PBIPRINI
e lnires
Priprave na Vlil. kongres ZKS so v polnem teku, kajti do začetka kongresa ni preostalo veliko časa. Tako so že pripravljeni osnutki političnega poročila o delovanju ZKS med VII. in Vlil. kongresom, tu je že tudi prvo gradivo za resolucije Vlil. kongresa - skratka, delo je v polnem teku in bo, kot kaže, do kongresa samega dobro, temeljito in tehtno opravljeno.
In kaj pomeni obdobje med VII. in Vlil. kongresom ZKS za samoupravni socialistični razvoj naše družbe?
Tu je predvsem uveljavljanje vodilne vloge delavskega razreda v družbi in Zvezi komunistov kot njegove avantgarde. Dalje je značilno za to obdobje revolucionarno spreminjanje gospodarskih in družbenih razmer z namenom, da bi delavski razred odločal o vseh pogojih in rezultatih svojega dela in celotni družbeni reprodukciji. Tu je razvoj proizvajalnih sil in oblikovanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v celoti.
Potem je za to obdobje značilna graditev socialističnih medčloveških odnosov na osnovi samoupravno dogovorjenega družbenega vrednotenja ustvarjalnega dela, medsebojne pomoči in solidarnosti med delovnimi ljudmi.
Dalje gre za širše uveljavljanje marksizma na vseh področjih družbenega življenja, za krepitev države kot socialistične skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, za krepitev ideje neuvrščenosti in prizadevanj za mir v svetu ter potrditev pravilnosti naše neodvisne in neuvrščene zunanje politike in končno, za to obdobje je značilno tudi razvijanje učinkovitega sistema splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
V	času med obema kongresoma smo dosegli tudi prve uspehe pri uresničevanju ustave SFRJ in novih republiških ustav. Začeli smo uveljavljati zakon o združenem delu in oblikovati temelje političnega sistema socialistične samoupravne demokracije ter s tem poglobili in pospešili graditev našega družbenoekonomskega sistema v vsebinsko in organizacijsko skladno celoto.
V	sorazmerno kratkem obdobju zavestne in ustvarjalne dejavnosti ZKS za uveljavitev ustave in dogovorov na kongresih smo odstranili vrsto objektivnih in subjektivnih ovir, ki so preprečevale rast novih družbenih odnosov in bi nas lahko zadržale na ravni načelnih spoznanj ter omogočale uveljav-

Ijanje tehnokratskih in birokratskih sil. Kot avantgarda delavskega razreda je ZKS vse svoje moči usmerila v prizadevanja, da bi delovni ljudje razpolagali in upravljali z vsemi pogoji, sredstvi in rezultati svojega dela ter zavestno in načrtno obvladali celotno družbeno reprodukcijo.
To je samo nekaj ugotovitev in spoznanj o doseženem, kar pa vsekakor ni malo in bo prišlo do polnega izraza prav na Vlil. kongresu ZKS.
D. Ž.

„Gotovo je to ena najboljših Iskrinih razstav, kar sem jih videl doslej, največ zaslug za to pa imajo vsekakor naši oblikovalci iz Marketinga v Iskri Commerce. Prepričan sem, da moramo s takšnimi prireditvami še nadaljevati v vseh večjih mestih po Jugoslaviji,” je generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs na kratko ocenil razstavo pod naslovom „Teden Iskre na Reki“, ki je od ponedeljka odprta v Dvorani mladosti na Trsatu na Reki.
Slovesne otvoritve te Iskrine manifestacije, ki naj prebivalce Reke in bližnjih mest seznani z Iskrinimi proizvodnimi in prodajnimi možnostmi, so se poleg vodilnih Iskrinih delavcev udeležili tudi družbenopolitični delavci obeh pobratenih mest Reke in Ljubljane, med njimi predsednika obeh mestnih skupščine Niko Pavletič in Tone Kovič.
Poleg predstavitve samega proizvodnega programa, zanimivega za „poprečnega“ kupca, bo »Teden Iskre na Reki“ zanimiv tudi zaradi številnih posvetovanj, seminarjev, demonstracij delovanja naših izdelkov in drugih strokovnih srečanj.
J
V guvernerjevi palači mesta Reke je bila 12. decembra slovesna otvoritev Iskrinega tedna na Reki Otvoritvenih slovesnosti so se udeležili številni visoki gostje, med njimi predsednika skupščin ljubljanske in reške občine, prisotni pa so bili tudi številni povabljenci z Reke: in Slovenije.
darskega sodelovanja, izmenjave izkušenj, sodelovanje v političnem delu, kulturi, komunalnih dejavnostih in jlrugod.	___ ____________ _
O sami Iskrini razstavi bi poudaril zlasti to, da Iskra tokrat prvič razstavlja v našem mestu, s čimer nam je omogočila, da bodo imeli vsi Rečani in vse tukajšnje delovne organizacije možnost, da se seznanijo s tako impresivnim in zanimivim proizvodnim programom kot je vaš. Prepričan sem, da bo vsak obiskovalec navdušen nad velikimi dosežki vaših kolektivov.
Prav pred slovesno otvoritvijo smo
Delež
gospodarstva mora biti večji
Kot smo že uvodoma omenili, si je slovesno otvoritev razstave »Teden Iskre na Reki“ ogledal tudi predsednik ljubljanske mestne skupščine Tone Kovič. Z veseljem se je odzval našemu vabilu ter takole ocenil razstavo in njen pomen:
»Iskrina prireditev na Reki je izredno kakovostna in sem prepričan, da lahko občanu pobratene Reke predstavi Iskro v celoti, njeno proizvodnjo, značilnosti njenega razvoja, torej to, kar je za reško območje nadvse zanimivo. Med razgovorom s predsednikom skupščine mesta Reke Nikom Pavletičem sem danes ugotovil, da predstavitev Iskre doslej na Reki ni bila zadovoljiva, slab pa je bil tudi Iskrin ekonomski rezultat na tem območju.
Vsekakor bi morala Iskra s podobnimi prireditvami in drugimi trgovskimi možnostmi pokazati več iniciative za pridobivanje novih tukajšnjih kupcev.
Ljubljana in pobratena Reka sta povezani na mnogih področjih in zato smatramo, da je gospodarsko sodelovanje med obema mestoma najpomembnejše. Vedno trdimo, da mora pobratenje mest voditi k še tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju, kajti le višek vrednosti, ki ga ustvarja proizvodnja, lahko omogoči nemoten razvoj vseh ostalih dejavnosti — kulture, telesne kulture in vseh drugih dejavnosti.
In kadar govorimo o povezovanju na kulturnem in drugih področjih, se moramo zavedati, da nam vse to omogoča prav gospodarstvo. V kolikor bodo gospodarske organizacije obeh pobratenih mest še tesneje sodelovale, toliko bolj bodo odnosi med Reko in Ljubljano plodnejši.”
Udeležence slovesnosti ob podelitvi letošnjih nagrad „Dr. V Bedjaniča" je pozdravil direktor TOZD TELA in čestital nagrajencem.
Dosti večje možnosti za sodelovanje
Med številnimi vodilnimi družbe-no-političnimi delavci reškega območja se je slavnostne otvoritve »Tedna Iskre na Reki“ udeležil tudi predsednik tamkajšnje mestne skupščine Niko Pavletič. Podobno kot predsednika mestne skupščine pobratene Ljubljane Toneta Koviča smo tudi njega zaprosili za oceno Iskrine prireditve in možnosti za nadaljnje sodelovanje med reškim gospodarstvom in Iskro:
»Pobrateni mesti Reka in Ljubljana imata že vrsto let izredno tesne odnose in uspešno sodelujeta na domala vseh področjih družbeno-ekonomske-ga življenja. Osnova za to sodelovanje je izredno široka, ugotavljamo pa, da obstajajo še dosti večje možnosti za sodelovanje na vseh področjih. Tu mislim predvsem na področje gospo-


Zastopniki Iskre in Soneleca med razgovori
Vodja delegacije iz Alžira: Abdel hamid Moulfi
Iskra v Alžiriji
Prejšnji teden so bili pri nas predstavniki alžirskega državnega podjetja SONELEC. To je bilo že tretje srečanje zastopnikov tega podjejta z Iskro. Sonelec želi postaviti v Alžiru tovarno za male gospodinjske aparate in zato je letošnjo pomlad zaprosil Iskro, če bi bila načelno pripravljena, da jim organizira ustrezni inženiring in jim proda know-how ter izšola potrebni strokovni kader za proizvodnjo na tem področju. Iskra je načelno pristala na ta posel, s Sonelecom bo proučila način, kako pristopiti k temu poslu in v kakem času bi bilo to izved-Ijivo.
Alžirija ima centralistično vodeno plansko gospodarstvo. Praktično je vsa proizvodnja v rokah državnih podjetij, ki so pod nadzorstvom ustreznega resornega ministrstva. Tako Sonelec (Societe nationale de fabrication et de montage du materiel electrique et electronique) sodi pod ministrstvo za industrijo in energijo narodne demokratične republike Alžirije.
Sonelec zaposluje preko 6 tisoč delavcev in predvideva, da jih bo v
Pogled na Iskrin razstavni prostor.
imeli pogovore z generalnim direktorjem ZP Iskra Jožetom Hujsom in drugimi vodilnimi Iskrinimi predstavniki. Na njih smo oboji opozorili, da bi morala Iskra razširiti področje svoje dejavnosti na Reki, torej v mestu, ki je na Hrvatskem eno najbolj razvitih. Za bralce glasila „Iskra“ bo gotovo zanimiv podatek, da je od 170.000 prebivalcev, kolikor jih živi na reškem območju, zaposlenih 83.000.
Reško gospodarstvo in Reka kot tranzitni center bi morala biti za tako veliko delovno organizacijo, kot je Iskra, dosti bolj zanimiva.
Ob koncu bi rad ponovno poudaril to, da sem impresioniran nad ten», kar sem videl na razstavi, delavkam in delavcem Iskre pa želim še mnogo delovnih uspehov v prihodnje.”
(Nadaljevanje na 4. strani)
svojih tovarnah imel konec leta 1978 že prek 25 tisoč. V podobnem aranžmaju, kot ga želi od Iskre, že gradi več tovarn, s partnerji iz zahodne Evrope: tako tovarno velikih gospodinjskih aparatov, tovarno akumulatorjev, tovarno baterij itd.
V	delegaciji, ki je prišla v Ljubljano, so bili gospod Abdelhamid Moulfi — vodja projekta ter njegova pomočnika gospoda Ahmed Bouzar in Omar Halouani. V imenu Iskre jih je pozdravil Ivo Banič, pomočnik direktorja TOZD zunanja trgovina v IC.
V	Škofji Loki so se srečali s predstavniki DO Široka potrošnja, tovarn Elektromotorji Železniki, Gospodinjskih aparatov iz Reteč ter predstavniki SGP Pionir iz Novega mesta.
Člani alžirske delegacije so bili prvič v Jugoslaviji, zato so jim predstavili Iskro, IC ter tovarni v Retečah in Železnikih. Tako so alžirski gostje lahko spoznali vso našo širino in moč v tehnologiji izdelave gospodinjskih aparatov.
Ker bodo vsa gradbena dela, v kolikor pride do pogodbe, oddana SGP Pionir v Novem mestu, so zadnji dan obiska preživeli pri Pionirju, ki jih je seznanil s svojimi zmogljivostmi, predvsem pa z bogatimi izkušnjami in referencami, ki jih imajo z gradnjami v severni Afriki. SGP Pionir je naj večje podjetje v Sloveniji, ki projektira in proizvaja gradbena dela v tujini — predvsem v deželah tretjega sveta.
V	teku razgovora sta obe strani pojasnili svoja stališča do nekaterih ključnih vprašanj, po katerih je treba doseči sporazum, preden bi prišli k osnutku pogodbe (npr. način financiranja, način pristopa k predprojektu, problem usposabljanja kadrov, program proizvodnje bodoče tovarne). Vsaka stran je dobila naloge, ki jih mora razčistiti v naslednjih tednih, da bi ugotovili ali je že vse dozorelo, da operacija steče s polno dinamiko.
FY
„Moja žena je Jela, pa bi morda lahko povedala kaj več o Hrastu. Sicer pa latinsko pomeni Silvo-gozd", je že v začetku menil Silvo Hrast. Čeravno se je izgovarjal, da bi morda le njegova žena povedala kaj več o njem, je vendar Hrast še vedno pojem hrasta v Iskri. Ne glede na zaključno anegdoto je Hrast v Iskri tako znano ime, saj je bil vse do leta 1962 prvi' glavni direktor združenega podjetja, nato je bil sekretar za industrijo m član IS pa štiri leta profesionalni zvezni poslanec, nakar se je vrnil za dve leti v Iskra in to je bila tudi njegova poslednja zaposlitev pred upokojitvijo.
_______________I__________________________________________________________/
»Mislim, da je krog sodelavcev tisti, ki pripomore k razvoju. En sam človek, zlasti če gledamo v širšem prostoru in času, nič ne pomeni. Lahko ima ideje in z njimi trasira poti. Obratno pa ideja včasih pride tudi od zunaj, potem pa je pomemben tisti, ki jo realizira. Tako se je na primer ideja za nastanek ZP Iskra rodila pravzaprav na sejmu elektronike, ki ga je odprl takratni zvezni minister za industrijo. V razgovoru pri kosilu, ki ga je priredil Miha Marinko, je vznikla misel, zakaj se ne bi Slovenija močneje in odločneje orientirala na elektroniko, glede na njeno šibko surovinsko bazo. Seveda pa bi morala v zvezi s tem tudi v zveznem merilu dobiti svoj prostor, podobno kot je v Bosni posebej razvita kovinska, v Srbiji strojna, ali na Hrvaškem kemična industrija. Takrat, bilo je leta 1960, sem ocenil, da bi bilo takšno idejo vredno izkoristiti!"
„Ko smo se o teh začetkih zanimali podrobneje," je nadaljeval »Najprej smo formirali interesno skupnost med IEV, Telekomunikacijami in Iskro (Intes), kjer smo uskladili proizvodni program, nato pa formirali poslovno združenje, ki sem ga vodil. V tem poslovnem združenju je bil poleg slovenskih podjetij tudi sarajevski Energoinvest.
