJNI ZAPISKI
119.	člen
O delu na seji zbora, njegovega odbora, komisije ali občasnega telesa se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani na seji. in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Poslanec, ki je na seji dal posebno mnenje, lahko zahteva, naj se povzetek njegove izjave vpiše v zapisnik.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih.
Za zapisnik zbora skrbi sekretar zbora, za zapisnike odborov in občasnih teles zbora pa sekretariat odbora oziroma strokovni sodelavec, ki ga določi sekretar zbora.
Zapisnik je treba poslati poslancem zbora oziroma članom odbora, komisije ali občasnega telesa najkasneje s sklicem naslednje seje.
120.	člen
Vsak poslanec oziroma član odbora, komisije ali občasnega telesa ima pravico dati pripombe k zapisniku na prvi naslednji seji.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku se odloči na seji brez obravnave. Ce so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje, na kateri se odobrava zapisnik; v zapisniku, ki je bil spremenjen, pa se na koncu besedila vpišejo sprejete spremembe.
Zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb oziroma v katerem so bile po sprejetih pripombah uradno zaznamovane spremembe, velja za sprejetega.
Sprejeti zapisnik zbora podpišeta predsednik in sekretar zbora; zapisnik odbora, komisije oziroma občasnega telesa pa podpišeta predsednik in sekretar tega telesa oziroma strokovni sodelavec, ki je zapisnik sestavil.
121.	člen
Za hrambo izvirnih zapisnikov sej zbora in njegovih odborov, komisije ter občasnih teles skrbi sekretar zbora.
122.	člen
O delu na seji zbora se vodijo tudi dobesedni zapiski (sejni zapiski).
Poslanec, katerega govor, poročilo ali izjava je v sejnih zapiskih, lahko pred njihovo objavo zahteva redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil.
V dvomljivih primerih odloči o popravku sejnih zapiskov predsednik zbora.
VI. SEKRETAR ZBORA IN SEKRETARJI ODBOROV
123.	člen
Zbor ima sekretarja zbora.
Sekretar zbora pomaga predsedniku zbora pri pripravljanju sej in na sejah zborov, daje mu na zahtevo strokovno mnenje o vprašanjih s področja zbora; organizira za zbor strokovno delo in ga vodi; usklajuje delo sekretarjev odborov in drugih teles zbora; skrbi za strokovno in dokumentirano obdelavo vprašanj in za gradivo, ki je potrebno za delo zbora in njegovih teles, ter sodeluje pri pripravi tega gradiva; sodeluje s sekretarji zborov in komisij skupščine; skrbi za zapisnike sej zbora in opravlja druge naloge, ki mu jih naloži predsednik zbora.
Sekretar zbora opravlja tudi sekretarska dela za mandatno-imunitetno komisijo.
124.	člen
Zbor ima lahko pomočnika sekretarja in strokovne sodelavce, ki po nalogu predsednika zbora strokovno sodelujejo pri delu zbora.
Strokovni sodelavci so lahko dodeljeni odborom ali občasnim 1 telesom zbora za opravljanje sekretarskih del.
125.	člen
Sekretar odbora oziroma strokovni sodelavec pomaga predsedniku odbora oziroma občasnega telesa pri pripravljanju in sklicevanju sej, daje strokovno mnenje, zagotavlja strokovno in dokumentirano obdelavo vprašanj, skrbi za zapisnike sej in opravlja druge zadeve, ki mu jih 'naloži odbor, občasno telo ali predsednik.
Vil KONČNE DOLOČBE
126.	člen
Spremembe in dopolnitve k temu poslovniku obravnava in sprejema zbor po postopku, ki velja za sprejemanje odlokov.
127.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, neha veljati začasni poslovnik socialno-zdravstvenega zbora skupščine SR Slovenije, ki ga je sprejel socialno-zdrav-stveni zbor na seji dne 25. junija 1963.
128.	člen
Ta poslovnik začne veljati takoj.
St. 0205-2/68
Ljubljana, dne 24. maja 1968.
Socialno-zdravstvenI zbor Skupščine SR Slovenije
Predsednik:
dr. Vinko Mozetič 1. r.
177.
Na podlagi drugega odstavka 162. člena ustave Socialistične republike Slovenije je organizacijsko-po-litični zbor Skupščine Sit Slovenije na seji dne 27. maja 1968 sprejel
POSLOVNIK
organizacijsko-poiitičnega zbora Skupščine SK Slovenije
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Delo in organizacijo organizacijsko-političnega zbora Skupščine SR Slovenije (V nadaljnjem besedilu: zbor); in pravila za delo njegovih odborov in drugih teles določata poslovnik Skupščine SR Slovenije in ta poslovnik; v skladu z njima lahko odbori in druga telesa zbora sprejmejo svoj poslovnik.
2.	člen
Zbor sprejema program svojega dela skladno z določbami poslovnika Skupščine SR Slovenije.
3.	člen
Delo zbora in njegovih teles je javno.
Glede javnosti dela zbora in njegovih teles veljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije.
IT. DELOVNO PODROČJE ZBORA
'	4. člen
Grganizacijsko-rpolitični zbor enakopravno z republiškim zborom obravnava vprašanja družbeno-poli-tičnega sistema, kot so: svoboščine in pravice človeka in občana; vprašanja družbenega samoupravljanja v delovnih in drugih smoupravnih organizacijah in druž-beno-političnih skupnostih; položaj in samoupravne pravice delovnih ljudi, ki delajo v državnih organih, družbeno-političnih skupnostih in društvih ter v drugih skupnostih, ter vprašanja notranje delitve; organizacija in delo državnih organov; stanje kadrov in potrebe po kadrih pri državnih organih; medsebojna razmerja med državnimi organi, delovnim: organizacijami in družbenimi organizacijami; druga vpraišanja s področja družbeno-političnega sistema in z drugih področij iz pristojnosti skupščine, razen vprašanj, ki spadajo v enakopravno delovno področje drugih zborov ali v samostojno podrodye kakšnega drugega zbora.
Organizacijsko-politični zbor z republiškim zborom sprejema zakone, daje avtentične razlage zakonov in sprejema druge‘akte o sistemu samoupravljanja v delovnih in drugih smoupravnih organizacijah ter družbeno-političnih skupnostih; o družbenem planiranju; o volilni pravici; o referendumu; o osebnem statusu občanov; o zakonski zvezi in družini ter o posvojitvi; o družbeni lastnini; o premoženjsko-pr)avnih razmerjih; o stanovanjskih razmerjih; o dedovanju; o razlastitvi; o delovnih razmerjih; o izvrševanju kazenskih sankcij; o gospodarskih prestopkih in prekrških; o ureditvi sodišč, javnega tožilstva in javnega pravobranilstva; o odvetništvu in drugih oblikah pravne pomoči; o zborovanjih in drugih javnih shodih; o društvih; o tisku in
drugih oblikah inlormacij; o organizaciji in delu služb notranjih zadev, državne varnosti, varnosti prometa, družbenega knjigovodstva, statistike, evidence in drugih služb, ki opravljajo zadeve, pomembne za republiko; o pravnem položaju verskih skupnosti; o drugih vprašanjih, ki ne spadajo v enakopravno področje drugih zborov ali v samostojno področje republiškega zbora.
Organizacijsko-politični zbor z republiškim zborom sprejema republiški proračun ter odloča o sprejemanju materialnih obveznosti za republiko.
5.	člen
Zbor samostojno obravnava vprašanja v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije s svojega področja in druga vprašanja skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organizacije ter delovne skupnosti, ki spadajo v njegovo področje, zaradi uskladitve njihovih medsebojnih razmerij, sodelovanja, izmenjave mnenj in iskanja najprimernejših rešitev za skupne probleme.
Da bi mogel dati pobudo, zavzeti stališča in najti najsmotrnejše rešitve s stališča družbeno-političnega sistema, obravnava zbor vprašanja razvoja družbenega samoupravljanja in smoupravnih odnosov v delovnih in drugih samoupravnih organizacijah ter družbenopolitičnih skupnostih in uveljavljanje svoboščin ih pravic delovnih ljudi v teh organizacijah oziroma skup-hostih.
Zbor spremlja in obravnava probleme glede sredstev za delo in njihove delitve, organizacije in samouprave v delovnih skupnostih upravnih organov, sodišč splošne pristojnosti in specializiranih sodišč, javnega tožilstva in javnega pravobranilstva ter v delovnih skupnostih družbeno-političnih organizacij in društev.
6.	člen
Zbor obravnava republiški družbeni plan in daje pristojnima zboroma mnenje ter obravnava poročilo izvršnega sveta.
III. ORGANIZACIJA ZBORA
7.	člen
Zbor se samostojno organizira in v ta namen verificira mandate ter odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih svojih članov; določa naloge in pooblastila predsedniku in podpredsedniku zbora, ustanavlja odbore in druga telesa ter jim določa naloge.
Po izvolitvi polovice, poslancev zbora, zbor na prvi seji verificira mandate polovice poslancev po postopku, kot je predpisan v tem poslovniku (8. do 14. člen) in izvoli funkcionarje zbora ter člane odborov in drugih teles zbora namesto tistih funkcionarjev oziroma članov, katerim je potekel mandat.
1. Verifikacija poslanskih mandatov
8.	člen
Mandate novoizvoljenih poslancev verificira zbor na predlog mandatno-imunitetne komisije.
O verifikaciji mandatov novoizvoljenih poslancev glasujejo tudi novoizvoljeni poslanci.