Že takoj ob nastanku poslovnega združenja smo oblikovali tudi komisije, ki so delale analize za združitev zainteresiranih podjetij, globalne in investicijske projekte, obdelovale razvojne možnosti, seveda pa smo prek njih obdelali tudi predlog bodoče organiziranosti. Vsi kolektivi so bili seznanjeni z namenom in na DS so privolili, da se izdela dokončen predlog za združenje. Na to zasedanje ni prišel le zastopnik Elektrosignala, pristopili pat
so k ZP TE LA, IEV, TK in Iskra z vsemi obrati, razen Elektrosignala, ki pa je še naprej ostal član poslovnega združenja."
Glede na to, da ste bili med prvimi zaposlenimi v IEV nas zanima, kakšne spomine imate na tiste začetke IEV in na prva zbliževanja IEV in Iskre?
»V IEV sem bil pravzaprav dvakrat: od leta 1948 do 1949 in od 1952 do 1953. Prvič sem v IEV prišel iz kontrolne komisije med stare veziste, saj sem se tudi jaz med NOV ukvarjal z zvezami. Pokojni Boris Kidrič je kot predsednik Gospodarskega sveta FLRJ že v takratnem obdobju obnove ocenil pomembnost zvez in avtomatizacije. S svojo avtoriteto, poln zaupanja v mlade kadre, ki so zrasli iz NOV, je omogočil, organizacijo IEV.
Brez Kidričeve materialne podpore si inštitut ne bi mogel nabaviti sodobnega instrumentarija. V začetnem obdobju sta bila Iskra in IEV tesno povezana, saj sta se do neke mere tudi kadrovsko prepletala. Z razvojem obeh pa se je pot vse bolj ločevala, Iskra je šla v strojno obdelavo in precizno mehaniko, IEV pa v elektroniko, predvsem v razvoj elementov in gradnjo elektronskih naprav.
Morda je bila to napaka, morda pa je prav takšna začasna razdvojenost omogočila hiter razvoj vsakega na svojem področju. Verjetno smo si mi vsi skupaj nekoliko naivno predstavljali razvoj elektronike, saj smo si zadali širok program ob zelo revni kadrovski bazi. Že leta 1948 smo se začeli ukvarjati z usmerjenimi zvezami, večkanalnimi sistemi na kratkem valu, s prenosom govora in informacij po daljnovodih in celo z brezžično daljin-
ČLOVEK, ZNANJE, TEHNIKA, PRODUKTIVNOST
Samoupravne interesne skupnosti
4. Na ravni samoupravnih interesnih skupnosti naj bi za sleherno izmed njih našli pravi teren delovanja tako znotraj kakor tudi v zvezi z družbeno bazo. Samoupravne interesne skupnosti naj bi skozi akcijo začele in uresničevale dolžnosti, ki izhajajo iz ustavnega načela svobodne menjave dela in se maksimalno angažirale pri izdelavi in uresničevanju njihovih programov dela, ki bodo veren odraz nenehnega uresničevanja svobodne menjave dela. V tem smislu bi:
—	obravnavali možnosti za večjo uporabo znanstvenih raziskav in odkritij v proizvodnji v vsakodnevni praksi;
—	obravnavali dejavnosti na področju znanosti in znanstveno-razisko-valnega dela v luči racionalnosti in družbene utemeljenosti;
—	se soočali z dosedanjo prakso in še posebej s težnjami in mnenji, da je znanost odtrgana od prakse in da temelji na kapitalističnih tradicijah, daleč od samoupravljanja in delovnega človeka;
—	razčlenili razvojni načrt in možnosti v skladu z materialnimi možnostmi in realnimi potrebami, in sicer skupaj z znastvenimi institucijami;
—	javno obravnavali dela znanstvenikov in stalno skrbeli, da bo njihovo delo dostopno vsem delovnim ljudem;
-	— se konkretno povezovali s prakso, posebno v materialni proizvodnji
in ob upoštevanju zahtev materialne proizvodnje;
—	združevali inventivne dejavnosti in zavarovali domače inventivne dosežke pa tudi nenehno skrbeli za zmanjševanje vpliva tujih licenc in tehnoloških sistemov na domače gospodarstvo in njegove razvojne možnosti;
—	prilagajali delovni čas v zdravstvu, šolstvu, kulturi, umetnosti, športu in drugem delovnem času združenega dela;
organizirali posvetovanja, tribune in druge oblike sodelovanja;
—	nadzorovali porabo sredstev itd.
Da bi samoupravne interesne skupnosti vse to lahko uresničile, morajo te naloge vključiti v svoje programe kot trajne elemente. Organizacije zveze komunistov in sindikata pa tudi drugih družbenopolitičnih organizacij naj uberejo iste načine in oblike, kakor je navedeno za komuniste in sindikate v okviru prve in druge ravni Prav tako je zelo pomembno, da samoupravne interesne skupnosti zagotovijo vso podporo in sodelovanje republiškega komiteja za znanost, znastvenih instititucij iz proizvodnje, univerze ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Zunaj te akcije ne bi smel ostati niti en znanstveni delavec ali inštitut. To naj bo skrb komunistov, sindikatov in vodstva samoupravnih interesnih skupnosti.
Kar zadeva obveščanje in informiranje o poteku akcije v teh okoljih, je treba narediti veliko več, ker je očitno, da se znanstvena misel, delo in praksa gibjjejo daleč od množičnih sredstev javnega obveščanja in še dlje od informiranja delovnih ljudi kot bistvenih nosilcev te dejavnosti. Dosedanje delo na tem področju je potekalo samo v okviru tradicionalnih informacijskih sredstev, najpogosteje namenjenih samo znanstvenikom. Zato je treba z rezultati te akcije in sploh z rezultati in gibanji znanstvene misli stalno in trajno seznanjati delovne ljudi. To je naloga znanstvenih institucij, samoupravnih interesnih skupnosti in delovnih organizacij kakor tudi sredstev javnega obveščanja.
Silvo Hrast.
sko krmiljenimi napravami, ki smo jih demonstrirali potencialnim porabnikom.
Eno takih demonstracij smo imeli 1949. leta za našo mornarico. Res verjetno ni mogoče primerjati tedanjega razvoja z razvojem današnje tehnike, vendar moramo upoštevati, da je med tem preteklo polnih trideset letl-
Kako pa je bilo po I. 1952, ko ste se vrnili v IEV?
. Do leta 1952 sem bil zaposlen na nuklearnem inštitutu v Beogradu, še vedno pa sem spremljal delo IEV, saj sem imel tam tudi veliko osebnih prijateljev. Ko sem februarja 1952 prišel nazaj v IEV, pravzaprav nisem imel občutka, da sem za dve leti prekinil delovno razmerje z njimi. IEV je tedaj postajal že solidnejši in večji, pojavljale pa so se tudi že prve konture proizvodnih obratov na Dolenjskem, začenjala je rast telekomunikacij. Spominjam se, kako smo bili deležni graj in pohval za isti koncept v istem času: ali je pravilno zgraditi obrate in planirati disperzijo na Slovenskem, ali formirati industrijske centre in zgraditi koncentracijo industrije? Mislim, da bi ne bilo odveč vprašati tedanje nasprotnike disperzije — bilo jih je kar nekaj — kaj danes mislijo o tem, s pod vpraša njem, ali vsaj zdaj priznajo svojo kratkovidnost
Tedaj ste postali glavni drektor Iskre. Kaj vam je iz tistega časa ostalo najbolj v spominu?
Nato sem prišel iz IEV v Iskro za glavnega direktorja in po nujnem obdobju prilagajanja na okolico in okolice name, potem, ko sem se docela vživel v kolektiv, smo v Iskri začeli razbijati bariere, v katere se je zabubila.
Prebrodili smo prvo težavo prehoda iz distribucijskih na tržne odnose, vložili dodatna sredstva v razvoj in tržišče in čeravno so nekateri mislili, da so sredstva, ki se vlagajo za njo in ne v njo izgubljena, je vsem skupaj postalo jasno, da ima mehanično povečevanje proizvodnje svoje limite in, da tudi lokacija na enem mestu omejuje ambicije, ki jih omogoča tržno gospodarstvo.
V dota krat ne postavke več strojev — več ljudi — večja proizvodnja, smo začeli vnašati kvalitativne spremembe. Spoznali smo, da lahko mobiliziramo več sredstev in več ljudi, če se razširimo po slovenskem in jugoslovanskem prostoru pa tudi to, da lahko dosežemo neprimerno boljše uspehe, rezultate, ki niso primerljivi ne s seštevkom opreme in seštevkom ljudi, temveč so količnik in progres, ki rasteta s krivuljo v odnosu na vlaganja v raziskave, če visoko stopnjo precizne mehanike, ki jo je že tedaj obvladala kranjska Iskra, cepimo z elektroniko.
To je današnja Iskra. Pri takratnem združevanju smo imeli bruto produkta 8,5 milijarde, čez leto dni že 20, sanje v oblakih so bile 54 ali 75 milijard. Poudarjam, bile so to sanje v oblakih in zato so bili spet levo in desno dvomljivci, ki so nas ljubeznivo smehljajoč zmerjali z utopisti.
In kako ste takrat videli prihodnost?
Seveda, če je bila napaka, da sta takrat Iskra in IEV rasla vsak zase, pa je poznejša integracija pomenila nujno potezo. Vidimo, da smo formrali potrebne kadre, saj je današnji razvoj Iskre širši, kot smo ga predvideli. In če si načrtovalci Iskre v bodoče za-
Kako danes prepoznate Iskro?
»To, da je Iskra presegla poprečje jugoslovanskega razvoja v svoji dimenziji, usmerjenosti in aktualiziranosti, da permanentno zmanjšuje časovni razkorak med razvitimi državami na tem področju kot celota, da je na nekaterih ozkih področjih proizvodnja dosegla tako raven celo nekatere države, ki se že štejejo za razvite, take industrije, kot je Iskra še nima — da je to dejansko naša največja industrija, od katere proti jugu in vzhodu ni večje, dajo odgovor. In zakaj bi ne bili v Iskri na to ponosni? In jaz z njimi!"
Danes se pojavlja velika dilema, ali naj bodo inštituti samostojni ali vezani na gospodarstvo. Kaj menite o tem vi?
»Menim, da so potrebni oboji. S tem pa še ni rečeno, da mora biti en inštitut državni, drugi pa tovarniški. Velike korporacije imajo v svojem sestavu inštitute, ki so svobodni in neodvisni od proizvodnje, ki so zadolženi edino s tem, da vodijo raziskave s področja, za katerega so ustanovljeni. Drugi inštituti, ki so vezani na definitivne naloge, in so tudi časovno vezani, pa so seveda odvisni od proizvodnje, ker je proizvodnja odvisna od njih. Sodobna tehnologija ustvarja temelje inštitutom, ki so finanefrani in obvezni, da se držijo področja, za katerega so ustanovljeni, skrbijo za klimo branže, za kadrovsko formiranje znanstvenega vrha, njihovi rezultati pa so uporabljivi v perspektivi. Nikomur ne koristi, če govorimo o potrebah, da se bavimo s fundamentalnim znanjem, hkrati pa očitamo, češ da je to razmetavanje denarja, po drugi strani pa hočemo biti enakopravni med narodi, čeprav v svetovno zakladnico znanja ne damo ničesar, ampak smo samo enakopravni parazit. Zato menim, da je dilema o inštitutih odveč, saj potrebujemo oboje, vprašanje so le sredstva."
Bili ste gospodarstvenik in politik. Koliko je delo v gospodarstvu različno od tistega v politiki, in kako gledate na prehod gospodarstvenikov v politiko in obratno?
»Najbrž sta oba ekstrema neuporabna. Čisti gospodarstvenik je lahko škodljiv tehnokrat, prav tako je lahko čisti politik abstrakten filozof. Če govorimo, da nimamo šole, ki bi formirala pečene gospodarstvenike, tudi nimamo šole, ki bi formirala politike. Toda v gospodarstvu mora na delovnih mestih najbrž po načelu obrtne delavnice sleherni strokovno dobro podkovan ročni delavec poznati tudi nekaj teorije svojega posla. Spoznal naj bi se tudi na organizacijo in imeti bi moral tudi politični posluh; čim višji gospodarski položaj pa delavec zaseda, tem manj je pomembna osnovna stroka, tem bolj pridejo do izraza komercialno finančne sposobnosti in prav na vrhu takšne proizvodne hierarhije primarna politična ocena, saj ima vsak ukrep v veliki gospodarski organizaciji družbenoekonomske in s tem tudi politične
posledice. Zato je tudi prehod na najvišjem gospodarskem nivoju v politiko možen in najbrž tudi nujen."
Sedaj ste v Iskri svetovalec generalnega direktorja. Koliko svetovalec, ki
stavljajo preskromne plane, bodo nerealni! Pri takšni rasti, kot jo ima Iskra sedaj, bo vsak, še tako ambiciozen načrt, prekoračen!
Pravzaprav to ni prognoza — je le normalni razvoj na osnovi sedanjega stanja. Spominjam se razgovora leta 1956 o možnostih graditve telefonskih central in tega, kako smo tedaj vložili nekaj sredstev za razvoj Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko, oz. v nuklearni inštitut v Vinči; seveda s centralami na ravni tedaj znane tehnologije.
Kmalu zatem je bila zgrajena majhna tranzistorska telefonska centrala in pesimisti so trdili, da bo taka proizvodnja nerentabilna, saj je en tranzistor stal 2 do 3 dolarje. Vprašal sem, ali ne bi tranzistor lahko bil tudi stokrat cenejši, toda opazil sem pomilovalen nasmeh, češ, nemogoče je, da bi se tehnologija toliko pocenila. Če pa danes gledamo število tranzistorjev v enem čipu, vidimo, da je ekvivalent nekaj tisočkrat cenejši in telefonska centrala je tu!
Zato danes prognozirati proizvodnjo za deset, ali več let naprej pomeni planirati potencial in to zlasti kadrovski. Samo dejstvo, da so te organizacije ostale skupaj pa da odgovor na vprašanje. Iskra je tudi v jugoslovanskem merilu ena redkih, ki se je integrirala in, ki se tudi ni razšla. Res je marsikdo prišel pogledat, ali mu ustreza in odšel, toda politika je ostala ista. To krepi organizacijo Iskre tudi za naprej."
ni vezan na vsakodnevne delovne obveznosti lahko bolj ali manj objektivno oceni določen položaj. Ali menite, da smo starejše generacije dovof vključili tudi v novo proizvodno delo?
»Gospodarska organizacija kot je Iskra ni v sebi zaključena celota. Odvisnost in soodvisnost se prepletata, tako da so odločitve možne samo takrat, kadar razpolagamo z vsemi informacijami, ki na tako organizacijo vplivajo. Mogoče bi bila prispodoba razumljiva, če bi rekel, da je treba umetniško sliko gledati iz primerne razdalje, pa ne le njo, ampak tudi prostor, v katerem se slika nahaja. Zato tudi prevelika oddaljenost od dogajanj stanje zamegli.
Kot svetovalec se počutim, gotov v predlogih samo tedaj, ko imam dovolj informacij in kadar vidim, kakšne rezultate ima lahko ta, ali druga odločitev. Vendar imam občutek, da tako svetovalno delo ne more trajati neskončno dolgo, saj se po eni strani izkušnje razvrednotijo in postanejo neuporabne, po drugi pa informacije, ki jih pridobivaš, po količini niso zadostne, pa tudi njihov vir upada. Mislim, da je moj pristop svetovalca do Iskre pošten in obratno.
V Iskro ne hodim v službo, Iskra me za to tudi ne plačuje; Iskra izko risti samo to, kar znam, ali še vem in tu je lahko tudi odgovor na vprašanje odhajajočih kadrov.
Ali menite, da je pokoj za aktivnega človeka sploh možen? Ali pa je to le drugi tir, na katerem se več lahko ukvarjate s konjički?
»Nekateri pravijo, ko bi si izbirali poklic še enkrat, bi si zbrali kaj drugega. Moj poklic, delo in konjički, so med seboj v neki odvisnosti, ki mi v sedanjem obdobju omogoča prelivanje časa brez velike spremembe v načinu življenja. Vedno, ko so me prilike potegnile izven tega kroga v druge službe, sem se počutil negotovega, na tujem terenu. Ne le stroka, tudi ljudje, ki v tej stroki delajo, so mi blizu, človek bi rekel, da dobi neke vrste krvno grupo, pripadnost, nekateri bi z grozo rekli tudi ceh. Toda če stvar dodobra poznaš, če s tem in od tega živiš, potem je najbrž tudi takšen konjiček tudi dokaz, da se v tem okolju tudi dobro počutiš. Še v partizanih sem se ukvarjal z zvezami in radiotehniko, sodeloval sem v inštitutu, ki se je ukvarjal s tem področjem dejavnosti, delal sem v tovarni, ki se je bavila s tem področjem, pa tudi doma sem imel tovrstne instrumente in majhno delavnico, zato sem zamudil marsikakšen ples ali razvedrilo, saj sem se razvedril na druge načine, toda kljub temu mi ni žal. In če govorim o radioamaterstvu, za katerega trideset let nisem imel časa, moram reči, da je zame okno v svet, kjer se ponovno srečujem s potrebo po znanju, bodisi tehnike, jezikov, geografije; to je področje, ki lahko izpolni čas in ambicije vsakogar, ki se za to 1 ; vname. Na koncu je to družba v j , malem, ki pa je v principu humana, ne, c pozna meja, ne diskriminacije, bodisi < po barvi, starosti, bogatstvu, kjer ni ne; prerekanj in kjer vlada samodisciplina Skratka prvine, ki naj bi bile last vsakega človeka."
Za konec bi nam morda povedali šo anekdoto iz časa svojega dela v Iskri.
wPo končani kinopredstavi sva se z,: ženo ustavila v kranjski Evropi, da bi j popila kavici in pivo. Ker je bilo polno, sva prisedla k mizi, kjer sta že sedela dva možakarja. Oba sta imela v | reverjih značke Iskre. Na vprašanje, kje delata, sta povedala, da je eden upokojenec, drugi pa še aktivno dela v £e£ Iskrini orodjarni. Na vprašanje, ali jih t poznata šefa orodjarne, sta odgovorila noV( pritrdilno, tudi inž. Lavrenčiča, ki je prj , bil šef oddelka, pod katerega je orod- $eVe jarna spadala, je eden poznal, tudi p tehničnega direktorja inž. Železnika kem je poznal. In o vsakem je dodal še kaj hiko zanimivega, da bi svoje poznavanje podkrepil. Poznal je tudi komercialne- vrh^ ga direktorja in dodal, da brez njega itak ne bi bilo nič, ker proda tudi Lr" slabo proizvodnjo. Tudi na vprašanje, rom če pozna generalnega direktorja je 1^,.. odvrnil pritrdilno in dodal, da je kar ranj, »fejst fant". Da se ne bi zapletal, sem Qj|j mu povedal, da sem to jaz. Pogledal va|c< me je iznad kozarca, pomežiknil Vedo upokojenemu tovarišu in se zazrl je ze vame rekoč: »Oprosti prijatelj, vsak
butec pa že ne more biti generalni di- vor" rektor Iskre".	'
Mara Ovsenik leta
i-
0
I-
u
t-
9-
i
O
je
d-
a,
10
ni
P
M
M
T6
to
nj
v
>lj
e-
o-
(O
io-
ni
jo
ie,
ta-
li-
jo
ra
o-
in
ije
v-
je
1Č
ili
li-
so
v
je
iu
o-
ž-
ia
e,
u, te z ar 3a $n m ti-in tički di te a-o, e, o-
3»
m
se
ia-
a-
ni
to
v,
ie
isi
te
ia
a-1
ZAKLJUČEK 1. INTERNEGA POSVETOVANJA O INOVACIJSKI PROBLEMATIKI
Na podlagi referatov, koreferetov in diskusije 1. internega posvetovanja o inova-cijski dejavnosti v ZP ISKRA, udeleženci ugotavljajo:
—	da je sedanje stanje inovacijske dejavnosti v ISKRI glede na izredno ambiciozne razvojne naloge in zadolžitve, ki jih je dobila ISKRA v temeljih plana razvoja SRS še vedno nezadovoljivo kljub nespornim uspehom in pozitivnim premikom;
—	da za zaostajanje inovacijske dejavnosti za potrebami programskega prestrukturiranja ISKRE obstaja vrsta vzrokov, tako objektivnih, izvirajočih iz neprilagojenosti ekonomskega sistema propulzhznim področjem kot tudi subjektivnih, izvirajočih Iz nezadostne osveščenosti, da je inovacijska dejavnost trajen in nepogrešljiv del modernega reprodukcijskega procesa;
—	da je bodoči razvoj ISKRE temeljno in neposredno odvisen od razvitosti inovacijske dejavnosti in večjega vrednotenja znanja kot vedno bolj dominantnega proizvodnega faktorja
—	da je bilo posvetovanje zelo koristno ter da številna udeležba izpričuje voljo raziskovalnih delavcev, da vsestransko povečajo učinkovitost svojega dela.
Zato udeleženci posvetovanja, razvojni vodje, raziskovalci in inovacijski delavci, ki jim je poverjena skrb za hitrejši razvoj ISKRINIH proizvodnih programov in osvganje modernih tehnologij in izdelkov, sprejemamo naslednje zaključke:
1. Okrepitvi razvojno-raziskovalne in inovacijske dejavnosti je treba zaradi njene bistvene vloge pri nadaljnjem razvoju in obstoju ISKRE poa/etiti vsestransko pozornost; to dejavnost je treba pri vseh samoupravnih, poslovodnih in' družbenopolitičnih odločitvah, ukrepih in ocenah obravnavati kot trajen in nepogrešljiv sestavni del kompleksnega proizvodnega procesa.
Z Vse TOZD morajo na temeljih srednjeročnega plana družbenoekonomskega razvoja ZP ISKRA opredeliti svoje razvojne cilje in v zvezi s tem tudi svoje konkretne proizvodne in raziskovalno-razvojne programe. Pri tem naj jim skupne službe DO in ZP pomagajo s strokovnimi analizami raziš kovalno-razvojne dejavnosti ter oceno programske usmeritve glede na razvojne cilje ZP ISKRA.
Z V vseh naših TOZD in DO je treba doseči pogumnejši in iniciathmejši odnos do investiranja v nove programe, nove izdelke in tehnologije ter v avtomatizacijo obstoječe proizvodnje, kar mora biti usmerjeno v radikalno zmanjševanje tehnološkega in rentabilitetnega zaostanka za razvitimi; pri tem je treba smatrati element časa kot enega najbolj kritičnih dejavnikov v inovacijskem procesu.
4.	Ker ugotavljamo, da je ena glavnih ovir hitrejšega inoviranja izredno pereče kadrovsko vprašanje, se posebej zavzemamo za vrsto ukrepov za ublažitev kadrovske krize, kot so:
—	bistveno stimuiativnejša in selektivnejša politika osebnih dohodkov ključnega razvojnega kadra, na katerem sloni osnovna teža razvojnih nalog;
—	uvajanje izobraževanja ob delu na široki fronti in v najrazličnejših oblikah, kar naj bi tudi odstranilo bojazen pred zmanjšano zaposlenostjo ob uvedbi novih programov;
—	sistematičnejše in načrtnejše angažiranje razvojno-raziskovalnih potencialov izven ISKRE, s tem, da se precizneje definirajo naloge in obveznosti, obenem pa jih z uvajanjem dohodkovnih odnosov funkcionalno in dolgoročno povezovati s proizvodnjo;
—	sodelovati pri vseh akcijah, ki potekajo v okviru reforme šolstva, zlasti visokega ter vplivati na večji in hitrejši priliv mladih kadrov v prakso;
—	organizacija posebnega posvetovanja o kadrovski problematiki v raziskovalno razvojni dejavnosti.
5.	V okviru uveljavljanja Zakone o združenem delu in uvajanja nove samoupravne in funkcionalne organiziranosti v ISKRI je treba poiskati tudi optimalne rešitve za institucionaliziranost raziskovalne dejavnosti, pri čemer moramo izhajati iz njene neločljive dohodkovne povezanosti z ostalimi deli reprodukcijskega ciklusa.
Ustrezno organiziranost in instituckmalizacijo naših raziskovalnih potencialov je trebe izkoristiti tudi za aktivnejše in sistematičnejše sodelovanje z Raziskovalno skupnostjo Slovenije in z drugimi raziskovalnimi organizacijami.
6.	Raziskovalna in inovacijska dejavnost je eden najpomembnejših kazalnikov bodoče razvojne uspešnosti, zato je njeni organizaciji, sistematiki, analitiki ter boljšemu pretoku informacij treba posvetiti mnogo večjo pozornost. Treba je nemudoma pristopiti k formiranju in izpopolnjevanju:
—	sistemov za iniciranje, vrednotenje in spremljanje izvajanja inovacijskih projektov na podlagi minimalne enotne metodologije tako, da bodo pravočasno vključene tudi vse specializirane službe (npr. za raziskavo tržišča, informacijsko-dokumentacijsko dejavnost, industrijsko lastnino, standardizacijo, za kakovost itd.);
—	sistema za vsklajevanje prekrivanj obstoječih in nameravanih proizvodnih programov;
—	sistema za evidentranje materialnih in kadrovskih pokazateljev inovacijske dejavnosti, s posebnim ozirom na družbene obveznosti in stimulacijske ukrepe za razvoj te dejavnosti.
7.	Upoštevajoč izkušnje tega 1. posvetovanja bomo tudi v bodoče stremeli k neposredni izmenjavi mnenj raziskovalnih in inovacijskih delavcev ter organizirali medsebojne stike na ustreznih tematskih posvetovanjih; s tem bomo tudi zmanjševali sedanjo izoliranost, razcepljenost in anonimnost raz is kovalno-razvojnega dela.
8.	Za uresničenje v zaključkih postavljenih nalog in številnih pobud, predlaganih v referatih in razpravi, naj področje za inovacije pripravi ustrezen akcijski program, katerega naj predloži v razpravo in samoupravno verifikacijo Odboru za inovacijsko dejavnost Skupščine ZP ISKRA.
9.	S temi zaključki posvetovanja je treba seznaniti vse samoupravne, *užbenopolitične in poslovodne organe v vseh TOZD, DO in SOZD ISKRA. Udeleženci posvetovanja želimo opozoriti vse samoupravne, poslovodne in
družbenopolitične dejavnike, da se morajo v celoti vključiti v prizadevanja za čim hitrejše inoviranja ISKRINIH proizvodnih programov, kar je ključni element ISKRINE perspektive kot napredne in v svet orientirane organizacije. Posebej pričakujemo ustrezno akcijo in pomoč družbenopolitičnih organizacij pri osveščanju naših delavcev v TOZD, da je samo z moč«) in učinkovito inovacijsko dejavnostjo ter nenehnim osvajanjem znanja za novo proizvodnjo možno zagotoviti dolgoročno perspektivo in socialno varnost slehernega delavca ISKRE.
AKCIJSKI PROGRAM ZA IZBOLJŠANJE INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V ISKRI
(SPREJET NA 5. SEJI ODBORA ZA	raziskovalno-razvojnem deiu	ter-	akcijskega programa opozorila kolek-
DNOVACIJSKO DEJAVNOST SKUP-	vzorčne obrazce za spremljanje	po-	tive ZP Iskra, da bodo tudi v svojih
ŠČINE ZP, Z DNE 6.10.1977)	teka razvojnih nalog.	organizacijah po svojih močeh poma-
Posvetovanje o inovacijski proble- Prepričani smo, da bo vsebina gpli pri izvajanju programa. -M.S.-matiki Iskre spomladi 1977 je bila prilika za analizo stanja in vloge inovacijske dejavnosti ter je dalo tudi pomembne pobude za izboljšanje te dejavnosti v vseh organizacijah združenega podjetja. O tem smo poročali v številkah 17 in 20—21 našega glasila.