Zbor mandat verificira ali izvolitev poslanca razveljavi.
9.	člen
Predsednik zbora pošlje mandatno-imunitetni komisiji poročilo republiške volilne komisije z vsemi volilnimi spisi in potrdila o izvolitvi poslancev, kot tudi pritožbe v zvezi z volitvami, ki jih je zbor prejel do seje, na kateri naj se mandati verificirajo.
Predsednik zbora pošlje poročilo republiške volilne komisije vsem poslancem zbora najkasneje tri dni pred pričetkom seje, na kateri naj se mandati poslancev verificirajo.
10.	člen
Mandatno-imunitetna komisija preizkusi po poročilu republiške volilne komisije in volilnih spisih ter po morebitnih pritožbah zoper posamezne volitve pravilnost volitev in predloži zboru poročilo.
Poročilo komisije dobijo vsi poslanci zbora do začetka seje, na kateri naj se verificirajo mandati poslancev zbora.
11.	člen
Zbor obravnava poročilo komisije kot celoto.
Ce komisija ne oporeka nobenemu mandatu, glasuje zbor o poročilu kot celoti. Ce pa komisija oporeka kakšnemu mandatu, glasuje zbor najprej v celoti o vseh nespornih mandatih, nato pa odloča o vsakem spornem mandatu posebej.
Poslanec, katerega mandat je sporen, ne more glasovati o verifikaciji svojega mandata.
, 12. člen
Ko' zbor odloča o verifikaciji posameznega spornega mandata, lahko sklene, da je treba najprej opraviti potrebne poizvedbe. O verifikaciji spornega mandata mora dokončno odločiti v dveh mesecih. Dokler zbor o tem ne odloči, ima poslanec pravico udeleževati se sej zbora in sodelovati pri njegovem delu, vendar brez pravice odločanja.
13.	člen
Ko zbor odloči o verifikaciji mandatov, pozove predsednik zbora vse novoizvoljene poslance, ki jim je mandat verificiran, naj dajo slovesno izjavo.
Slovesno izjavo prebere predsednik zbora, poslanci pa podpišejo njeno besedilo, napisano za vsakega poslanca posebej.
14.	člen
Poslanec, ki mu je bil mandat verificiran, pa m bil navzoč pri slovesni izjavi, da slovesno izjavo pred predsednikom zbora.
Na enak način dajo slovesno izjavo po verifikaciji njihovih mandatov tudi poslanci, Izvoljeni na ponovnih ali nadomestnih volitvah.
2.	Prenehanje poslanskega mandata
15.	člen
Poslancu preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon.
Poslancu, ki je odpoklican, preneha mandat tisti dan, ko zbor ugotovi, da je bil odpoklic izvršen.
Poslancu, ki je odstopil, preneha mandat tisti dan, ko zbor na seji ugotovi, da je poslanec odstopil.
V drugih primerih preneha mandat na dan, ki ga za posamezen primer določa zakon.
16.	člen
Poslancem, ki so bili izvoljeni zato, ker je bil zbor razpuščen in poslancem, ki so bili izvoljeni na dopolnilnih in nadomestnih volitvah, traja mandat do izteka časa, za katerega so bili izvoljeni poslanci razpuščenega zbora, oziroma poslanci, ki jim je mandat prenehal pred časom, za katerega so bili izvoljeni.
17.	člen
O prenehanju poslanskega mandata, razen v primeru, ko je zbor razpuščen, razpravlja poprej mandatno-imunitetna komisija in poroča o tem zboru.
Predsednik zbora je dolžan vključiti v predlog dnevnega reda za prvo naslednjo sejo zbora poročilo mandatno-imuniteine komisije o prenehanju mandata oziroma o primeru, ki ima za posledico prenehanje mandata poslancu zbora.
18.	člen
Izjavo o odstopu pošlje poslanec predsedniku skupščine. Ko prejme predsednik zbora to izjavo od predsednika skupščine, jo pošlje mandatno-imunitetni komisiji.
Izjava o odstopu, ki je bila dana pred verifikacijo mandata, ne ustavi preverjanja pravilnosti izvolitve tega poslanca.
19.	člen
O sklepu o odpoklicu poslanca razpravlja zbor na način, ki je predpisan za verifikacijo poslanskih mandatov.
Na podlagi poročila mandatno-imunitetne komisije zbor uveljavi ali razveljavi odločitev volilnega telesa o odpoklicu poslanca. ,
20.	člen
Na podagi poročila mandatno-imunitetne komisije zbor ugotavlja, ali je nastal z zakonom določen primer, ki ima za posledico prenehanje mandata, ter o tem obvesti predsednika skupščine in komisijo za volitve in imenovanja.
3.	Predsednik in podpredsednik zbora
21.	člen
Zbor ima predsednika in podpredsednika, ki ju voli izmed poslancev zbora.
Predsednik in podpredsednik se volita za štiri leta, če jima pred tem časom ne poteče mandat.
Predsednik, ki mu je potekel mandat, opravlja funkcijo do izvolitve novega predsednika.
22.	člen
Predsednik organizira delo zbora, sklicuje njegove seje in jih vodi; daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj z delovnega področja zbora na seji zbora in na sejah njegovih teles; podpisuje priporočila in sklepe, ki jih sprejme zbor samostojno; skrbi za usklajevane dela zbora ter njegovih odborov in drugih teles; sodeluje s predsedniki drugih zborov za uskladitev dela zbora z delom drugih zborov; skrbi za sodelovanje zbora s skupščinami družbeno-političnih skupnosti, z družbeno-političnimi, delovnimi in drugimi organizacijami.	'
Predsednik skrbi za izvajanje poslovnika zbora, za uveljavljanje načela javnosti pri delu zbora in njegovih teles ter za uveljavljanje pravic in izpolnje-
vanje dolžnosti, ki jih imajo poslanci zbora po ustavi, po poslovniku Skupščine SR Slovenije in po tem poslovniku.
Predsednik predstavlja zbor.
23.	člen
Podpredsednik zbora pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve, ki mu jih prepusti predsednik.
Ce je predsednik zbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
4.	Odbori in druga telesa zbora
a) Splošne določbe
24.	člen
Zbor ima stalne odbore tv nadaljnjem besedilu: odbore) in mandatno-imunitetno komisijo ter občasne odbore, komisije, skupine poslancev in druga telesa (v nadaljnjem besedilu: občasna telesa).
2S člen
Odbori se ustanovijo s tem poslovnikom, lahko pa tudi s posebnim odlokom.
Odlok o ustanovitvi odbora določa njegovo,delovno področje, pooblastila in sestavo.
Z odlokom lahko zbor združi ali odpravi posamezne odbore.
26.	člen
Vsak odbor ima predsednika, podpredsednika in 5 do 9 članov, ki jih zbor izvoli izmed poslancev zbora za štiri leta, če jim pred tem časom ne poteče mandat.
Število članov določi zbor pred volitvami predsednika, podpredsednika in članov odbora.
Zbor lahko z odlokom dopolni ali razširi odbor s posameznimi člani.
27.	člen
Mandatno-imunitetna komisija ima predsednika, podpredsednika in pet članov, ki jih zbor izvoli izmed poslancev zbora za štiri leta, če jim pred tem časom ne poteče mandat.
Predsedmk, podpredsednik in člani komisije, katerim poteče mandat, opravljajo svojo funkcijo do izvolitve novega predsednika ali podpredsednika oziroma novih članov.
28.	člen
Zbor lahko s sklepom ustanavlja občasna telesa in jim poveri proučitev posameznih vprašanj ali pripravo osnutka posameznega zakona ali drugega akta ankete in podobno.
S sklepom o ustanovitvi določi zbor naloge, pooblastila in sestavo občasnega telesa.
Občasna telesa lahko ustanavlja v času med sejami zbora tudi njegov predsednik. Na prvi naslednji seji zbor dokončno sklepa o ustanovitvi občasnega telesa.
29.	člen
Občasno telo ima predsednika in določeno število članov.
Za člane občasnih teles so poleg poslancev zbora lahko izvoljeni znanstveni, strokovni in drugi javni delavci.
30.	člen
Občasno telo preneha z delom, ko izpolni nalogo, zaradi katere je bilo ustanovljeno, kakor tudi, kadar zbor tako odloči.
Zbor ugotovi prenehanje dela posameznega občasnega telesa s sklepom.
31.	člen
Poslanec je lahko praviloma član le enega odbora svojega zbora, lahko pa je hkrati tudi član komisije ali drugega telesa skupščine in član občasnih teles.
32.	člen
Zbor lahko odloči, da se predsednik, podpredsednik ali posamezni člani odbora, mandatno-imunitetne komisije oziroma občasnega telesa razrešijo te dolžnosti tudi pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
33.	člen
Predsednik odbora oziroma občasnega telesa:
—	pripravlja in sklicuje seje in jim predseduje:
—	daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj s področja odbora oziroma občasnega telesa;
—	skrbi za obveščanje odbora oziroma občasnega telesa o zadevah z njegovega področja;
—	sodeluje s predsedniki drugih odborov in občasnih teles zbora ter s funkcionarji republiških upravnih organov in s predstavniki ustreznih organizacij pri pripravljanju predlogov in gradiv, ki jih bosta odbor oziroma občasno telo obravnavala na’ seji;
—	skrbi za sodelovanje odbora oziroma občasnega telesa z odbori republiškega zbora in z odbori drugih zborov ter skupščinami družbeno-političnih skupnosti;
—r skrbi za izvajanje delovnega programa in sklepov odbora oziroma občasnega telesa ter opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik ali odlok o ustanovitvi odbora oziroma občasnega telesa.
Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za predsednika mandatno-imunitetne komisije.
34.	člen
Predsednika odbora nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti podpredsednik odbora; če je tudi ta zadržan ali odsoten, ga nadomešča član, ki ga izbere odbor.
V	nujnih primerih lahko predsednik zbora določi enega izmed članov odbora, da nadomešča odsotnega ali zadržanega predsednika in podpredsednika.
'	35. člen
Predsednika občasnega telesa nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti eden izmed članov, ki ga izbere občasno telo.
V	nujnih primerih lahko predsednik zbora določi enega izmed članov občasnega telesa, da nadomešča zadržanega ali odsotnega predsednika.
• •
36. člen
Odbori na svojem področju zlasti;
—- proučujejo predloge za izdajo zakona, osnutke in predloge zakonov ali drugih aktov iz pristojnosti zbora in dajejo zboru poročila z mnenji in predlogi;
—	obravnavajo vprašanja, ki jih ima v delovnem programu zbor, in druga vprašanja z njegovega pod-
ročja ter dajejo zboru poročila z mnenji in predlogi o njih;
—	spremljajo izvajanje aktov skupščine s svojega področja, poročajo o svojih ugotovitvah zboru in dajejo v zvezi s tem mnenja in predloge zboru in izvršnemu svetu;
—	obravnavajo predloge aktov s svojega področja, ki jih Zvezna skupščina pošlje Skupščini SR Slovenije in dajejo v zvezi s tem mnenja in predloge;
—	sodelujejo z ustreznimi telesi občinskih skupščin ter z občinskimi skupščinami in ustreznimi telesi Zvezne skupščine pri pripravljanju predlogov, mnenj in stališč;
—	opravljajo ankete in obravnavajo predloge, ki jih organi in organizacije pošiljajo zboru v obravnavanje in reševanje;
—	sodelujejo s samoupravnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami iz zborovega področja dela.
V	skladu s sklepi zbora lahko odbori predlagajo izvršnemu svetu politiko in ukrepe za izvrševanje zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije.
37.	člen
Odbor lahko predlaga zboru predlog za izdajo zakona in poskrbi, če zbor tako sklene, za izdelavo osnutka oziroma predloga zakona.
38.	- člen	(
Odbor dela na podlagi programa dela zbora,
Odbor obravnava na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine ali na zahtevo zbora, predsednika zbora ali predsedstva skupščine vprašanja s svojega področja. Pri tem mora proučiti mnenja in predloge zainteresiranih organov in organizacii
39.	člen
Po obravnavi vprašanja s svojega področja da odbor zboru poročilo s predlogi, kakšne naj bodo odločitve. zbora oziroma skupščine in kakšna aktivnost po-litično-izvršilnih in upravnih organov je potrebna zs izvedbo teh odločitev.
V	poročilu odbora morajo biti navedena tudi mnenja in predlogi, ki jih odbor ni sprejel in razlogi, za-, kaj jih je zavrnil.
Poročilo odbora obsega tudi probleme, ki jih je odbor ugotovil, in možnosti, ki prihajajo v poštev za njihovo reševanje.
Odbor določi poročevalca, ki bo na seji zbora obrazložil mnenja in predloge odbora.
40.	člen
Odbor odloča, katera od tistih vprašanj, ki jih je obravnaval na lastno pobudo, bo predlagal na dnevni red seje zbora.
Ce odloči, da bo zboru predlagal, naj da vprašanje na dnevni red seje zbora, odbor zboru pismeno poroča in da svoja rhnenja in predloge ter priloži gradivo. V tem primeru tudi predlaga, kdo izmed zainteresiranih naj sodeluje pri obravnavi vprašanja na seji zbora.
Če odbor odloči, da bo obravnavo posameznih vprašanj zaključil v odboru, obvesti o tem predsednika zbora in to svojo odločitev obrazloži.
41.	člen
Odbor lahko svoja mnenja in predloge posreduje odborom in drugim telesom Skupščine SR Slovenije in Zvezni skupščini ter zainteresiranim organom in organizacijam.
42.	člen
Odbor spremlja delo republiških upravnih organov in lahko zahteva od njih zlasti:
—	da ga obveščajo o stanju na njegovem področju;
—	da mu dajejo obvestila in pojasnila o vprašanjih z njegovega področja;
—	da mu pošiljajo podatke, ki jih zbirajo in evidentirajo.
43.	člen
Odbor lahko upoštevajoč pravice, ki jih občanom zagotavljata ustava in zakon, povabi občane, da daje obvestila, mnenja in odgovore.
b) Delovno področje stalnih teles zbora
44.	člen
Organizacii^ko-politični zbor ima tale stalna telesa
—	odbor za splošna vprašanja dvužbeno-politič-nega sistema,
—	odbor za komunalni sistem,
—	odbor za družbeno-ekonomski sistem in proračun,
—	odbor za vprašanja javne uprave in splošne varnosti,
—	odbor za samoupravljanje v delovnih in drugih organizacijah,
—	odbor za pravosodje in pravice občanov,
—	mandalno-imunitetno komisijo.
45.	člen
Odbor za splošna vprašanja družbeno-političnega sistema proučuje vsa vprašanja, ki zadevajo družbenopolitični sistem kot so vprašanja družbenega samoupravljanja, organizacije oblasti, volilnega sistema, referenduma, vprašanja razlastitve in nacionalizacije družbene lastnine, pravice do zborovanja in združevanja, pravice do društev in javnih shodov, vprašanja tiska in drugih sredstev javnega obveščanja in vprašanja, ki obravnavajo pravni položaj verskih skupnosti, vprašanja narodpe obrambe, državne varnosti in druga vprašanja, ki ne spadajo v področje kakšnega drugega odbora.
46.	člen
Odbor za komunalni sistem proučuje uveljavljanje občine kot temeljne družbeno-politične skupnosti, uveljavljanje občana v občini in krajevnih skupnostih, proučuje razmerja med občino in republiko, med občinskimi skupščinami in samoupravnimi skupnostmi, proučuje financiranje in delitev dohodka v občini skupščinski sistem v občini ter vprašanja medobčinskega sodelovanja.
47.	člen
Odbor za družbeno-čkonomski sistem in proračun obravnava sistemska vprašanja s, področja družbenoekonomskih odnosov, družbenega planiranja, zajemanja prispevkov, davkov in taks, obravnava republiški pro-
račun ter druge materialne obveznosti republike, finančne programe ter zaključni račun, spremlja in proučuje razporeditev in uporabo proračunskih sredstev v SR Sloveniji, delovanje zakona o financiranju druž-beno-polltičnih skupnosti in drugih finančnih zakonov, ki spadajo v področje dela organizacijsko-političnega zbora. Odbor tudi obravnava izvajanje srednjeročnega programa razvoja SR Slovenije, kot tudi dolgoročnega gospodarskega razvoja SR Slovenije iz zborovega področja dela.
48.	člen
Odbor za vpračanja javne uprave in splošne varnosti obravnava vprašanja, ki zadevajo organizacijo in delovanje organov javne uprave, vprašanja uveljavljanja pravic občanov, delovnih in drugih organizacij, pri upravnih organih, vprašanja delovnih razmerij v javni upravi, organiziranje in delovanje statistike, evidence in drugih oblik zbiranja podatkov za potrebe republike.
Odbor spremlja problematiko v zvezi s položajem in samounravnimi pravicami delovnih ljudi v državnih organih, stanje kadrov in potrebe po kadrih pri državnih organih, proučuje vprašanja v zvezi z organizacijo služb notranjih zadev in javne varnosti, kakor tudi vprašanja prometne varnosti, požarne varnosti in varnosti pred elementarnimi nesrečami.
49.	člen
Odbor za samoupravljanje v delovnih in drugih organizacijah proučuje sistem samoupravljanja v delovnih organizacijah in spremlja razvej samoupravljanja na tem področju, obravnava odnose, ki nastajajo med delovnimi organizacijami in družbeno-političnimi skupnostmi, zlasti odnose glede delovnih organizacij posebnega družbenega pomena ter proučuje in obravnava vprašanja, ki- se tičejo delovnih razmerij.
■ti), člen
Odbor za pravosodje in pravice občanov spremlja in preučuje vprašanja pravosodnega sistema in vprašanja, Id zadevajo pravice občanov, predvsem 'vprašanja v zvezi z osebnim statusom občanov, vprašanja, ki zadevajo zakonsko zvezo in družino ter posvojitev, pre-moženjsko-pravna razmerja, stanovanjska razmerja, vprašanja dedovanja, kazenske sankcije, gospodarske prestopke in prekrške, vprašanja v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij, kakor tudi vprašanja sodnih prestopkov, kot tudi ureditev sodišč javnega tožilstva in javnega pravobranilstva, področje odvetništva in drugih oblik službe pravne pomoči.
51.	člen
Mandatno-imunitetna komisija:
—	obravnava vprašanja v zvezi s poslansko imuniteto in poroča zboru;
—	obravnava primere prenehanja mandata posameznim poslancem zbora in daje poročilo zboru;
—	v postopku za verifikacijo poslanskih mandatov prouči volilne spise in pritožbe ter pregleda poslanska potrdila in da zboru predlog za verifikacijo mandatov oziroma za razveljavitev volitev;
—	daje proti poznejši potrditvi zbora dovoljenje za odvzem prostosti ožimma za začetek ali nadaljevanje kazenskega postopka zoper poslanca zbora in
odloča o vzpostavitvi njegove imunitetne pravice, če zbor ni zbran.
Seje mandatno-imunitetne komisije nišo jaVhe.
IV. SEJE ZBORA IN NJEGOVIH TELES
A. Delo v zboru
52.	člen
Zbor dela na sejah.
V	sporazumu z enim ali več zbori Skupščine SR Slovenije lahko zbor sklene, da bo na skupni seji obravnaval vprašanja, ki imajo zanje skupen pomen.
Zbor odloča na seji z glasovanjem.
Kadar na skupni seji dvoje ali več zborov sklene, da bodo glasovali, glasujejo poslanci vsakega zbora posebej.
53.	člen
V	okviru sodelovanja Skupščine SR Slovenije z Zvezno skupščino lahko zbor obravnava na lastno pobudo ali na pobudo Zvezne skupščine zadeve s svojega področja, ki spadajo v pristojnost Zvezne skupščine.
Za obravnavanje teh zadev se neposredno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije.
/
1. Sklicanje seje
54.	člen
Predsednik skliče sejo zbora na lastno pobudo, po sklepu zbora ali na zahtevo izvršnega sveta, predsednika skupščine ali najmanj petine poslancev zbora, lahko pa jo skliče tudi na predlog predsedstva skupščine ali na predlog odbora oziroma komisije zbora.
Ce predsednik ne skliče seje zbora, ko bi to po sklepu zbora ali na zahtevo izvršnega sveta, predsednika skupščine ali najmanj petine poslancev zbora moral storiti, jo skliče predsednik skupščine ali skupina najmanj dvajsetih poslancev zbora.
55.	člen
Sklic seje zbora mora biti poslan vsem poslancem zbora najmanj 8 dni pred dnem, ki je določen za sejo, pri čemer morajo biti varovani roki po 252., 253., 260., 263. in 279. členu poslovnika Skupščine SR Slovertije.
Sklicu seje zbora, ki obsega predlog dnevnega reda, je treba priložiti ustrezno gradivo ža vprašanja, ki so predlagana za dnevni red, in zapisnik prejšnje seje, če tega gradiva in zapisnika niso poslanci debili že prej.
Samo izjemoma sme predsednik v primerih, navedenih v 296. členu poslovnika Skupščine SR Slovenije, sklicati sejo tudi v roku, krajšem od 8 dni. in v primeru, navedenem v 298. členu poslovnika Skupščine SR Slovenije, dnevni red za sejo predlagati na sami seji.
56.	člen
Preden stavi predsednik vprašanje na dnevni red seje Zbora, ga praviloma poštjr; pristojnemu odboru, da o njem razpravlja ter da svoje mnenje in predloge.
Predlog za izdajo zakona, osnutek zakona ali predlog zakona ali drugega akta pošlje predsednik najprej v obravnavo pristojnemu odboru, predlog drugega akta, katerega predlagatelj je skuoščinsko telo, pa tudi za-konodajno-pravrii komisiji skupščine; če Vsebuje pred-
log določbo, ki zahteva finančna sredstva, ga pošlje predsednik tudi odboru, v katerega področje spadajo vprašanja sredstev in razpolaganja s sredstvi.
Poročilo odbora in poročilo zakonodajno-pravne komisije se pošljeta članom zbora hkrati s sklicem seje, če nista bili poslani že prej
57.	člen
Predsednik pred sklicem seje zbora oceni, kateri organi in organizacije so zainteresirani za reševanje vprašanj, o katerih bo zbor na seji razpravljal, in kateri strokovnjaki lahko prispevajo k oblikovanju mnenj in stališč zbora, ter jih povabi na sejo.
Z vabilom pošlje tudi ustrezno gradivo.
58.	člen
V primeru, da je zbor razpuščen, mora biti prva seja novoizvoljenega zbora, na kateri se opravi verifikacija mandatov in se zbor konstituira, najkasneje 15 dni po dnevu opravljenih volitev.
Prvo sejo novoizvoljenega zbora skliče predsednik skupščine. Na tej seji predseduje zboru do izvolitve predsednika zbora najstarejši poslanec.
Predsednik skupščine pošlje poročilo republiške volilne komisije vsem poslancem zbora najkasneje tri dni pred pričetkom prve seje novoizvoljenega zbora.
Zbor najprej izvoli mandatno-imunitetno komisijo. Po poročilu mandatno-imunitetne komisije zbor verificira mandate in se konstituira.
'Ž. Dnevni red
59.	člen
Dnevni red za sejo zbora predlaga predsednik zbora.
Predlog, naj bodo posamezna vprašanja na dnevnem redu seje, imajo pravico dati poslanci zbora, odbori in druga telesa zbora, drug zbor, predsednik skupščine. predsedstvo skupščine in izvršni svet.
Pri sestavljanju predloga za dnevni red upošteva predsednik zbora tudi pobude, ki jih dajo republiški upravni organi, organi družbeno-političnih skupnosti, družbeno-politične, delovne in druge organizacije ter občani.
60.	člen
Predlogi za vključitev posameznih vprašanj na dnevni red seje zbora se dajejo predsedniku zbora.
Predlogov ni mogoče upoštevati po dnevu, ko je sklicana seja razen v primerih iz 7., 17., 55., 62. in 83. člena tega poslovnika.
61.	člen
Dnevni red seje določi zbor na predlog predsednika zbora na začetku seje.
Na vsaki seji mora biti praviloma prva točka dnevnega reda odobritev zapisnika prejšnje seje.
Praviloma mora biti na vsaki seji zbora predvidena druga točka dnevnega reda za postavljanje poslanskih vprašanj in za dajanje odgovorov nanje: v ta namen lahko določi zbor tudi posebno sejo.
62.	člen
Poslanec zbora lahko tudi na seji predlaga, naj bo posamezno vprašanje dano na dnevni red, vendar mora utemeljiti nujnost predloga.
Tudi predstavnik izvršnega sveta kakor tudi predstavnik pristojnega odbora lahko na seji predlaga, naj se določeno vprašanje da na dnevni red, vendar mora prav tako obrazložiti nujnos-t predloga.
Na seji razpravlja zbor najprej o nujnosti predloga.
3.	Vodstvo sej in udeležba na sejah
63.	člen
Sejo zbora vodi predsednik zbora. Pri vodenju seje mu pomaga podpredsednik.
Ce je eden od njiju odsoten, izvoli zbor na seji enega izmed poslancev, ki naj pomaga predsedujočemu pri vodenju seje.
Ce sta predsednik in podpredsednik odsotna, izvoli zbor na seji enega izmed poslancev, ki naj sejo vodi, in enega, ki naj mu pri tem pomaga. V takem primeru začne sejo najstarejši poslanec zbora in jo vodi do izvolitve poslanca, ki bo sejo vodil.
Podpredsednik oziroma poslanec, ki pomaga predsedujočemu pri vodenju seje, vodi sejo v času, ko predsedujoči kot poslanec dobi besedo in sodeluje v razpravi.
64.	člen
Poslanci zbora imajo pravico in dolžnost sodelovati na seji zbora in odločati o vprašanjih, ki so na dnevnem redu
Na seji zbora sodelujejo brez pravice odločanja člani izvršnega sveta, ki niso poslanci zbora, in njegovi predstavniki in pa predstavniki republiških upravnih organov, kadar je na dnevnem redu seje obravnava akta ali vpi-ašanja, ki spada v njihovo področje.
Na seji zbora lahko sodelujejo brez pravice odločanja tudi predstavniki družbeno-političnih skupnosti, družbeno-političnih, delovnih in drugih organizacij, znanstveni, strokovni in drugi javni delavci kadar so povabljeni na sejo, da povedo svoje mnenje o posameznih vprašanjih.
65.	člen
Govornikom daje besedo predsednik.
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo ali ga opomni na red.
Predsednik mora skrbeti, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
66.	člen
Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi.
Ce se govornik oddalji od vprašanja, ki je na dnevnem redu, ga mora predsednik pozvati, naj se drži dnevnega reda.
Ce se govornik tudi po drugem pozivu ne drži dnevnega reda, mu lahko predsednik odvzame besedo.
67.	člen
Poslanci se lahko prijavljajo k besedi takoj, ko se začne obravnava, in vse do njenega zaključka.
Predsednik daje poslancem besedo praviloma po vrstnem redu, kot so se prijavili.
Predsednik da takoj besedo poslancu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika, o prekršitvi dnevnega reda ali zato, da bi popravil svojo izjavo. V tem primeru govor ne sme trajati dalj kot deset minut.
Ce je poslanec zahteval besedo zaradi prekršitve poslovnika ali prekršitve dnevnega reda, mu predsed-'
nik takoj da pojasnilo. Če se poslanec s pojasnilom ne zadovolji, odloči o vprašanju zbor brez obravnave.
Določbe lega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge govornike.
63. člen
Na seji zbora se lahko na predlog predsednika ah poslanca, ki ga podpre najmanj deset poslancev, od-Icli, da sme govoriti govornik o istem vprašanju le enkrat, in določi čas trajanja govorov.
69.	člen
Za red na sejah zbora se neposredno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije o vzdrževanju reda na skupni reji vseh zborov, s tem da za red skrbi predsednik zbora.
4.	Potek seje
70.	člen
Na začetku seje zbora ugotovi predsednik, ali je zbor sklepčen. Ce dvomi, da je zbor sklepčen, odredi poimensko klicanje.