Zaključke posvetovanja je sprejel tudi odbor za inovacijsko dejavnost skupščine ZP Iskra, prejeli pa so jih vsi samoupravni, družbenopolitični in poslovodni organi v vseh TOZD, DO in SOZD Iskra. Kasneje so zaključki dobili tudi močno družbenopolitično podporo na seminarju in delovnem sestanku predstavnikov družbenopolitičnih, samoupravnih in vodstvenih organov Iskre v Poreču oktobra tega leta.
Zaključki posvetovanja o inovacijski problematiki v Iskri nalagajo, da je treba pripraviti program konkretnih akcij za izboljšanje inovacijske dejavnosti. Tak program akcij je pripravilo podrede za inovacije ZP Iskra, odbor za inovacijsko dejavnost pa je o njem razpravljal na zadnji seji. Akcijski program zajema vso širino problematike o kateri je bilo govora na posvetovanju. Poleg akcij za izboljšanje sedanjega stanja našteva program tudi nosilce oziroma izvajalce akcij, pa tudi roke za pričetek ali izvedbo akcij.
Na omenjeni seji odbora za inovacijsko dejavnost so člani odbora v razpravi poudarih, da so nekatere zadeve zelo nujne, npr. enotna metodologija izvajanja inovacijskih procesov (akcija 6. 1), vprašanja dohodkovnih povezav (akcija 6.2) in politika nagrajevanja raziskovalno-razvojnih delavcev (akcija 4. 1). Mnenja so tudi bdi, da je treba čimprej organizirati tematsko posvetovanje o problematiki razvojnih kadrov (akcija 4. 3).
V razpravi je Miloš Kobe, direktor področja za inovacije, tudi obvestil odbor za inovacijsko dejavnost o sklepu kolegija področja za inovacije, da je treba v vseh delovnih organizacijah izvesti branžna posvetovanja o inovacijski problematiki. Po razpravi je odbor za inovacijsko dejavnost sklenil, da je treba z akcijami seznaniti predsedstvo skupščine ZP Iskra. Prav tako je odbor sklenil, da je treba z akcijskim programom za izboljšanje inovacijske dejavnosti v Iskri seznaniti prek glasila „Iskra" vse člane kolektiva.
Glede na to, da je akcijski program dejansko del realizacije zaključkov posvetovanja o inovacijski problematiki, ki pa doslej niso bdi v našem glasilu v celoti objavljeni - priobčujemo obenem z akcijskim programom tudi omenjene zaključke.
Iz zaključkov izhajajoči akcijski program objavljamo v celoti, vendar brez podrobnosti o izvajanju.
Nekatere akcije programa so bde že izvedene, nekaj jih je v teku oz. v pripravi, nekatere pa so sploh stalne.
Prve rezultate ene od konkretnih akcij lahko na primer v kratkem pričakujemo od delovne skupine za pripravo enotne metodologije za izvajanje in spremljanje inovacijskih procesov, katera pripravlja poseben poslovnik o
Akcije v 1977/1978
1. Okrepitev vloge razvojno-raziskovalne ter inovacijske dejavnosti
1.	1 Popularizacija zaključkov posvetovanja v glasdu in s posebnimi obvestili poslovnim in samoupravnim organom
1.2 Poročtia vodq RR dejavnosti in razprave o stanju RR dejavnosti v poslovodnih, samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah TOZD in DO
2.	Opredelitve razvojnih ciljev
2. 1 Razprave o programski problematiki v izbranih TOZD, kjer je situacija najkritičnejša (nadaljevanje akcije iz 1976 v sodelovanju s službami DO inZP)
2. 2 Pregled in primerjava vsebine srednjeročnih planov vseh DO s srednjeročnim planom ZP; vsklajevanje prekrivnih programov
2.	3. Priprave za ustanovitev delovne skupine za pripravo metodologije spremljanja življenjskega ciklusa izdelkov
3.	Investiranje v nove programe
3.1	Pregled prijav in analiza izvajanja investicij v vseh TOZD-ih
3. 2 Predlog izvedbe boljšega informiranja vseh, ki odločajo o investiranju, o novih tehnologijah in tendencah razvoja v svetu
3.	3 Tematski razgovor o sistematskem uvajanju avtomatizacije v proizvodnji (primer pristopa v IEZE)
4.	Kadrovska vprašanja
4. 1 Ustanovitev medbranžne delovne skupine za pripravo konkretnih predlogov za stimulativnejšo in selektivnejšo politiko OD RR delavcev 4. 2 Ustanovitev delovne skupine za pripravo predloga sistema stalnega dopolnilnega izobraževanja delavcev, posebej v RR dejavnosti
4.	3 Organizacija tematskega posvetovanja o problematiki kadrov v RR dejavnosti
5.	Institucionalizacija raziskovalnorazvojnih enot in sodelovanje z zunanjimi raziskovalnorazvojnimi organizacijami
5.1	Informacija vsem TOZD in DO o prednostih institucionalizacije RR enot (stimulativni ukrepi na podro^u inovacijske dejavnosti)
5. 2. Vzorec osnovnega sporazuma za sodelovanje ZPI z raziskovalnimi organizacijami
5. 3. Prijave potreb po raziskavah vseh TOZD na RSS za 1977/78
5.	4. Poročila programskih (razvojnih) direktorjev DO o stanju sodelovanja z zunanjimi RO na področnem kolegiju za inovacije
6.	Organizacija in pretok informacij o razkkovalnorazvojni in inovacijski dejavnosti
6 1. Ustanovitev in delo medbranžne delovne skupine za pripravo enotne
metodologije izbora projektov in za izvajanje inovacijskih procesov
6. 2. Priprava enotnih stališč ZPI glede dohodkovnih povezav med RR
enotami in drugimi udeleženci inovacijskega procesa
6. 3. Priprava predloga za informacijski sistem o RR dejavnosti za celo
6. 4. Izdelava akcijskih programov specializiranih služb ZPI za boljše vključevanje v inovacijski proces
6.	5. Ustanovitev aktiva BIRMA za seznanjanje z izkušnjami BIRMA o organizaciji in vodarju RR dejavnosti
7.	Medsebojna povezava delavcev in dela
7. 1. Tematska posvetovanja in razprave
7. 2. Dogovor o popularizaciji dosežkov RR dela v glasilu „Iskra“
7. 3. Dogovor o priobčevanju krajših vesti (ne samo strokovnih člankov) o RR dosežkih v Poročilih Iskre
7.	4. Priprava letnih planov RRD TOZD in DO za 1978 in njih vsklajevanje
8.	Seznanjanje samoupravnih, poslovodnih organov in družbenopolitičnih organizacij s problematiko
8. 1. Obvestilo vsem udeležencem in povabljencem posvetovanja ter vsem poslovodnim, samoupravnim ter družbenopolitičnim organom o zaključkih posvetovanja.
KRATICE:
RR = razvojno raziskovalna dejavnost RSS = Raziskovalna skupnost Slovenije RO = raziskovalne organizacije
EIRMA = European Research Management Associatkm, Evropsko združenje za vodenje raziskav, katerega član je tudi Iskra.
rj>UŠAN ŽEUEZNOV:
1 , ►.S prihodom k Titu," je nadaljeval svojo pripoved general 5eželj, „se je zame začelo popolnoma novo življenje. Lahko bi iH lih označil za najlepša leta mojega življenja. Že po nekaj dnevih la HoVe službe sem pozabil na vse organizacijske težave, saj mi je I® M njih ogromno pomagal prav tovariš Tito, s katerim sem bil 3; teveda vsak dan v stiku.
3' Poleg državniških in drugih obveznosti je imel Tito za vsa-^ 'ega izmed nas iz garde vedno čas in lepo besedo. Tega zares ni V n'koli moč pozabiti."
I® „ln česa se najbolje spominjate ie prvih dni svoje službe pri ®' 'rhovnem poveljniku," sem ga prekinil.
..Zagotovo je bila to prvomajska parada leta 1945. Na čelu 31 terade garda, jaz pa na konju Činošu, ki sem ga zaplenil Bolga-|om leta 1944. na Palisadu, ko sem s svojimi vojaki uničil njihov |e •torpus. Na tej paradi so bili sami vojaki in med njimi tudi ir t?.njen'' P® venc*ar so korakali mimo tribune, da se je vse treslo. 73 °ili smo ponosni, ko smo pogledovali na ožarjene obraze prebi-! ''alcev svobodnega Beograda. Tudi Staremu sem pozneje pripo-1 Redova!, da je bilo tudi med mojimi vrstami več ranjencev. In bil r. k zelo zadovoljen nad ponosom naših vojakov."
»Pravkar ste omenili bitko z Bolgari," sem posegel v razgo-'* vor, „ali bi o tem lahko povedali mak) več? "
»Zakaj pa ne, prav rad. O tej bitki sem se s Titom pogovarjal k »ta 1949 po mitingu v Titovem Užicu. Poslednje leto vojne sem
bil s proletarci na Zlatiboru, ko je prišel ukaz, naj se odpravim proti Jelovi gori v nasprotni napad proti Draži Mihailoviču in njegovim četnikom. A bolgarski korpus se je tedaj razčeperil po Palisadu. E, ne boste ostali tu, Bolgari, sem takrat pomislil. Zdaj vam bodo proletarci pokazali, na čigavi zemlji ste. In zato sem se malce oddaljil od ukaza. Juriš za jurišem, napad za napadom, boji nož na nož — in tako smo uničili v bunkerjih utrjeni bolgarski korpus.
No, povrnimo se na že prej omenjeni miting v Titovem Užicu. Vračal sem se torej ob Starem z mitinga v Titovem Užicu in odpravili smo se na Palisad. Prišli smo tja in jaz sem tovarišu Titu vse natanko obrazložil. To so poslušali tudi številni drugi naši voditelji. Vendar priznam, da mi ni bilo vseeno, kaj bo na to rekel Tito ne glede na dejstvo, da je od tiste bitke minilo že pet let. V nekem hipu sem celo pomislil: »Milan, kaj ti pa je tega sploh treba? " Potem pa me je nenadoma stari potrepljal po rami, se nasmehnil in rekel vsem:
»Tovariši in tovarišice, takrat je imel samo Žeželj prav. Naj zdaj kdo vpraša Bolgare, kdo je osvobodil Jugoslavijo ."
Prva povojna leta sem s Titom v glavnem preživel v Sloveniji, na Bledu in potem skoraj ves čas na Brdu pri Kranju. V teh prvih povojnih letih, preživetih v Sloveniji do resolucije Inform-biroja, sem marsikaj doživel in tudi čakale so me hude in težavne preizkušnje.
Kot veste, je bil Tito v tem času dvakrat operiran. Prvič so mu operirali 1947. leta na Brdu žolč, drugič pa so ga 1951. leta na Bledu operirali za kilo. Teh dveh operacij ne bom nikdar pozabil, kajti v obeh primerih v svojih dolgih šestnajstih letih ob t Titu kot poveljnik gardnih enot in njegov osebni pribočnik ob vsej svoji prizadevnosti, vdanosti in ljubezni do svojega vrhovnega komandanta nisem mogel pomagati Titu iz čisto preprostega
razloga, ker se pač nikdar nisem razumel ali pa spoznal na medicino.
Zato nikoli pač ne bom pozabil teh dveh operacij, kajti tako sem želel pomagati Titu, a sem bil pri tem čisto brez moči. Kajti v času operacij so bili za Titovo varnost, oziroma za njegovo zdravje zavezani zdravniki, ker so bile pač potrebne operacije. Prvikrat mi je bilo takrat v življenju žal, da sem vojak. Če bi namreč znal ravnati s skalpelom tako, kakor sem med narodnoosvobodilnim bojem znal ravnati s puškomitraljezom, ne bi bil dal Tita zares nikomur v roke.
Še ko so potekale 1947. leta prve priprave za operacijo, sem bil čisto iz sebe. Hodil sem po hodniku na Brdu, kakor ris in grdo gledal okrog sebe. Jezen in besen sem bil, ker sem bil resnično brez moči in nikakor nisem mogel naravnost pomagati Titu. Pa tudi v skrbeh sem bil zanj, saj sem dobro vedel, kaj vse je moral Tito do takrat že prestati — od težkega detinstva, pa svetovna vojna, ranitev v njej, pa spet oktobrska revolucija pa rdeča garda, potem preganjanja med vojnama, zapori, težavno: ilegalno delo, narodnoosvobodilni boj, ponovna ranitev na Sutjeski — skratka cela Golgota trpljenja in naporov, ki ju je moral preiti moj vrhovni komandant in zdaj še operacija. Vendar sem se na drugi strani pa spet tolažil, ker sem jasno videl in spoznal, da je Tito resnični človeški fenomen, ki ga rodi samo lahko Jugoslavija, zdržljiv in neupogljiv človek, človek trdne volje, jeklenega srca. In vendar je bilo 1947. leta njegovo zdravje v krizi in danes lahko s ponosom in hvaležnostjo rečem, da mu je bilo to zdravje spet in znova povrnjeno prav v Sloveniji."
„ln kako je potekala prva operacija na Brdu? " sem prekinil svojega sobesednika, ki se je bil ob spominih na 1947. leto globoko zamisli, kot da išče za hipec pretrgano nit spominov.
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Teden Iskre na Reki
Pobrateni mesti Ljubljana in Reka že vrsto let zelo uspešno sodelujeta na vseh področjih, še posebej močna pa je industrijska menjava: Reka z močno luko predstavlja za Slovenijo okno v svet, Slovenija pa za industrijsko razvito obalno mesto „okno na celino11.
Iskra se obojestranskih koristi dobro zaveda, zato je tudi sama že vrsto let prisptna na področju trgovinske izmenjave. Vse analize pa so pokazale, da kljub pomembnemu deležu, ki ga Iskra v obliki svojih proizvodov prispeva na reško področje, še zdaleč niso izčrpane vse možnosti sodelovanja.
Iskra je danes podjetje z enim od najmočnejših odstotkov poprečne letne rasti vrednosti proizvodnje v Jugoslaviji, saj je letno povečanje izraženo v 20 do 30 %.
Iskrin razvoj temelji na lastnih razvojnih dosežkih, zato ima tudi skupino 1600 strokovnjakov, ki se ukvaija-jo izključno z razvojno dejavnostjo -kar pa še vedno ni zadosti za vse želje v zvezi z razvojem.
Razstava, ki so jo pripravili Iskrini „sejmaiji“ na Reki, točneje v dvorani mladosti na Trsatu, je skušala vse to zajeti. Vendar pa so imeli oblikovalci pred očmi še eno željo — prikazati vse tisto, kar Iskra danes je. To je pomenilo - začeti pri pretehtanem izboru izdelkov (nemogoče bi bilo kratko-malo predstaviti vse, kar pride iz Iskrinih tovarn), prikazati vsa prizadevanja, da je Iskrin izdelek res Iskrin — in v obliki sinteze vseh eksponatov pokazati, da je Iskrin razvojni in proizvodni potencial pripravljen na tretjo industrijsko revolucijo.
Mikroelektronika, ki zamenjuje komaj dobro dozorelo transistorsko tehnologijo in tehniko, ki je pred slabimi tremi desetletji pričela izpodrivati elektronke - postaja imperativ tržišča, ki mu mora slediti vsa svetovna elektronska industrija, če noče brezupno zaostati. Iskra sama se tega zaveda in odkrito lahko reče, da „ni zamudila zadnjega vagona11.
Razstava Iskrinih proizvodov je zajemala vrsto izdelkov iz vseh Iskrinih temeljnih organizacij od avtoelektrič-nih izdelkov do električnega ročnega orodja (uporaba le-tega je bila nazorno prikazana in je pritegnila veliko pozornosti), pa do najnovejših izdelkov široke potrošnje — stereo hi-fi gramofonov in radioaparatov. Zlasti omenjeni aparati, ki so prišli iz Iskrinih proizvodnih dvoran relativno zelo pozno, so zelo navduših — podobno kakor barvni televizijski aparati, ki so predvajali španski TV program.
Kritika razstave, ki je bila nedvomno izjemno dobro pripravljena, je skoraj neumestna. Vseeno pa bi bilo nemara dobro, če bi bil prostor, kjer so bili razstavljeni Vegini izdelki, nekoliko bolj poudarjen zaradi res zanimivih dosežkov na področju šolskih pripomočkov, prostor rezerviran za Zmajeve baterije pa nekoliko manj -saj res niso predstavljale nobene novosti.
Veliko pozornosti so pritegnile najnovejše ure Iskra quarz, ki so s popolnoma dognano obliko marsikateremu obiskovalcu izvabile pohvalne besede.
Razstavne prostore v Dvorani mladosti so dopolnjevale grafike in oljne slike ustvarjalcev, ki sodelujejo z Iskro — vsekakor domiselna in pohvale vredna ideja.
Iskrina udeležba na področju Reke
Področje industrijskega centra reške regije pokriva delo tamkajšnje podružnice Iskra Commerce TOZD Domači trg.
Reška filiala je ena srednje močnih, zaposluje štirideset ljudi, ki so povečini kvahficirani in visokokvalificirani. V okvir te podružnice sodijo tudi trgovine in servisi v Puli, sicer pa je osnovna naloga reške filiale pokrivanje istrsko-primorsko-goranske regije vključno z otoki.
Področje sodi med najrazvitejša industrijska mesta v SR Hrvatski z opaznimi potrebami po proizvodih profesionalne in široke potrošnje. Razdobje od leta 1970 do 1977 je pomenilo opazen porast prodaje, ki je narasla od prvotnih 30 milijonov na 140 milijonov v planu letošnjega leta.
Iskra posredno ali neposredno sodeluje z vrsto delovnih in trgovinskih organizacij reškega področja — najvažnejši kupci so „Elektromaterijal“, ..Brodokomerc111 „Brodo materijal11 in „Istra“ — Export — Import iz Pule.
Dolgoletni značaj ima tudi sodelovanje z vrsto najmočnejših proizvodnih organizacij iz Reke in okohce. Med najmočnejše partnerje štejejo Ladjedelnica 3. maj, puljski Uljanik, Rafinerija nafte INA, reška Luka in druge, zlasti specializirane za elektro-distribucijo. V letošnjem letu je na področju telefonije in montaže sklenjena vrsta pogodb, ki obenem predstavljajo pomembne obete za razširjeno prihodnje sodelovanje.
Morda velja posebej omeniti, da je Iskra sodelovala pri montaži termoelektrarne Urinj, kamor je poleg vgrajenih delov prispevala tudi komplete setov za preizkušanje obratovanja. Omenjena termoelektrarna pa je samo ena od številnih večjih objektov kjer je Iskra že sodelovala. Med drugim je, na primer, izdelala celotne telekomunikacije za predor Učka, udeležena pa je bila tudi pri izgradnji vrste veleblagovnic in športnih objektov.
V reški filiali posebej omenjajo zgledno sodelovanje s PTT službo tega področja ter sodelovanje s turističnimi in hotelskimi organizacijami te regije.
Pri vsakem uspešnem delu pa seveda ne gre brez težav. V področju, ki ga pokriva reška filiala, zaostaja servisna dejavnost, ki nikakor ne uspe stopati vštric s prodajno. Položaj pa se bo kmalu spremenil, saj prav zdaj vlagajo večja sredstva v razširitev obstoječih zmogljivosti servisnih delavnic na Reki in v Puli, predvidene pa so tudi nove servisne delavnice v Poreču, Pazinu in na Krku. Z realizacijo teh programov se bo splošna kvahteta Iskrinih uslug nedvomno precej povečala.
Iskrine vitrine tesno ob umetniških slikah.
Samoupravne sporazume bodo sprejeli pravočasno
V vseh sredinah delovne organizacije Iskra Commerce potekajo prav te dni obširne razprave o predlogih samoupravnih sporazumov, ki so nastali kot plod prizadevanj za uresničitev Zakona o združenem delu. Zeleno luč za to obširno samoupravno urejanje in dogovarjanje je dalo nedavno
7.	redno zasedanje Delavskega sveta Iskre Commerce in skupnega odbora za gospodarske zadeve in medsebojna razmerja tega kolektiva.
Eden izmed najpomembnejših dogovorov tega in drugih zasedanj je bil ta, da bodo v Iskri Commerce v široki samoupravni pohtični akciji, v kateri bodo sodelovali vsi delavci obeh dosedanjih temeljnih organizacij in Skupnih služb, sprejeli vse sporazume še letos, pa čeprav ne bi bilo treba sprejeti vseh.
Podobno kot drugod v Iskri, so tudi v Iskri Commerce ..prehodili11 predlogi samoupravnih sporazumov doslej že vse potrebne postopke. Kot že rečeno, jih je pred dnevi že obravnaval in predlagal ter dal v javno razpravo Delavski svet Iskre Commerce, pred njim pa še posebna strokovna komisija (organizirali so jo prav za ta namen) ter družbenopolitične organizacije in poslovodni kolegij.
ISKRA
Številka 50-17. dec. 1977
Razprava o predlogih samoupravnih sporazumov - skupno jih je 12 -
bo trajala do 22. decembra, do takrat pa naj bi delavci tega kolektiva poslali Samoupravni pisarni tudi svoje morebitne pripombe in predloge. Samoupravne akte bodo torej v Iskri Commerce — to zdaj laho trdimo zagotovo — podpisali še letos.
LD
V kulturnem programu je nastopal Slovenski oktet z vrsto zelo uspelih pesmi, ter dramski igralec Janez Hočevar, ki je prebral odlomke k Valvasorjeve Slave vojvodine kranjske, ki so opisovali pobrateni mesti v njegovem času. Izvajalci kulturnega programa so uspešno predstavili kulturo naše republike, vsi gostje pa so bili enotnega mnenja, da bi morali taka srečanja večkrat ponoviti

INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Osmič Bedjaničeve nagrade
Letošnji nagrajenci z nagradami dr. Vratislava Bedjaniča s članoma komisp prof- Mihajlom Golubovičem (tretji) in prof. dr. Antonom Ogorelcem (četrtil leve).
Osmič zapored so v mali sejni sobi Kluba delegatov v Ljubljani v torek, 13. decembra, podelili letošnje nagrade dr. Vratislava Bedjaniča. Intimni slovesnosti je razen predstavnikov TOZD TELA in TOZD SVN, naslednic nekdanje tovarne električnih aparatov — ustanoviteljice tega nagradnega sklada, prisostvoval tudi predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Klavs.
Lani v oktobru so vse elektrotehnične fakultete v Jugoslaviji, kot vsako leto doslej prejele razpis „Na-grad prof. dr. Vratislava Bedjaniča11, ki so v določenem roku komisiji za
prispeva k razvijajoči se proizvodnj na tem področju.
Za pozdravnim nagovorom di rektorja TOZD TELA Viktorja Ko rošca, je prof. Mihajlo Golubovič pre čital ugotovitve komisije, oz. obrazlo žitve za dela nagrajencev, predsednil komisije, prof. dr. Anton Ogorelec pl je nato podelil nagrade, in sicer: nagrado v znesku 8.000 dinarje' Srdjanu Stankoviču z beograjski elektrotehnične fakultete za doktor: sko dizertacijo: Algoritmi identifika cije sistemov realnem času, zasnovani na metodi dinamične stohastič aproksimacije.
Prof.dr.Anton Ogorelec je spregovoril o liku prof dr. Vratislava Bedjaniča.
oceno izbranih doktorskih dizertacij, magistrskih in diplomskih del, poslale skupno osem del.
Ocenjevalna komisija v sestavi prof. dr. Antona Ogorelca kot predsednika ter prof. dr. Antona Dolenca z zagrebške in prof. Mihajla Goluboviča z beograjske elektrotehnične fakultete se je sestala v oktobru in pregledala prispeli dve doktorski dizerta-ciji in po tri magistrska ter diplomska dela iz študijskega leta 1976/77. Ugotovila je, da razen ene doktorske dizertacije poslana dela ustrezajo razpisani tematiki - na osnovi svoje
Nagrade v znesku po 6.000 dinar- 0 jev so za svoja magistrska dela 'prejelf Željko Arbanasov z zagrebške elektro; tehnične fakultete za delo: Merili električni transformatorji s proti taktno karakteristiko v regulirnil EMP
Marija Ilič z beograjske fakultete zi delo:	Optimizacija upravljanja ]
zahtevnih sistemih z več kriteriji (upe rabnost v elektroenergetskih sistemih! in
Jože Kanduč z ljubljanske elektrotehnične fakultete za delo: Struktur3
Nagrada za doktorsko dizertacijo Srdjanu Stankoviču z beograjske elektrotek nične fakultete.
lu
PC
lu.
Ai
ok
vp
va
vo
po
ugotovitve in ob priporočilih, oz. mnenjih fakultet, s katerih so dela prispela, je pripravila predlog za podelitev letošnjih nagrad dr. Vratislava Bedjaniča, začetnika Tovarne električnih aparatov in pomembne osebnosti na področju elektrotehnike pri nas.
Slavnost v Klubu delegatov je začel prof. dr. Anton Ogorek, ki je najprej orisal lik osebnosti dr. Bedjaniča, nato pa predal besedo direktorju TOZD TELA Viktorju Korošcu, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen nagrad in tesnega sodelovanja med znanostjo in proizvodnjo, ki se že dolga leta tudi na ta način goji v obojestransko korist. Čestital je nagrajencem za uspela dela in jih pozval, naj tudi njihovo bodoče delo predvsem
analize velikih sistemov z uporabo ^ usmerjenih grafov in binarnih matrik ^
Nadaljnje tri nagrade v znesku po ^ 4.000 dinarjev za uspešna diplomski p,., dela pa so prejeli:	tu<
no
Mato Faruk z zagrebške elektroteh- nk nične fakultete za delo: Regulacija rnc hitrosti vrtenja asinhronega motorja s Kp spremembo napetosti statorja tel Milan Likar in Borut Zupančič, oba Z ter ljubljanske elektrotehnične fakultete, prc za deli: Tiristorsko stikalo in Adaptiv- me ni kompenzator motenj. Slavnost je Vo bila zaključena z zakusko.	pi$
črj
-C- prc
£ 5 S" L?	I	e- x"s- o »v o a. a. e* <
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ
Strokovno povezovanje varnostnikov
V začetku novembra so se sestali pooblaščeni delavci za varstvo pri delu v temeljnih organizacijah in delavci strokovne službe za varstvo pri delu Elektromehanike. Tak sestanek strokovnih delavcev s področja varstva pri delu ni nekaj novega. V zadnjem dveletnem obdobju je bilo že nekaj takih posvetovanj. Zadnji sestanek pa pomeni korak naprej, saj je prinesel dogovor o redni obliki strokovne povezanosti.
Ko so delavci večine temeljnih organizacij naše delovne organizacije sredi leta 1975 sprejeli samoupravni sporazum o varstvu pri delu, so se odločili tudi za delovno področje, organizacijo in pooblastila službe za varstvo pri delu, ki jo — kadar gledamo s stališča delovne organizacije — ' tvorijo tudi pooblaščeni delavci za varstvo pri delu temeljnih organizacij. Danes, po dveletnem obdobju, lahko ugotovimo, da so ti »varnostniki" v veliki večini temeljnih organizacij našli svoje mesto in vlogo. Strokovno in s precejšnjim občutkov se vključujejo v vsa pomembnejša dogajanja, kadar se lahko izboljšuje delovno okolje in popravljajo delovne razmere.
Dveletno obdobje pa je seveda še prekratka doba, da bi delo varnostnikov potekalo gladko. Osrednja tema zadnjega posvetovanja je bila zato namenjena prav izmenjavi izkušenj o premagovanju problemov, ki so prisotni pri dnevnem operativnem delu. Pogovor o tem je prišel v pravem trenutku tudi zaradi nove samoupravne organiziranosti temeljnih organizacij in delovne organizacije, saj sta položaj strokovnih delavcev varstva pri delu in pogoji njihovega delovanja tesno povezana z normativno ureditvijo celotne dejavnosti varstva pri delu.