71.	člen
Preden zbor sprejme dnevni red, lahko da predsednik kratka obvestila v zvezi z delom zbora in njegovih odborov ter občasnih teles, z delom na seji ter Z drugimi vprašanji in seznani zbor z odločbami ustavnega sodišča, ki se nanašajo na republiški zakon.
Ko je dnevni red sprejet, preide zbor na obravnavanje vprašanj po vrsti, kot so v sprejetem dnevnem redu.
72.	člen
Na seji se vsako vprašanje, ki je na dnevnem redu, obravnava, preden se o njem odloči, razen če je v tem poslovniku določeno, da odloča zbor brez obravnave.
,	73. člen
Obravnava posamezne točke dnevnega reda se praviloma prične z obrazložitvijo predlagatelja: nato dasta poročili poročevalca pristojnega odbora in zakonodajnopravne komisije, če želita dopolniti svoji pismeni poročili. Za tem dobijo besedo poslanci, ki so se priglasili k razpravi.
74.	člen
Vsaka točka dnevnega reda se obravnava, dokler so zanjo priglašeni govorniki; nato predsednik zbora sklene obravnavo.
75.	člen
Ce zbor zahteva mnenje enega od zborov skupščine glede posameznega vprašanja, ima predstavnik tega zbora pravico, to mnenje obrazložiti na seji zbora.
Zbor je dolžan o takšnem mnenju in predlogih razpravljati in izjaviti, ali to mnenje oziroma predloge sprejme ali ne.
76.	člen
Ce zbor obravnava predlog akta ali vprašanje, ki sodi v pristojnost drugega zbora skupščine, svoje mnenje pismeno sporoči po predsedniku zbora pristojnemu zboru. Zbor lahko določi tudi svojega predstavnika, da to mnenje obrazloži na seji pristojnega zbora.
77.	člen
Zbor lahko med razpravo zahteva mnenje pristojnega odbora ali zakonodajno-pravne komisije o določenem vprašanju. Tak predlog da lahko predstavnik odbora ali komisije, poslanec, ki ga podpre najmanj deset poslancev, ali predsednik zbora. Predstavnik odbora oziroma zakonodajno-pravne komisije lahko zahteva, da se v tem primeru seja zbora prekine.
Zbor lahko med razpravo sklene, da bo obravnavo odložil in nadaljeval na naslednji seji, dokler predlagatelj akta, izvršni svet. pristojni odbor ali za-konodajno-pravna komisija ne proučijo vprašanja, ki je med razpravo pbstalo sporno. Tak predlog lahko da predlagatelj akta, izvršni svet, predstavnik pristojnega odbora ali zakonodajno-pravne komisije, poslanec, ki ga podpre najmanj deset poslancev, ali predsednik zbora.
78.	člen
Obravnava vprašanj splošnega pomena se lahko konča z navadnim ali obrazloženim prehodom na naslednjo točko dnevnega reda. z deklaracijo, resolucijo oziroma priporočilom ali pa s sklepom, s katerim zbor ugotovi stanje in zavzame stališča ali pa da smernice in navodila za delo odborom ter drugim svojim telesom oziroma naloži obveznosti Izvršnemu svetu oziroma republiškim upravnim organom glede priprave zakonov in drugih aktov ali glede opravljanja drugih zadev iz njihove pristojnosti.
79.	člen
Obravnava predloga za izdajo zakona ali kakšnega drugega akta, ki ga zbor sprejema enakopravno z republiškim zborom, se konča s sklepom, s katerim zbor predlog sprejme ali zavrne.
S sklepom, s katerim sprejme predlog za izdajo zakona, določi zbor tudi načela, na katerih naj zakon temelji in njegovo vsebino z različnimi možnimi rešitvami; v sklepu lahko tudi določi organe in organizacije, ki naj bodo vprašani za mnenje, in po potrebi tudi, kdo naj zakonski osnutek pripravi ali zanj poskrbi.
Obravnava zakonskega osnutka ali osnutka kakšnega drugega akta s področja zbora se konča s tem, da zbor osnutek v načelu sprejme in s sklepom določi svoja stališča in pripombe oziroma s tem, da osnutek vrne predlagatelju in s sklepom določi, v katerem pogledu je treba osnutek spremeniti ali dopolniti.
Obravnava zakonskega predloga ali predloga kakšnega drugega akta se konča z glasovanjem, s katerim zbor predlog sprejme ali zavrne.
80.	člen
Pri obravnavi odločb, mnenj in predlogov Ustavnega sodišča SR Slovenije se uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije.
81.	člen
Za obravnavo poročil izvršnega sveta in funkcionarjev, ki vodijo republiške upravne organe, ter poročil vrhovnega sodišča SR Slovenije, republiškega javnega tožilca in republiškega javnega pravobranilca se neposredno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine SR Slovenije.
5.	Delo zbora pri obravnavanju statutov in drugih aktov samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij
82.	člen
Statute in druge akte samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki jih zbor potrjuje oziroma daje k njim soglasje enakopravno z republiškim zborom, obravnava zbor v skladu s splošnimi določbarm poslovnika Skupščine SR Slovenije in tega poslovnika.
Statute in druge akte samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki jih zbor dobiva po zakonu v obravnavo oziroma na vpogled, obravnava na način, določen v tem razdelku poslovnika (83. do 85. člen).
83.	člen
Ko prejme predsednik zbora poročilo odbora o obravnavi zadeve iz 2. odstavka 82. člena tega poslovnika, lahko sam ali na predlog odbora odloči, da te zadeve ne bo predlagal za dnevni red seje zbora. O tem obvesti [»slance zbora hkrati, ko jim pošlje poročilo odbora.
Poročilo odbora morajo dobiti poslanci zbora najmanj osem dni pred dnevom, ki je določen za naslednjo sejo zbora, oziroma s sklicem seje zbora.
Vsak poslanec zbora lahko potem, ko prejme poročilo odbora, pa je mnenja, da bi bilo treba mnenja in predloge odbora spremeniti ali dopolniti, predlaga, da zbor zadeve iz drugega odstavka 82. člena obravnava na seji zbora.
Če predsednik prejme tak pismen predlog najkasneje 24 ur pred sejo zbora, mora ta predlog sporočiti zboru, ki dokončno odloči, ali se zadeva vnese na dnevni red seje zbora.
Če predsednik takega pismena predloga ne prejme, se šteie. da je poročilo odbora zbor sprejel in da so mnenja In predlogi v poročilu mnenja in predlogi zbora. V tem primeru pošlje predsednik zbora poročilo odbora delovni ali samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, katere statut ali drug akt je bil obravnavan.
84.	člen ■
Če obravnava zadevo iz 82, člena zbor, povabi predsednik zbora na sejo predstavnike ustrezne delovne ali druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti, da dajo potrebna pojasnila.
- 85. člen
Po poročilu odbora in po obrazložitvi predstavnika ustrezne organizacije oziroma skupnosti zbor določi in pošlje svoje mnenje delovni žli drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, katere zadevo je obravnaval.
6.	Odločanje na seji
86.	člen
Zbor odloča veljavno, če je na sej! navzočih več kot polovica poslancev zbora.
Glasovanje Je javno, pri volitvah in razrešitvah pa je lahko tudi tajno.
Veljavne so odločitve zbora, za katere je glasovala večina navzočih poslancev, kolikor ustava ne določa drugače.
87.	člen
Za javno glasovanje na seji zbora velja način, ki je določen v poslovniku Skupščine SR Slovenije za glasovanje o zakonskem predlogu (306. do 309. člen).
88.	člen
Predsednik odredi poimensko glasovanje tudi v primeru, če se mu zdi, da na seji ni večine poslancev zbora. Poimensko glasovanje odredi tudi na zahtevo poslanca, ki ga podpre najmanj deset poslancev.
Poimensko klicanje na seji zborov opravi sekretar zbora.
7.	Določbe o postopku pri volitvah
a)	Splošne določbe
89.	člen
Glasovanje pip volitvah in razrešitvah funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje zbor, je praviloma javno. V primeru, če to zahteva poslanec, ki ga 'podpre najmanj deset poslancev, je glasovanje tajno.
90.	člen
Tajno se voli in razrešuje z glasovnicami.
Na glasovnici morajo biti napisana imena kandidatov, ki so predlagani za izvolitev. Predlagani kandidati morajo biti napisani po vrsti, kot so bili predlog! izročeni predsedniku zbora. Pred imenom vsakega kandidata oziroma pri kandidatnih listah pred imenom kandidata za predsednika mora biti zaporedna Številka.
Vse glasovnice imajo enako velikost, obliko in barvo in morajo biti overjene s pečatom Skupščine SR Slovenije.
91.	člen
Vsak poslanec dobi po ono glasovnico. Ko predsednik ugotovi, da je vsak poslanec dobil glasovnico, obrazloži način glasovanja in določi čas za izpolnjevanje glasovnice.
Po preteku za glasovanje določenega časa pozove predsednik zbora poslance, naj glasovnice oddajo.
92.	člen
Pri tajnem glasovanju pomaga predsedniku določeno število poslancev, ki jih določi zbor na predlog predsednika.
92. člen
Poslanec glasuje za predlaganega kandidata oziroma kandidatno listo tako. da obkroži tekočo številko pred imenom kandidata oziroma kandidatno listo.
Poslanec glasuje proti predlaganemu kandidatu oziroma kandidatni listi tako, da prečrta tekočo številko ali ime kandidata oziroma kandidatno listo.
Neveljavna je glasovnica, iz katere se odločitve poslanca ne da ugotoviti.
94 člen
Po glasovanju vseh navzočih poslancev predsednik zbora objavi, da je glasovanje končano.
Rezultat glasovanja se ugotovi na podlagi oddanih glasovnic.
Predsednik ugotavlja rezdltat glasovanja in objavi, koliko poslancev je glasovalo, koliko od njih za posamezne predloge, koliko proti in koliko je neveljavnih glasovnic.
95. člen
Pri razrešitvah se smiselno uporabljajo določbe o postopku pri volitvah (89. do 94. člen).
90. člen
Ce noben kandidat oziroma kandidatna lista pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi. Pri glasovanju o razrešitvi se ne glasuje ponovno.
Pred ponovnim glasovanjem lahko predlagatelji umaknejo svoje predloge kandidature, lahko pa predlagajo tudi nove.
Pri ponovnem glasovanju se glasuje za vse prej predlagane kandidate oziroma kandidatne liste, če predlog kandidature ni bil umaknjen, kot tudi za nove kandidate oziroma kandidatne liste, če so bili pozneje predlagani.
b)	Izvolitev 'predsednika in podpredsednika zbora
97.	člen
Kandidaturo za predsednika in podpredsednika zbora predlaga komisija za volitve in imenovanja pismeno najkasneje tri dni pred sejo, na kateri se bo volilo predsednika in podpredsednika zbora. Predlog kandidature je treba v tem primeru vročiti poslancem zbora najkasneje 24 ur pred sejo.
Kandidata lahko predlaga na seji zbora tudi skupina najmanj desetih poslancev zbora po lastni iniciativi ali na podlagi predloga republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Poročevalec komisije za volitve in imenovanja oziroma eden od predlagateljev kandidature, ki jo ie predlagala skupina poslancev zbora, ima pravico na seji obrazložiti predlog.
98.	člen
Volitve predsednika zbora vodi dotedanji predsednik.
Volitve podpredsednika se opravijo po izvolitvi predsednika zbora.,
99.	člen
Volitve predsednika in podpredsednika zbora se opravijo javno na način, ki je predpisan v 87. členu lega poslovnika.
Če se volitve predsednika oziroma podpredsednika zbora opravijo tajno, se glasuje po določbah te&a poslovnika o tajnem glasovanju (90. do 96. člen).
100.	člen
Za razrešitev predsednika in podpredsednika zbora se ustrezno uporabljajo določbe 97. do 99. člena tega poslovnika.
c)	Volitve predsednikov, podpredsednikov in članov odborov in drugih teles zbora
101.	člen
Predlog za izvolitev predsednika, podpredsednika in članov posameznih odborov in drugih teles zbora (v nadaljnjem besedilu: odborov) lahko da najkasneje 24 ur pred začetkom seje zbora komisija za volitve in imenovanja.
Na seji zbora lahko da predlog za izvolitev predsednika. podpredsednika in članov posameznih odborov tudi skupina najmanj 10 poslancev.
Predsednika in člane občasnih teles zbora lahko predlaga tudi predsednik zbora.
Predlogi se vlagajo po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti toliko kandidatov, kolikor članov se voli v odbor.
Na seji glasuje zbor o predlaganih listah v celoti po vrsti, kot so bile predlagane.
102.	člen
Zbor lahko razreši predsednika, podpredsednika ali posameznega člataa odbora kot tudi odbor v celoti.
Predlog za razrešitev da komisija za volitve in imenovanja, skupina desetih poslancev ali odbor sam.
Zbor lahko v primeru, ko je zaradi razrešitve ali iz drugih razlogov izpraznjeno mesto predsednika, podpredsednika ali posameznega člana odbora, izvoli na novo celotni odbor ali pa dopolni njegovo sestavo.
103.	člen
Volitve in razrešitve predsednika, podpredsednika in članov odbora so praviloma javne.
Izvoljen je kandidat oziroma kandidatna Usta, za katero je glasovala večina navzočih poslancev zbora.
Za tajno glasovanje veljata postopek in način, ki sta predpisana za tajno glasovanje s tem poslovnikom (90. do 96. člen).
Đ. Delo v telesih zbora
104.	člen
Odbori delajo na sejah.
Seje odbora sklicuje predsednik odbora na lastno pobudo ali po sklepu odbora oziroma zbora.
Predsednik je dolžan sklicati sejo odbora tudi, če to zahteva predsedstvo skupščine, predsednik zbora ali tretjina članov odbora; pri tem mora tisti, ki zahteva sklicanje seje, navesti vprašanja, ki naj bodo na dnevnem redu.
Če predsednik odbora ne skliče seje, ko bi to moral storiti, jo skliče predsednik zbora.
105.	člen
Predsednik skliče sejo najkasneje 8 dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
Gradivo za sejo mora biU članom odbora poslano najkasneje s sklicem seje.
106.	člen
O sklicu seje odbora obvešča predsednik odbora predsednika skupščine, predsednika zbora in izvršni svet.
O sklicu seje odbora mora biti obveščen tudi funkcionar republiškega upravnega organa, kadar je na seji predlog akta ali vprašanje, ki spada v njegovo področje.
Šteje se, da sta predsednik skupščine in, predsednik zbora obveščena, če je sklic seje odbora objavljen v "Informacijah Skupščine SR Slovenije-«.
107.	člen
Člani odbora imajo pravico In dolžnost udeleževati se sej odbora in sodelovati pri njegovem delu.
Predsednik odbora je dolžan obvestiti zbor o članu odbora, ki trikrat zaporedoma ni prišel na sejo odbora
in ni opravičil svojega izostanka. Odbor lahko predlaga zboru, naj takega poslanca razreši dolžnosti člana odbora in na njegovo mesto izvoli novega člana.
Za svoje delo v odboru so predsednik, podpredsednik in člani odbora odgovorni zboru.
108.	člen
Na sejo odbora mora biti povabljen predlagatelj akta oziroma sestavljalec gradiva, katerega obravnava je na dnevnem redu.
Predsednik odbora pred sklicem seje odbora oceni, kateri organi in organizacije so zainteresirani za reševanje vprašanj, o katerih bo odbor na seji razpravljal, in kateri strokovnjaki lahko prispevajo k oblikovanju mnenj in stališč odbora, ter jih povabi na sejo.
Z vabilom pošlje tudi ustrezno gradivo.
109.	člen
Predlog dnevnega reda za sejo odbora sestavlja predsednik odbora.
Predlog, naj bodo posamezna vprašanja na dnevnem redu odborove seje, ima pravico dati vsak član odbora kot tudi odbori in druga telesa zbora ter predsednik skupščine.
Odbor je dolžan dati na dnevni red seje vsako vprašanje, za katero tako zahteva zbor, predsednik zbora ali predsedstvo skupščine.
Pobudo za vključitev posameznih vprašanj na dnevni red odborove seje lahko dajo tudi drugi zbori kot tudi odbori in druga telesa skupščine in zborov, izvršni svet, funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe, ter družbeno-politične, delovne in druge organizacije in občani.
Dnevni r^d seje določi odbor na seji
110.	člen
Odbor veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina članov odbora; svoje odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov, razen v primeru iz 2. odstavka tega člena.
Kadar nastopa odbor kot predlagatelj zakona ali drugega akta s področja zbora, zavzema stališča in sprejema sklepe z večino glasov vseh svojih članov.
111.	člen
Odbor obravnava predlog za izdajo zakona s stališča, ali je zakon potreben in ali so utemeljena načela, na katerih naj temelji, kakor tudi s stališča njegove vsebine.
112.	člen
Odbor razpravlja o osnutku zakona v načelu in v podrobnostih.
Načelna obravnava se opravi tako, da člani odbora dajo svoje mnenje, ali so od pristojnih zborov skupščine določena načela, na katerih naj temelji zakon, v zakonskem osnutku pravilno in dosledno izvedena in ali je v zakonskem osnutku zajeta vsebina, ki sta jo zbora določila.
Če v načelni obravnavi odbor ugotovi, da niso pravilno in dosledno izvedena načela za izdajo zakona, o osnutku v podrobnostih ne razpravlja. O tem odbor pismeno obvesti predlagatelja in zbor.
V podrobni obravnavi razpravlja odbor o posameznih členih osnutka oziroma po poglavjih.
113.	člen
Obravnava zakonskega predloga v odboru obsega splošno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila.
V začetku splošne obravnave lahko predlagatelj predloga oziroma njegov predstavnik da obrazložitev.
Po končani splošni obravnavi se prične obravnava besedila predloga. Besedilo predloga obravnava odbor na ta način, da razpravlja o posameznih členih predloga zakona.
114.	člen
Med obravnavo predloga zakona ah drugega akta lahko člani odbora predlagajo spremembe in dopolnitve.
Predlagatelj akta oziroma njegov predstavnik daje mnenja in pojasnila k predlogom za spremembe in dopolnitve.
Spremembe in dopolnitve k predlogu zakona, ki jih odbor sprejme, posreduje zboru kot amandmaje odbora.
Odbor je dolžan obvestiti zbor tudi o mnenjih in predlogih, ki jih ni sprejel, in o razlogih, zakaj jih je zavrnil.
115.	člen
Če predlog zakona obsega posamezna vprašanja, ki spadajo v pristojnost drugih odborov, lahko glede teh vprašanj o predlogu razpravljajo tudi ti odbori.