Ob začetku dela pooblaščenih delavcev za varstvo pri delu v temeljnih organizacijah so bile dileme pri dveh vprašanjih: pri vprašanju njihove organizacijske vključenosti v temeljno organizacijo in pri tem, ali naj bodo varnostniki poklicni ali pa naj naloge Varstva pri delu opravljajo poleg drugih (svojih rednih) zadolžitev. Večina temeljnih organizacij je ocenila svoje rizike pri delu tako, da je potreben poklicni varnostnik. Taka orientacija se je izkazala kot pravilna. Danes na opravila varstva pri delu ne gledamo več tako ozko kot pred leti. Močno je že prodrlo spoznanje, da varstvo pri delu ni le preprečevanje nesreč pri delu in poškodb, temveč tudi preprečevanje vseh vrst zdravstvenih okvar, ki so kakorkoli povezane z delovnim okoljem in delovnimi razmerami. Zato je v večini temeljnih organizacij več kot dovolj strokovnih nalog, ki jih lahko opravlja le pokUcni varnostnik.
Pred dvema letoma je bila dana groba ocena, da bodo „novi“ delavci
na področju varstva pri delu spričo zapletenih in občutljivih nalog sposobni za samostojno ukrepanje šele po dveh letih. Prognoza je bila dobra. Med varnostniki je letos čutiti precej večjo živahnost, lotevajo se že zahtevnih strokovnih problemov, posamezniki pa so si s svojim aktivnim delom pridobih že tudi precejšen ugled v temeljni organizaciji. Ob tem pa je bilo ugotovljeno, da se nekateri varnostniki ubadajo z mnogovrstnimi težavami, kot npr.: za pomembne odločitve, ki povečujejo rizike, zvedo posredno ali prepozno, ko so že nastopile posledice take odločitve. Ali pa: varnostnika pokličejo k sodelovanju šele takrat, kadar nastane nek problem, kot posledica premalo var-
Sodelovanje se krepi
O srečanju mladine Iskre in Koroške dijaške zveze iz Celovca, ki je bilo v drugi polovici novembra na Bledu, smo na kratko že poročah. Srečanje in njegova uspela izvedba tajata, da o njem in o krepitvi sodelovanja z mladimi koroškimi Slovenci spet pišemo.
Na omenjenem dvodnevnem seminarju so mladi delavci iz Iskre Elektromehanike in mladi koroški delavci, ki delujejo v okviru KDZ, spoznali bistvene razlike položaja mladega delavca v socialističnem samoupravnem sistemu in v kapitalistični družbeni ureditvi. Mladi Iskraši so se seznanili s po-
nostno pretehtane odločitve ipd. Taki ložajem	slovenske manjšine	na
in rvvinnni Tvrimori Irnžain rt n n n H/-»	J	. . ...
in podobni primeri kažejo na ne dovolj izdelan organizacijski status varnostnikov.
Prisotni pooblaščeni delavci za varstvo pri delu so v tej zvezi podprli predlog strokovne službe k osnutkom nekaterih samoupravnih splošnih aktov. Tako je bila predlagana dopolnitev 49. člena enotnega osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo, po kateri naj bi med delavce, ki opravljajo delo in delovne naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo uvrstili tudi pooblaščenega varnostnika, ki s posebnim pooblastilom delavskega sveta že deluje v temeljni organizaciji. V osnutku novega samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu, v katerem bodo delavci v temeljnih organizacijah določali skupne osnove in merila za urejanje pravic, obveznosti in odgovornosti v zvezi z varstvom pri delu, pa je že vključeno določilo, po katerem bo direktor temeljne organizacije zlasti moral... »obveščati pooblaščenega delavca za varstvo pri delu v temeljni organizaciji o vsej dejavnosti temeljne organizacije, da bo lahko ocenjeval vidike varstva pri delu.“
Varnostniki so na posvetovanju obravnavali še vrsto konkretnih primerov in problemov pri svojem delu. Za tiste, ki imajo večje težave zaradi neurejenega organizacijskega statusa, je bilo dogovorjeno, naj ne čakajo dokončne ureditve vseh delovnih pogojev, tudi tistih, ki so vezani na organizacijski status, temveč naj se selektivno vključijo v razreševanje tekoče problematike in zadeve sproti urejujejo brez zaostrovanja in konfliktov.
Na istem posvetovanju sta bili obravnavani še dve drugi temi: problem funkcionalnega izobraževanja o varstvu pri delu v Elektromehaniki in normativno urejanje varstva pri delu v novih samoupravnih splošnih aktih. Prisotni so se dogovorih za dve osrednji temi naslednjega posvetovanja v decembru.
P. P.
Koroškem in s težavami, ki jih ima naša narodnostna skupnost pri zavarovanju obstoja in utiranju trdnejših poti svojega razvoja. Spoznah so značilnosti in posledice avstrijske raznarodovalne poUtike, ki sloni na pritiskih in grožnjah. Taka podtika lahko privede le do etnocida, nikakor pa ne do mirnega sožitja med sosednjimi državami, o katerem si upajo govoriti avstrijski krogi.
Udeleženci seminarja so se obogati-li s številnimi teoretičnimi spoznanji in bodo sedaj bolje razumeh oba družbenoekonomska sistema ter položaj mladega delavca v njih. Tovrstni seminarji imajo zelo pomembno vlogo v zamejskem delovanju mladih koroških Slovencev in jim tako organizacija Zveze socialistične mladine v Iskri kot tudi KDZ posvečata pose ono pozornost.
Dani Burnik nam je povedal, kako
Odbor za družbeni standard DO Iskre Elektro mehanika Kranj je na svoji zadnji razširjeni seji 6. decembra, M so se je udeležili tudi delegati in nekateri delavci naše obratne ambulante, obravnaval predlog samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, o katerem v teh dneh razpravljajo v krajevnih skupnostih in po temeljnih organizacijah združenega dela v kranjski občini. Razširjena seja odbora za družbeni standard naj bi bila le uvod v širšo javno razpravo po TOZD, ki jo vodijo sindikalne organizacije. Delegati so ponovno (kot že tolikokrat) izrazili pripombe, da je v Elektromehaniki premalo posluha za delo delegatov, kar pa bistveno onemogoča njihovo stalno aktivno delovanje. Menili so, da je ponesrečena razprava o predlogu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, zopet dokaz, da v Elektromehaniki ne znamo (ali pa nočemo? ) izvesti javne razprave o aktih, ki so pomembni za vsakega delavca.
.V
sodelovanje s slovensko mladino na Koroškem. Mladinska organizacija ZP Iskra je prva, vsaj v okviru našega združenega dela, ki je navezala stike z njimi.
Plod tega dogovora je bilo lansko in seveda tudi letošnje srečanje s Koroško dijaško zvezo, več nastopov njihovih glasbenikov na ljubljanskem radiu, izdaja male gramofonske plošče in drugo. Povabih smo jih tudi na
Mladi delavci Elektromehanike so se na blejskem srečanju s KDZ seznanili z razlikami v položaju mladega delavca v kapitalističnem in samoupravnem socialističnem sistemu.
S seje 00 ZK tovarne TEA
Komunisti Tovarne TEA so se 22. novembra zbrali na prvem sestanku osnovne organizacije v novem mandatnem obdobju. Na sejo so povabih tudi udeleženko oktobrske revolucije Ano Pavlin-Grunino.
Pri pravih so krajšo slovesnost v H počastitev 60-letnice oktobrske revo-|| lurije. Miro Erzi je prebral spomine I Ane Pavlin. Govoril je tudi o pomenu | oktobrske revolucije in poudaril njen I vpliv na delavsko gibanje v svetu.
Janez Žakelj pa je pripravil preda-. vanje Boj in razvoj KPJ med obema vojnama, ki spada v okvir družbeno-pohtičnega izobraževanja komunistov Tovarne TEA. Z njim je želel poudariti najbolj bistvene značilnosti bitke za enotno revolucionarno in lastnemu narodu odgovorno partijo. Opozoril je na nekatere zgodovinske izkušnje, ki predstavljajo še za našo sedanjo in tudi za bodočo aktivnost trajno vrednost in potokaz. Člani osnovne organizacije so bili seznanjeni o novih možnostih za sodelovanje med ZKJ in KP Kitajske.
Pod točko razno so komunisti temeljne organizacije TEA obravnavah proizvodno problematiko. Na posameznih linijah so se pojavih zastoji. je Vodja montaže je o tem pripravil pismeno poročilo.
Tudi direktor Jože Teran je izčrpno obrazložil nastanek zastojev v -j proizvodnji Tovarne TEA in prisotne
komuniste opozoril, da reševanje številnih perečih problemov predstavlja pomembno nalogo ne le za delavce TOZD TEA, temveč tudi za delavce drugih temeljnih organizacij, ki sodelujejo pri proizvodnji tovarne TEA. Uporabiti bomo morali vse sile, da bomo to vprašanje kar najhitreje ustrezno uredih.
Alojz Boc
je prišlo do sodelovanja mladine Iskre s koroškimi Slovenci:
„Če hočemo odgovoriti na to vprašanje, moram pogledati dve leti nazaj. Takrat smo mladi iz Iskra Commerce navezah prve stike z dijaki slovenske gimnazije v Celovcu. Dogovorih smo se za sodelovanje na kulturnem in športnem področju. Obljubili smo jim tudi materialno pomoč.
Obljubo smo "ob otvoritvi kluba KDZ tudi izpolnili. Poklonih smo jim gramofon in nekaj plošč. Tedaj smo se spoznah tudi s članom narodnega sveta koroških Slovencev Fih pom VVaraschem in vodjo mladinskega referata Mihom Zablatnikom, ki sta pohvalno ocenila naša prizadevanja za
Enota za zveze kranjske garnizije ..Stane Žagar" in mladina Iskre je v počastitev dneva republike pripravila družabni večer v domu JLA. Recital, ki so ga izvedli vojaki in naši mladinci, je bil dobro pripravljen.

Pred občnim zborom aktiva invalidov
Aktiv invalidov v Iskri Elektromehaniki je bil ustanovljen leta 1973. V njem je vključenih okrog 120 inva-liditih delavcev kranjske Iskre. Aktiv iz leta v leto izpopolnjuje svoje delovanje in vse bolj uspešno rešuje problematiko invalidov. Skupaj s socialno službo pri oddelku za družbene zadeve vlaga veliko prizadevanj v reševanje socialnih vprašanj. Predlaga prerazporeditev invalidnih delavcev na ustrezna delovna mesta, skrbi za izvajanje zdravstvene preventive za svoje člane in s tem tudi ustrezno kurati-vo. Večkrat organizira tudi razne rekreativne dejavnosti in pripravlja razna srečanja, izlete ter strokovne ekskurzije, na katerih se udeleženci med seboj spoznajo, vphvajo drug na drugega in tako lažje rešujejo svoje probleme.
S svojim dosedanjim delom je aktiv invalidov Elektromehanike opravičil svojo družbeno vlogo in si pridobil
OBVESTILO ČLANOM AKTIVA INVALIDOV
Aktiv invalidov Iskre Elektromehanike vabi vse svoje člane na izredni občni zbor, ki bo v četrtek, 22. decembra, ob 14,15 v dvorani delavskega samoupravljanja nad delavsko restavracijo.
Vabljeni!
letošnje srečanje mladih Iskra Commerce, kjer so se spoznah z mladimi delavci iz vseh republik. Sodelovanje smo razvijah tudi na področju športa in rekreacije, skupaj s predstavniki KDZ smo se udeležih mladinske delovne akcije Slovenske gorice 1977“
Načrti za sodelovanje v bodoče?
»Okvirno smo program nadaljnjega sodelovanja pripravih na zadnjem blejskem srečanju. Mladi Iskraši bomo koroškim Slovencem vseskozi stah ob strani, saj oni pri svojem boju zasledujejo samo en cilj — ohraniti svoj obstoj. Pri tem jim lahko nudimo oporo, da bi bilo njihovo bodoče delovanje še bolj uspešno."
Kako ocenjuješ seminar na Bledu?
»Naše srečanje je tako v seminarskem kot družabnem delu lepo uspelo. Na začetku smo imeli nekaj težav zaradi nepoznavanja izrazoslovja; ko smo našim gostom želeh obrazložiti naš sistem samoupravljanja, je prišlo do marsikatere nejasnosti. Kmalu smo našli skupen jezik in številne zaključke, ki bodo odločilno vplivali na razvoj našega sodelovanja v prihodnje in to ne le s KDZ, temveč tudi z osta-limi organizacijami na Koroškem."
Alojz Boc
določen ugled. Seveda ga tudi v bodoče čakajo pomembne naloge. Aktiv želi, da bi tudi v ostalih delovnih organizacijah ZP Iskra ustanovih aktive invalidov. Pobudo za to akcijo bi lahko dale osnovne organizacije sindikata. Aktiv invalidov Elektromehanike je pripravljen pomagati pri ustanavljanju aktivov z izkušnjami, ki so si jih člani nabrah v zadnjih letih. Se naprej bo potrebno razvijati human odnos do invalidnih delavcev. Njihovi sodelavci in vodstveni delavci lahko z dobro voljo na tem področju marsikaj pripomorejo.
Tri člane našega aktiva smo vpra-šah, kaj menijo o delu aktiva invalidov in kako jim je aktiv pomagal pri reševanju njihovih osebnih problemov.