Če vsebuje predlog zakona določbo, ki zahteva finančna sredstva, pošlje odbor ta predlog v mnenje odboru, v katerega področje spadajo vprašanja sredstev in razpolaganja s sredstvi, da pretehta vpliv tega zakona na razpoložljiva sredstva in možne vire za financiranje predlagane rešitve.
Odbori, ki so poleg pristojnega odbora obravnavali zakonski predlog, pošljejo svoja mnenja in predloge pristojnemu odboru.
Pristojni odbor je dolžan obravnavati mnenja in predloge, ki jih je dobil od drugih odborov, in dati v svojem poročilu zboru tudi mnenje o njihovih mnenjih in predlogih. Kolikor pristojni odbor ne sprejme predlogov in mnenj drugih odborov, jih je dolžan o teni obvestiti.
116.	člen
Po obravnavi zakonskega predloga določi pristojni odbor izmed svojih članov poročevalca, ki lahko na seji zbora obrazloži njegovo mnenje in predloge.
Poročilo pristojnega odbora se takoj po seji pošlje predsedniku zbora in zakonodajno-pravni komisiji skupščine, vsem poslancem zbora pa najkasneje s sklicem seje zbora.
117.	člen
Za red na seji odbora skrbi predsednik odbora.
Predsednik odbora lahko pri vzdrževanju reda na seji odbora izreče članu odbora opomin ali mu pa odvzame besedo; opomin in odvzem besede se vpišeta v zapisnik.
118.	člen
Glede načina dela mandatno-imunitetne komis’je in občasnih' teles zbora se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o delu odborov.
VI. ZAPISNIK IN SEJNI ZAPISKI
119.	člen
O delu na seji zbora, njegovega odbora, komisije ali občasnega telesa se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani na seji, in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Poslanec, ki je na seji dal posebno mnenje, lahko zahteva, da se povzetek njegove izjave vpiše v zapisnik.
V	zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih-
Za zapisnik zbora skrbi sekretar zbora; za zapisnike odborov in občasnih teles zbora pa sekretar odbora oziroma strokovni sodelavec, ki ga določi sekretar zbora.
Zapisnik je treba poslati poslancem zbora oziroma članom odbora, komisije ali občasnega telesa najkasneje s sklicem naslednje seje.
120.	člen
Vsak poslanec oziroma član odbora, komisije ali občasnega telesa ima pravico dati pripombe k zapisniku na prvi naslednji seji.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku se odloči na seji brez obravnave. Ce so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje, na kateri se obravnava zapisnik; v zapisniku, ki je bil spremenjen, pa se na koncu besedila vpišejo sprejete spremembe.
Zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb oziroma v katerem so bile po sprejetih pripombah uradno zaznamovane spremembe, velja za sprejetega.
Sprejeti zapisnik zbora podpišeta predsednik in sekretar zbora; zapisnik odbora, komisije oziroma občasnega telesa pa podpišeta predsednik in sekretar tega telesa oziroma strokovni sodelavec, ki je zapisnik sestavil.
121.	člen
Za hrambo izvirnih zapisnikov sej zbora in njegovih odborov, komisije ter občasnih teles skrbi sekretar zbora.
122.	člen
O delu na seji zbora se vodijo tudi dobesedni zapisniki (sejni zapiski).
Poslanec, katerega govor, poročilo ali izjava je v sejnih zapiskih, lahko pred njihovo objavo zahteva redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil.
V	dvomljivih primerih odloči o popravku sejnih zapiskov predsednik zbora.
VII. SEKRETAR ZBORA IN SEKRETARJI ODBOROV
123.	člen
Zbor ima sekretarja zbora.
Sekretar zbora pomaga predsedniku zbora pri pripravljanju sej in na sejah zborov; daje mu na za-
htevo strokovno mnenje o vprašanjih s področja zbora; organizira za zbor strokovno delo in ga vodi; usklajuje delo sekretarjev odborov in drugih teles zbora; skrbi za strokovno in dokumentirano obdelavo vprašanj in za gradivo, ki je potrebno za delo zbora in njegovih teles, ter sodeluje pri pripravi tega gradiva; sodeluje s sekretarji zborov in komisij skupščine; skrbi za zapisnike sej zbora in opravlja druge naloge, ki mu jih naloži predsednik zbora.
Sekretar zbora opravlja tudi sekretarska dela za mandatno-imunitetno komisijo.
124.	člen
Zbor ima lahko pomđčnika sekretarja in strokovne sodelavce, ki po nalogu predsednika zbora strokovno sodelujejo pri delu zbora.
Strokovni sodelavci so lahko dodeljeni odborom gli občasnim telesom zbora za opravljanje sekretarskih del.
125.	člen
Sekretar odbora oziroma strokovni sodelavec pomaga predsedniku odbora oziroma občasnega telesa pri pripravljanju in sklicevanju sej, daje strokovno mnenje, zagotavlja strokovno in dokumentirano obdelavo vprašanj, skrbi za zapisnike sej in opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži odbor, občasno telo ali predsednik.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
126.	člen
Spremembe in dopolnitve k temu poslovniku obravnava in sprejema zbor po postopku, ki velja za sprejemanje odlokov.
127.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, neha veljati začasni poslovnik organizacijsko-političnega zbora Skupščine SR Slovenije, ki ga je sprejel organizacij-sko-politični zbor na seji dne 25. junija 1963.
-
128.	člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 0206-2i(68
Ljubljana, dne 27. maja 1968.
Organizacijsko-politični zbor Skupščine SR Slovenije
Predsednica:
Vera Kolarič 1. r.
\
178.
Na podlagi 169. in 174. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 23., 24. in 42. členom poslovnika republiškega zbora Skupščine SR Slovenije, je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 12. junija 1968 sprejel
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in mandatno-imu-nitctne komisije republiškega zbora Skupščine SR Slovenije
I	_
Odbor za družbeno-ekonomske odnose, odbor za družbeni plan in finance, odbor za proizvodnjo in promet, odbor za trgovino, gostinstvo in turizem, odboi za proračun in odbor za zdravstvo in socialno politiko, imajo predsednika, podpredsednika in 9 članov.
Odbor za urbanizem ter stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, odbor za organizacijsko-politiČna vprašanja, odbor za notranje politična vprašanja ir, narodno obrambo, odbor za prosveto in kulturo in odbor za delo, imajo predsednika, podpredsednika in 7 članov.
II
1.	V odbor za družbeno-ekonomske odnose se
izvolijo
za predsednika:	.	• ' -
Mirko Jamar
za podpredsednika:
Andrej Marinc
za člane:
Niko Belopavlovič Drago Benčina Ivan Brumen Slavko Jakofčič Alojz Napotnik Zvone Pelikan Edvard Perhavec Franc Puhar Slavko Zalokar
2.	V odbor ža družbčni plan in finance se Izvolijo za predsednika:
Franc Puhar
za podpredsednika:
Avgust Majerič
za člane:
Miran C v e n k Karel F o r t e Franci Kolar Franjo Kordiš Viktor Korenčan Ivan Kreft Cene Matičič
Milan Ravbar Stane V r h 6 v e c
3.	V odbor za proizvodnjo in promet se izvolijo za predsednika:
Milan Kristan za podpredsednika:
Srečko Klenovšek za člane:
Franc Gorenc Ivan Kreft Albin Kuret Hubert Mravljak Ferdo Papič Gregor Pungartnik Matija- R a t e k ■
Jože Szabo Ivo Sčavničar
4.	V odbor za trgovino, gostinstvo in turizem se izvolijo
za predsednika:
Lojzka Stropnik za podpredsednika:
Boris Butina za člane:
Ivan Brumen Tone Gornik Franc Jere Edvard Perhavec Anton Petkovšek Rado Pušenjak Milan Šepetave Anamarija Turk Stane Vrhovec
5.	V odbor za urbanizem ter stanovanjsko in komunalno gospodarstvo se izvolijo
za predsednika:
Vlado Černe za podpredsednika:
Miloš Polič za člane:
Ivan Ahlin Matevž Barle Franc Jere Franjo Ledinek Janko Markič Marija Mesarič Bogdan Š n a b 1
6.	V odbor za proračun se izvolijo za predsednika:
Miran C v e n k
V
za podpredsednika:
Radoslav J o n a k za člane:
Ivan Ahlin Karel F o r t e Janez Japelj Miroslav Kambič Miroslav Kolenko Leopold Krese Stane Lavrenčič Ju.ij Levičnih Janko Žigon
7.	V odbor za organizacijsko politična vprašanja se izvolijo
•.■■■ ....... |
za predsednika:
Vladimir Zupančič za podpredsednika:
Miroslav Kambič za čiane:
Zdravko Dolinšek Marija Ivkovič Milan Klemenčič Zlatko Kovačič Mirko Remec Bogdan $ n a b 1 Edo Zorko
8.	V odbor za notranje-politična vprašanja in narodno obrambo se izvolijo:
za predsednika:
Ivan Ros
za podpredsednika:
Jože Pacek
za člane:
Benjamin Božiček Boris Butina Ivan Franko Milan Klemenčič Slavka P e r g e r Milan Ravbar Vladimir Zupančič
9.	V odbor za prosveto in kulturo se izvolijo za predsednika:
Drago S e 1 i g e r za podpredsednika:
Ela-Atena U 1 r i h za člane:
Jože Deberšek Andi Goršek Ivanka Koren Janko Kosovel
Cene Matičič Nada P u p p i s Rado Z a b ric
10.	V odbor za zdravstvo in socialno politiko se izvolijo
za predsednika:
Drago Benčina za podpredsednika:	.
Slavka P e r g e r za čiane:
Miran C v e n k
t
\ Marija Ivkovič Radoslav J o n a k Franjo Ledinek Ludvik Pušnik Mirko Remec Lojzka Stropnik Slavka Šemrov Ferdinand Vode
11 V odbor za delo se izvolijo
za predsednika:
Janez Japelj
za podpredsednika:
Slavko J a k o f č i č
za člane:
Zdenka Jurančič Alojz Napotnik Viktor S e i 11 Lojze S t e f a n i č Adolf Tavčar Jože Tepe j Vladimir Vrečko
12. V mandatno-imunitetno komisijo se izvolijo
za predsednika:
Edo Brajnik
za podpredsednika:
Niko Belopavlovič za člane;
Zlatko Kovačič Leopold Krese Andrej Marinc Marija Pleteršek Ivan Uršič
St. 0202-1/68
Ljubljana, dne 13. junija 1968.
Republiški zbor Skupščine SR Slovenije
Predsednik:
dr. Joža Vilfan 1. r.
t	179.
Na podlagi 173. in 174. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 44. členom poslovnika gošpodaiK...oja zbora Skupščine SR Slovenije je gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 28 maja 1968 sprejel
ODLOK
o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov gospodarskega zbora Skupščine SU Slovenije
V	odbor za gospodarsko programiranje in finance se izvolijo
za predsednika:
Stane Pungerčar
za podpredsednika:
Vladimir Klavs
za člane:
Miran G 1 u š i č Ivan Lampič Egon Prinčič Mihael S a v i n e k Franc S a r b Mirko Tratnik Anton Zupančič
V	odbor za proizvodnjo, promet in poslovno sodelovanje se izvolijo
za predsednika:
Anton Kovič za podpredsednika:
Ivan Arzenšek za člane:
Janez Grašič Jože Javornik Ivan K o č e^v a r Jože Prevolnik Peter Skok Jože Slavič Rado Šorli
V	odbor za storitvene In komunalne dejavnosti se
izvolijo
za predsednika:
Anton L a d a v a za podpredsednika:
Janez L a n š č a k za člane:
Nada Beltram
Slavko Humar
Nada Martelanc-Kajfež
Tone Polajnar
Jože Rupnik
Alojz Stegu
Janko Vogrinec
V odbor za družbeno-ekonomske odnose se izvolijo za predsednika:
Franc Lamut
za podpredsednika:
Jože Lesar
za člane:
Ljudmila Fišer Peter H 1 a s t e c Edi K o m o č a r Karel Koren Drago Perc Milan R i t o n j a Janez Vidmar
St U203-1 63
Ljub Jana, dne 29. maja 1968.
Gospuikii'tki zbor Skupščine SU Slovenije
Predsednik:
Miran Goslar L r.
180.
Na podlagi 173. in 174. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 44. členom poslovnika prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije je prosvetno-kulturni zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 5. junija 1968 sprejel
ODLOK
o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov prosvetno-kulturnega zbora SkupSčiue Sit Slovenije .
V	odbor za šolstvo se izvolijo za predsednika:
dr. Aleksandra Kornhauser za podpredsednika:
Bojan Kardelj za člane:
Marija Faganeli
Lojzka Gostenčnik-Zmavc
Leopold Kejžar
Franc Kuzmič
Majda Slajmer-Japelj
Mladen T a n c e r
Vlado Uršič
Mir oslav V u t e
Ivan Žele
V	odbor za znanstveno-rgziskovalno delo In visoko šolstvo se izvolijo
za predsednika: dr. Lev P r e m r u
za podpredsednika: dr. Miro Stiplovšek
za člane:
Ferdo Bern
dr. Vladimir Bračič
URADNI LIST SRS
---------1_____
Zvonko C a j n k o dr. Roman Modic Viktor T u r n S e k
V	odbor za kulturne dejavnosti se izvolijo:
za predsednika:
Lojze Filipič
za podpredsednika:
Vlado Golob
za člane:
Slavko Belak Milan Filipčič Miran H a s 1 Janez Karlin Emil Smole Stanko S k a 1 e r Slavko Tihec
V	odbor za telesno kulturo se izvolijo ,
za predsednika:
Jože G Ion ar
za podpredsednika:
Zoran Mrak
za člane:
Franc Bizjak Danica Kaplan Vinko Kramar Janez Meglič Božidar Ravnikar
St- 0204-1 68
Ljubljana, dne 6. junija 1968.
Prosvetno-kul turni zbor Skupščine SR Slovenije
Predsednik:
Miloš Poljanšek 1. r.
181.
Na podlagi 173. in 174. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 44. členom poslovnika socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije je socialno-zdravstveni zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 24. maja 1968 sprejel
ODLOK
o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije
V odbor za zdravstvo ih zdravstveno zavarovanje se izvolijo
za predsednika: dr. Mitja Mrgole
za podpredsednika: dr. Borut Rus
za člane:
dr. Stjepan Bunta
dr, Stefan Gruškovnjak
dr. Marjan Komar
dr. Bogomila Kranjc-Rošker
dr. Ciril Kumelj
Jože Nered
dr. Albin Peča var
Stefan S r e ž
Dolfe Vojsk
V	odbpr za invalidsko varstvo in invalidsko-po-kojninsko zavarovanje se izvolijo
za predsednika:
Srečko Rot za podpredsednika:
Nikolaj S a b j a n za člane:
Mijan Loštrk
Nena Luzar
J anez N a r a d
dr. Drago P 1 e š i v č n i k
Rudi Požar
Adolf S a r m a n
Bogomir V e r d e v
V	odbor za socialno varstvo se izvolijo za predsednika:
Slavko Osredkar za podpredsednika:
Tilka Kren za člane:
Anton Debevec Martin Jelačin Brigita M a v s e r Jože Oblak dr. Vojteh Pertot Tatjana Trenta Justina Zenkovič
V	odbor za otroško varstvo se izvolijo za predsednika:
Milka Pogačar za podpredsednika: dr. Mihael Petrovič za člane:
dr. Dragica Grčar dr. Albert M e r 1 o Anica O k r š 1 a r dr. Silva Poljšak Jelka Pungartnik Marija Rudolf dr. Božidar Topolšek St. 0205-1/6?
Ljubljana, dne 24. maja 1968.
Socialno-zdravstveni zbor Skupščine SR Slovenije
Predsednik:
dr. Vinko Mozetič 1. r.
, URADNI LIST SRS
--------i--------
182.
Na podlagi 173. in 174. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 44. členom poslovnika organizacijsko-političnega zbora Skupščine SR Slovenije je organizacijsko-politični zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 27. maja 1968 sprejel
O D L O'K
o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov stalnih odborov in mandatno-imunitetne komisije organizacijsko-političnega zbora Skupščine SR Slovenije
V	odbor za splošna vprašanja družbeno-političnega sistema se izvolijo
za predsednika:
Vida Rudolf
za podpredsednika:
Dušan Rihtaršič za člane:
Geza Bačič Franc Cuznar Hinko C o p Evgen Golja Albin Jesenšek Janez Merhar Cveto Prelovec Franc S v e t e 1 j ■ Vinko 2 i g m a n
V	odbor za komunalni sistem se izvolijo za predsednika:
Mirko 2 1 e n d e r za podpredsednika:
Florjan Jančič za člane:
Janez Hočevar Franc Levec Stane N u n č i č Lado Simončič Janko S a b e c Brane Vipotnik Helena Vodovnik
V	odbor za družbeno-ekonomski sistem in proračun se izvolijo
za predsednika:
Marijan Jenko za podpredsednika:
Tone Brumen za člane:
Milan Berden Avguštin Erjavec Ivan Krajnčič Tatjana Lokovšek Ludvik Mali Albinca Možina Alfonz Naberžnik
V	odbor za vprašanja javne uprave in splošne varnosti se izvolijo
za predsednika: dr. Branko Furlan za podpredsednika:
Ivan R a u	",
za člane:
Adolf . A r i g 1 e r Tone Delak Anton Erjavec Vid Jerič Jože Kert Jože Praček 2vone Šuštaršič
V	odbor za samoupravljanje v delovnih in drugih organizacijah se izvolijo
za predsednika:
Dušan Barbič za podpredsednika: ing. Jože Valentinčič za člane:
Berti Brun
dr. Branko Furlan
Vladka Jan
Milka Jovan
dr. Vanek Šiftar
Jože Tanko
Drago 2 a b a v n i k
V	odbor za pravosodje in pravice občanov se izvolijo
za predsednika:
Franc Svetina za podpredsednika:
Stane Dolanc za člane:
Niko Belopavlovič
Tone Delak
Stevo Eberl
Breda Lokar- G .spari
Dušan Rihtaršič
2denko R o t e r
Jože Trošt
V	mandatno-imunitetno komisijo se izvolijo za predsednika:
Vlado Mišica za podpredsednika:
Ivan Lekše za člane:
Brunp 'Adam Slavko B a k a n Katica Bračko Vera H1 a s t e c Karel Osojnik
St. 0206-1/68
Ljubljana, dne 28. maja 1968.
Organizacijsko-politični zbor Skupščine SR Slovenije
Predsednica:
Vera Kolarič 1. r.
Izdaja Časopisni zavod -Uradni list SRS* — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna -Toneta TomSlča-. vsi v Ljubljani — Naročnina letno 36 din (3600 starih din) — Reklamaelle se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselova 11, poštni predal 379/VH — Telefon: direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo : 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60
t