IVAN MEZEG, zapOSien v mizarski delavnici: »Včasih, ko še nismo bili vključeni v Al, je bilo drugače. Danes se aktiv zelo zavzema za invalidne delavce in jim pomaga reševati vsakdanje težave, s katerimi se srečujejo bodisi doma, pri študiju ob delu ah na samih (Nadaljevanje na 6. strani)
ISKRA
Številka 50-17. dec. 1977
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
Nove delovne naloge
Leto se bliža svojemu zaključku in potrebno se je dogovoriti za vsebino in obseg delovnih nalog ter rezultatov dela za prihodnje leto. Smernice in naloge za realizacijo SR plana 76-80 v letu 1978 so pripravljene in zrele za javno razpravo.
katere odprte gospodarske in samoupravne probleme, ki lahko povzročijo slabša družbeno-ekonomska gibanja od načrtovanih. To se nanaša zlasti na
3slovanje v Elektrolitih, Keramiki,
Ko ocenjujemo realizacijo plana v letu 1977, smo lahko zadovoljni, čeprav nas tarejo nekatere težave in problemi, ki so vplivali na njegovo izvršitev. Celotni prihodek in dohodek bomo dosegli precej ugodno v primer-'javi z letom 1976, čeprav je slednje poslovno izredno slabo. V primerjavi s planom predvidevamo, da bo realiza-
cija dosegla planirano skoraj v vseh elementih poslovanja. Nekoliko slabši
je izvoz, katerega ne dosegamo zadovoljivo, predvsem zaradi notranjih r kvalitet.............................
posle
Magnetih in Uporih, ki mora dati večje rezultate z realizacijo predvidenih investicijskih vlaganj in ureditvijo dohodkovnih odnosov. Največ težav pa tvorijo razna dogovarjanja znotraj DO in SOZD, ki večkrat ob interesih posameznikov povzročijo, da se vse preveč ubadamo s pravnimi formulacijami, premalo pa z lastnimi proizvodnimi in tehnološkimi problemi.
Celotni prihodek v višini 783 milijonov din je za 28 % večji od ocene leta 1977. Se hitreje narašča dohodek in sicer s 30 % kot posledica realizi-
postavimo v strogo odvisnost od rezultatov dela, porabili vso akumulacijo.
Številni investicijski projekti, ki jih nameravamo realizirati ali pričeti z njihovo realizacijo, zahtevajo, da v največji možni meri združujemo za ta namen sredstva. Sporazum o združevanju v delovno organizacijo predvideva tovrstno združevarje sredstev kot posledico spoznanja, da lahko'le z združenimi močmi dosežemo velike' uspehe. Naša investicijska dejavnost je izredno dinamična, saj poleg nadaljevanja investicij v projekt ME, Potenciometre v Uporih, nameravamo ponovno vlagati v večjem obsegu v Elektrolite, Magnete, Upore in SEM ter začeti oz. nadaljevati z vsebinsko sanacijo keramičnih kondenzatorjev in Polprevodnikov.
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Z zasedanja delavskega sveta
V četrtek 8. decembra je zasedal delavski svet Skoke
vzrokov < v kvaliteti izdelkov in hkrati zaostritvi kvalitetnih pogojev in povečani konkurenci na zunanjih trgih. Visoko realiziran cetotni prihodek povzroča tudi visoke stroške, ki so presegli planirane in zaradi večkrat premalo kontrolirane porabe, porabili del predvidene akumulacije. Enako velja za rast osebnih dohodkov, ki se niso v celoti gibali z rezultati dela. Posledica teh nekaj, a bistvenih odnosov je, da bo predvidena akumulacija manjša kot smo ocenjevali ob zaključku prvega polletja 1977.
V letu 1978 načrtujemo okoli 30 % večji obseg poslovanja. Taka iz-redno visoka rast je pogojila, da smo kumulativno v okviru srednjeročnega plana in da bodo naša predvidevanja o obsegu poslovanja v okviru SR plana, presežena. Del zasluge za tako ugodna gibanja v prihodnjem letu je pripisati uspešnemu začetku sanacij v Žužemberku in Polprevodnikih, uspešnemu zaključku investicije v Feritih in še drugim investicijskim vlaganjem, ki
ranega ukrepa, daje potrebno sredstva trošiti izredno racionalno.
Le povečana ekonomičnost in produktivnost lahko namreč doprineseta k takim rezultatom, Id bodo omogočali normalno rast sredstev za osebne dohodke in akumulacijo. Kljub visoki rasti dohodka ne planiramo visokih skladov, ki pa glede na oceno rastejo z indeksom 150.
Planirani izvoz v višini 14 milijonov dolarjev predstavlja preko 30% od celotnega prihodka. Ta visok delež nam tudi vpliva na nižjo akumulacijo, kot bi jo imeli, če bi pretežni del proizvodnje prodali na domačem trgu. Ne glede na nekoliko manjše rezultate zaradi povečanega izvoza, ki narašča s 30 %, je le-ta naša nujnost in hkrati pogoj za še nadaljnji hitrejši in sigur-nejši razvoj.
Nakazana družbenoekonomska aktivnost v letu 1978 se nanaša v glavnem na naloge in rezultate dela znotraj delovne organizacije. Vsi odnosi s SOZD, SIS, DPS in drugimi, ki sodelujejo pri realizaciji dohodka TOZD, so v planih upoštevani, ne pa tudi dokončno opredenem. Dejstvo, da se bomo skozi vse leto, predvsem pa še v prvem polletju 1978 srečevali z raznimi sporazumi s tega področja narekuje, da smo za ta del svobodne menjave rezervirali del dohodka. Dokončna odločitev pa bo izrečena, ko bodo znani in tudi ovrednoteni programi dela v odvisnosti od planiranega oz. realiziranega dohodka.
bodo dala v letu 1978 večji rezultat. Pri tem pa ne gre pozabiti na ne-
osebni dohodki, kot gonilni ali zaviralni element poslovanja, bodo naraščali samo v odvisnosti od dohodka in produktivnosti ter v skladu z razmerji plana v dehtvi dohodka in čistega dohodka. Taka odločitev je logična posledica vsebine ZZD in spoznanj, da nam bodo osebni dohodki, če jih ne
Samoupravne naloge, predvsem s področja sporazumevanja in izdelave raznih samoupravnih aktov, ter izgra-jevanje dohodkovnih odnosov, so izredno obsežne in zahtevne. To zahteva veliko odgovornosti vseh pozitivnih sil v vseh sredinah. Sicer bomo potroSli preveč dragocenega časa in energije, kar bo povzročilo slabše ekonomske rezultate in poostrene samoupravne odnose in obratno, premajhna vloga samoupravnih in družbenopoUtičnih organov in organizacij bo pripeljala do slabših delovnih rezultatov.
potrošnje. Razpravljal je o poslovanju v prvem tričetrtletju, o delu sanacijskih komisij in dal v javno razpravo tri osnutke novih samoupravnih aktov.
O gospodarjenju Široke potrošnje v prvem tričetrtletju smo že pisali v našem glasilu in razprave ne bi ponavljal. Razveseljivo je dejstvo, da sta dve TOZD, ki sta bili ob tričetrtletju „pod vodo“ že, „izplavali“ in sanacijskih ukrepov ne bo.
O delu sanacijskih komisij je poročal Peter Grčar in ugotovil, da za dve TOZD sploh ne bo treba sanacijskih ukrepov, saj sta obe svoje gospodarjenje od polletja do septembra spravih na zeleno vejo. Ob tem so delegati ugotavljali, da je še vse premalo kontaktov med službami v delovni organizaciji in strokovnjaki iz TOZD. Res da služba za plan, analize ter investicije v delovni organizaciji vsake tri mesece dobi fiksne podatke, ki pa so kompleksni in o ozadju dela in problemov povedo zelo malo.
Razpravjalci so ugotavljali, da je to posledica zgodovine tovarn, ki so se združile v delovno organizacijo po 15, 20 in 30-letni samostojni zgodovini. Ni pa prav, da se po združitvi v de-
lovno organizacijo obnašajo, kot da so o sami. Šaj je bil namen zdru-
O.	Zorn
še vedno
žrtve enotno delo, enotno gospodarjenje in enotna poslovna politika.
O notranjem življenju posameznih TOZD vedo strokovnjaki v skupnih službah zelo malo. Služb iz delovne skupnosti v TOZD ne vabijo ne na kolegije, ne na seje samoupravnih organov niti na sestanke družbenopoHtič-nih organizacij.
Res da imajo TOZD neodtujljivo pravico do odločanja o poti svojega gospodarjenja, toda le v okvirih, ki so si jih postavili ob zružitvi v delovno organizacijo. S tako zaprtostjo v ozke tovarniške kroge so strokovnjaki v
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
TOZD MONTAŽA IDRIJA
Pred občnim zborom aktiva Kolektiv pogumno rešuje položaj
invalidov
(Nadaljevanje s 5. strani)
delovnih mestih. Invalidi imajo sedaj veliko več možnosti, da dobijo ustrezno delovno mesto, na katerem ni ogrožena njihova varnost.
Sam sem postal trajen invalid, ko sem si poškodoval desno roko v zapestju. Kljub temu sem se odločil za nadaljevanje šolanja. Na priporočila aktiva invalidov in vodje vzdrževalnih delavnic so mi odobrili predčasen izhod na predavanja in nadomestilo za zamujene ure. Po končanem prvem letniku delovodske šole sem ponovno zaprosil za povračilo šolnine, kar so mi tudi odobrili. Rad bi izrazil zahvalo aktivu invalidov za pomoč in prizadevanje pri reševanju vprašanj naših invalidnih delavcev."
Kakih večjih problemov na delovnem mestu nimam. Ob zaposlitvi v Iskri še nisem imela status invalida. Aktiv je poskrbel, da smo invalidi dobiU parkirni prostor ob Savi. Za delavce, ki imajo težave s prihodom na delo, obstaja možnost gibljivega delovnega časa, ki jim bistveno olajša težave. Številna vprašanja, ki so še nerešena, bi lahko z dobro voljo velikokrat tudi sami rešili — brez posredovanja aktiva invalidov.”
Na zadnji seji delavskega sveta Široke potrošnje je sanacijska komisija poročala o svojih ugotovitvah in ukrepih, ki so potrebni v idrijski TOZD ob vse večjih izgubah. Delavski svet je sanacijski program, čeprav je še v osnutku, podprl in pozdravil dejstvo, da se sanacijski ukrepi že izvajajo.
MARIJA SUŠNIK, tehnična risarka v merilnih napravah: „Nekaj časa nisem vedela za Al. Vanj so me pritegnili sodelavci. Menim, da so delavci, ki so sedaj v odboru našega aktiva, veliko pripomogli k uspešnemu delovanju. Če bomo tudi v prihodnje znali poiskati delavce, ki bodo tako uspešno vodili naš aktiv, bomo ob vsestranskem sodelovanju članov lahko še marsikaj dosegli.
ISKRA
Številka 50-17. dec. 1977
STANE MURN dela na ročni stiskalnici v tovarni TEA: »Delovanje aktiva je po mojem mnenju potrebno in koristno. Na sestankih aktiva invalidni delavci dobimo marsikatero izkušnjo, ki nam pomaga reševati svoje probleme doma in v službi. Tudi razne ekskurzije so zelo primerna oblika za dodatno usposabljanje invalidov. Organizirano delo z invalidi veliko pripomore k lažjemu vključevanju v kolektiv. Opažam pa, da nekateri vodstveni delavci nimajo vedno najboljšega odnosa do nas invalidov.
Zahvalil bi se rad aktivu invalidov, ki mi je pomagal do stanovanja na Planini. Moja velika želja pa je, da bi se na nek način uredilo, da bi vsaj v zimskem času lahko pričel z delom ob osmi uri. Moj vid je močno prizadet, noge pa imam zaenkrat še zdrave in jih zato želim ohraniti tudi v prihodnje. Kako neprijetna je hoja po zaledeneli Vodopivčevi ulici, pa sami, ki še dobro vidite, najbolje veste.”
A. Boc
Peter Grčar, predsednik sanacijske komisije je poročal o stanju v TOZD Montaža. Ugotovil je, da je treba vse, proizvodnjo, poslovanje in zlasti organizacijo dela zdraviti v korenini, saj je tovarna zašla v izredne težave. V svojih izvajanjih je analiziral vzroke, njihove posledice in potrebne ukrepe, da se stanje popravi. Dejal je, da je za korenito zdravljenje predvsem potrebno dati kolektivu pomoč in čas, ker le v daljšem obdobju je možno popraviti zamujeno in vpeljati nov strokovni kader, ki ga v TOZD zelo manjka.
Kot prvi vzrok je sanacijska komisija ugotovila, da so korenine težkega položaja v kadrovskem vprašanju. Mladi idrijski kolektiv se je pred dobrima dvema letoma znašel pred skoraj nerešljivim problemom samostojnosti, saj so mu manjkale izkušnje in predvsem industrijska tradicija. Zadnje čase so dobili iz Rudnika živega srebra vrsto dobrih kadrov, nekaj jih je prišlo iz šol, vendar so le-ti povečini mladi in zlasti na področju , malih elektromotorjevjim zelo manjka izkušenj. Zato bo treba dati vsem možnost in čas, da se svojega posla navadijo, dobijo globlji vpogled v proizvodnjo, poslovanje in zlasti v gospodarsko gibanje domače tovarne, delovne organizacije in trga.
Sanacijska komisija računa, s čimer se strinja tudi idrijska občina, da je kot prvi ukrep treba dati TOZD »finančno injekcijo” 50 milijonov din za investicije v novo strojno opremo, ki je za ureditev razmer in posodabljanje tehnologije nujno potrebna. Bistven problem v proizvodnji je namreč zastarela strojna oprema, saj je večina strojnega parka še iz časov ustanavljanja obrata v Idriji pred šestimi leti. Gotovo na taki zastareli opremi ni mogoče graditi sodobnejše tehnologije dela, niti iz teh strojev pričakovati visoke kakovosti.
Idrijska občina je obljubila, da bo dala vso poUtično podporo uresničevanju načrtov kolektiva, ki si jih je zastavil za svojo sanacijo. Sanacijska komisija računa da bo TOZD letošnje in leto 1978 še zaključila z izgubo, v začetku leta 1979 pa se bo po načrtih gospodarjenje normaliziralo in tovarna se bo postavila na lastne gospodarske noge.
Taka dolgoročna rešitev je kljub tveganju finančnih sredstev nujna, saj mora TOZD več kot četrtino novih delavcev vpeljati v proizvodnjo in zlasti mladi strokovni kader mora v tem času dobiti svoj vpogled in izkušnje v proizvodnji malih elektromotorjev. Zlasti težka pa je ugotovitev sa-
skupnih službah, čeprav imajo najvišje kvalifikacije pogosto premalo »porabljeni”, čeprav bi v marsikaterem tozdu potrebovaU njihovo strokovno mnenje ali nasvete.
Sekretar ZK Božo Iglič je celo menil, da so podatki, ki jih prejema plansko analitska služba včasih samo blizu resnice in so večkrat tudi »sfrizi-rani”. V marsikateri TOZD rajši vidijo, da neuspehi in problemi ostanejo za zidovi domače tovarne. Posledica vsega tega pa je, da TOZD iščejo in zalrtevajo pomoč od strokovnjakov v skupnih službah šele takrat, ko jim teče voda v grlo in je težko ukrepati. »Popravljanje” v takem položaju je že nemogoče in je treba iskati rešitev zunaj delovne organizacije. Ob vsem tem pa nastaja velika škoda v delovnih kolektivih TOZD, saj vsaka negativna bilanca pusti v tovarni zoprn občutek negotovosti.
Zato je delavski svet sklenil, naj v TOZD vabijo na vse važnejše seje strokovnjake iz skupnih služb, da bi ti spremljali dogajanja tekoče in po svoji službeni dolžnosti v potrebnih primerih lahko ukrepali.
Po krajši razpravi je delavski svet dal v javno razpravo tudi tri osnutke samoupravnih sporazumov in sicer: Osnutek Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO, Osnutek samoupravnega sporazuma o celotnem prihodku, dohodku, čistem dohodku ter srednjeročnega razvoja DO in Osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD.	________
Osnutki bodo v javni razpravi do 17. decembra, 23. decembra pa se bodo delavci v TOZD delovne organizacije na referendumih odločili, ah jih bodo sprejeli, ah ne.
FY
Ker je TOZD le montaža malih elektromotoijev, jim v matični tovarni v Železnikih v glavnem izdelujejo polizdelke, ki jih v Idriji le montirajo. Tudi tu prihaja do zapletov, ker vsak nedostavljeni delček zavira redno proizvodnjo. Zato že pripravljajo samoupravni sporazum o dobavi polizdelkov, repromateriala, cenah uslug, itd.
Tako bodo uzakonih reden pretok polizdelkov in s tem tudi rednejšo in učinkovitejšo proizvodnjo. Saj je podatek, da v Idriji porabijo komaj nekaj nad polovico razpoložljivega delovnega časa za efektivno delo, gotovo nevzdržen. Ves ostah čas pa se porazdeli v čakanju, organizacijskih slabostih, bolniških in dopustih. Sanacijska komisija meni, da je tu možno najti celo kopico skritih rezerv in z odpravo teh anomalij dobiti trdno gospodarsko podlago.
Delavski svet je delo sanacijske komisije pohvalil, hkrati pa je priporočil, kolektivu TOZD v Idriji, naj strokovno mnenje po duhu in črki upošteva, kajti samo tako bo možno popraviti stanje in dobiti trdno gospodarsko osnovo.
ZAHVALA

Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz montaže telefonskih aparatov v TOZD TEA in ostalim, ki so prispevali ža lepo darilo. Vsem želim veliko delovnih uspehov!
Cilka Čater
sv
h
lil
ne
ta
k<
se
n<
sv
tu
Pr
n
gl
Jc
IX
eh
či
ti
m
Z1
ne
nc
za
in
in
nacijske komisije, da zaposlenim v idrijski Montaži manjka industrijske mentahtete in življenjske povezanosti z delom. Tako predanost in zavest kolektiva pa bodo morale družbenopolitične organizacije v TOZD nujno izoblikovati. Kajti le visoka zavest in predanost delu in kolektivu bo porok, da se bodo zmanjšale bolniške, »plavi” in še marsikaj drugega, kar je vzrok pogosto nepovezanemu in slabo organiziranemu delu.
Jer
na
ne
bo
sv<
po
je,
gla
P°
Isl
dr< de! s t njč si. so ni\ ko var
spi
tez
noi
žei
ki
je :
taz
Čla
Pre
op
ar
lel
cuc
no
zdi
dal
koi
gar
nja
Ko
ele
Vz
no:
sov
kal
del
zak
TO
ten
sle<
ved
Upi
raz
ren
Upi
del
zag
koi
pra
TO
odi
Z zasedanja delavskega sveta.
dol
pot
nje
dol

INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV
Volilna konferenca sveta ZK
Preteklo soboto so se zbrati člani sveta zveze komunistov novogoriške Iskre — Avtoelektrike na letošnji volilni konferenci. Osrednja točka dnevnega reda je bila, razen volitev sekretarja in namestnika sekretarja ter komiteja ZK, poročilo dosedanjega sekretarja Maksa Milavca, ki je kritično podal pregled dosedanjega dela sveta ZK. Konference so se udeležiti l tudi sekretar sveta ZK ZP Iskra Stane Preskar, sekretar občinskega komiteja ZK Nova Gorica Tomaž Beltram, glavni direktor Iskre — Avtoelektrike Jože Eržen, predstavniki družbenopolitičnih organizacij Iskre - Avto-j elektrike, direktorji TOZD in področij, delegat občinskega komiteja ZK Drago Stefanič in poverjenik »Komunista" v DO Jože Šuligoj.
Letošnja volilna konferenca sveta ZK je potekala sredi izredno intenzivnega dela prav v času, ko se je potrebno z vsemi silami angažirati za izvedbo zakona o združenem delu na eni strani in po drugi strani v času, ko vsi narodi in narodnosti v naši domovini praznu-
rilih za delitev sredstev za osebne dohodke, predvsem o realnem ugotavljanju prispevka delavca k delu, odvisno od rezultatov dela in poslovanja TOZD. Nujno je potrebno spremeniti dosedanja določila na tem področju in vezati prispevek delavca k delu na količino, kakovost dela in odvisnost osebnih dohodkov od dohodka TOZD. Vključevanje delavcev v razprave mora sloneti na že vstaljeni praksi, to je na organiziranih in dobro pripravljenih sestankih samoupravnih delovnih skupin in samoupravnih organih.
»Delovanje sveta ZK in 00 ZK po temeljnih organizacijah in skupnih službah", je poudaril tov. Milavec, „je bilo učinkovito in plodno. Iz poročil,
| ki so bila pripravljena in obravnavana po 00 ZK, je razvidno, da so se člani ZK aktivno vključevati pri reševanju aktualnih vprašanj iz področja naše samoupravne organiziranosti, delegatskega sistema, nalog s področja uvajanja ustavnih preobrazb, uveljavljanja in sprovajanja zakona o združenem
Predsedstvo volilne konference sveta ZK.
jemo .zgodovinsko pomembne jubileje naše partije in tovariša Tita, neumornega komunista, državljana sveta in borca za mir.
Zbranim komunistom je sekretar sveta ZK Maks Milavec podal obširno poročilo o dosedanjem delu. Povdaril jc, da je potrebno na konferenci dati glavni povdarek oceni družbenopolitičnih in samoupravnih razmer v Iskri — Avtoelektriki.
Iz pregleda dosedanjega dela s področja izvajanja zakona o združenem delu je bilo razvidno, da so aktivnosti s tega področja v prvi polovici letošnjega leta potekale nekoliko prepočasi. Da bi delo hitreje in bolje potekalo, so v juniju letošnjega leta imenovati na nivoju DO posebno koordinacijsko komisijo za spremljanje in uresničevalce zakona OZD. Ta komisija je sprejela sklep, da se najprej pripravijo teze za uskladitev samoupravnih odnosov in organiziranosti TOZD združenih v DO — Iskra - Avtoelektrika, ki jih je že dala v javno razpravo. Ker je bila konferenca prav v času živahne razprave omenjenih tez, so se tudi Člani sveta izjasnili in opredeliti do predlaganih tez.
Menili so, da je v tezah postavljena opredelitev osnova za nadaljnji razvoj amoupravnih in drugih odnosov vseh klavcev Avtoelektrike. Podprli so tudi globalne usmeritve glede družbeno ekonomskih odnosov in ciljev združevanja TOZD v DO. Prav tako so dali soglasje k izvajanju določil zakona o združenem delu glede predlagane organizacijske rešitve ustanavljanja novih TOZD, kot so TOZD — Komerciala, TOZD — Inštitut za avto-elektriko in opredelitvi skupnih služb. Vzporedno s tem so povdarili pravilnost zastavljenih dohodkovnih odnosov med temi in proizvodnimi TOZD, kakor tudi predlagani položaj Tovarne delovnih sredstev. Glede določila zakona o pogojih za organiziranje TOZD so smatrali, da se razprave o tem lahko in morajo nadaljevati v naslednjem obdobju, s tem, da bodo vedno upoštevati že sprejete samoupravne splošne akte o nadaljnjem razvoju TOZD v okviru DO. Konferenca je dala vso podporo samoupravni organiziranosti, ki je opredeljena v tezah, saj le na tak način zagotovijo nadaljnje delo in boljše ter konkretnejše izvajanje samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev v vseh TOZD na vseh nivojih samoupravnega odločanja.
Posebno pozornost glede izvajanja določil zakona o združenem delu je potrebno do konca leta in v naslednjem obdobju posvetiti izvajanju tistih določil, ki govorijo o osnovah in me-
delu, kadrovske problematike, ideološkega političnega izobraževanja in gospodaijenja v TOZD in delovni organizaciji. Iz poročil je razvidno, da smo malo zapostaviti le področje ljudskega odpora in družbene samozaščite, zato bo potrebno tem vprašanjem posvetiti v naslednjem obdobju več pozornosti."
V zadnjem mandatnem obdobju je svet ZK Iskre — Avtoelektrike na vseh sestankih, ki so biti v večini primerov, zaradi izredne aktualne problematike razširjeni na celotni politični aktiv delovne organizacije, kritično ocenjeval ter predlagal razne ukrepe za reševanje problematike iz naslednjih področij:
1.	Gospodarjenje v delovni organizaciji, kjer so analizirali dosežene rezultate za posamezna obračunska obdobja ter predlagali in podpirati ukrepe za doseganje čimboljših rezultatov.
2.	Poročilo o javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu.
3.	Poročilo o poteku akcije o vpisu posojila za ceste, kjer so z zadovoljstvom ugotovili, da so predvideno vsoto v večini primerov presegli za več kot 100 %. Posojilo za ceste so vpisati vsi člani ZK, razen enega v dogovorjeni višini.
4.	Obravnava tez o samoupravni organiziranosti TOZD - združenih v DO Iskra Avtoelektrika, kjer je bilo v ospredju vprašanje dohodkovnih odnosov med TOZD in DSSS ter vprašanje okrog TOZD — posebnega pomena, ki bi jo na novo ustanovili.
5.	Obravnava sporazuma o združevanju v SOZD — Iskra.
6.	Obravnava problematike o delitvi OD po delu in rezultatih dela, kjer se je dala tudi podpora uvajanju sistema vrednotenja delavčeve učinkovitosti.
7.	Obravnava predloga o priključitvi TOZD Livarna iz Aluminija Komen v ISKRO - Avtoelektrike.
8.	Podana je bila informacija o ustavni preobrazbi Ljubljanske banke.
9.	Obravnava zaključnega računa za leto 1976 in polletnega obračuna za leto 1977.
10.	Evidentiranje članov ZK za vodstvo v ZK.
Ena izmed stalnih nalog sveta ZK je bila tudi nenehna skrb za obnavljanje, pomlajevanje in seveda večanje vrst ZK. V preteklem mandatnem obdobju so sprejeti v ZK 41 novih članov, tako da je sedaj v vrstah ZK v Avtoelektriki 235 članov.
S ciljem, da bi delo poverjenikov komunista poživiti in koordinirano spremljati, je bil na pobudo sveta ZK ustanovljen aktiv poverjenikov ko-
munista v DO s sekretarjem, ki je takoj začel aktivno delovati. Aktiv si je izdelal svoj poslovnik in program dela. V čast letošnjih pomembnih obletnic, so ustanoviti marksistično knjižnico, kjer je na voljo približno 80 knjig. Žal, sF člani ZK premalo izposojajo to marksistično literaturo, kar vpliva tudi na bogatenje marksističnega znanja.
Poleg vseh naštetih nalog, za katere je bilo potrebno veliko angažiranosti, so našli čas tudi za idejnopolitično izobraževanje svojih članov. Za člane z daljšim stažem so pripraviti nekaj predavanj, ki so bila posvečena letošnjim jubilejem. Izobraževanje novo sprejetih članov pa je bilo organizirano s pomočjo delavske univerze v Novi Gorici.
Na koncu poročila se je tov. Milavec dotaknil še rezultatov poslovanja v letošnjih prvih devetih mesecih in povedal, da uspešno izpolnjujejo zastav-Ijene cilje na področju proizvodnje in prodaje ter organiziranosti in delovanju zveze sindikatov, zveze borcev in ZSMS v Iskri — Avtoelektriki. Vse tri organizacije je pohvalil zaradi njihovega uspešnega dela in nenehnega prizadevanja za dvig rezultatov na vseh področjih dela.
V živahni razpravi, ki je sledila po poročilu sekretarja, so zbrani komunisti dopolnili poročilo in sprejeti več pomembnih sklepovin smernic, ki bodo novoizvoljenemu svetu in komiteju služiti kot osnova za sestavo programa dela za naslednje mandatno obdobje.
Za novega sekretarja sveta in komiteja ZK Iskre — Avtoelektrike, so ponovno izvoliti Maksa Milavca, za namestnika sekretarja sveta Živka Kausa iz Tovarne AET Tolmin, za namestnika sekretarja komiteja Stanka Komela iz Tovarne velikih zaganjalnikov na nivoju delovne organizacije pa bo delovala tudi konferenca ZK, v katero so izvoljeni vsi člani sekretariata temeljnih organizacij in skupnih služb Iskre - Avtoelektrike. Marko Rakušček
TOZD ŽARNICE
Proslavili so jubilante dela in državne odlikovance
Konec leta je navadno najprimernejši čas za razna proslavljanja. Le-teh je bilo v številnih naših organizacijah združenega dela letos že precej, a kljub temu posvetimo še nekaj besed proslavitvi državnih odlikovancev in jubilantov dela v naši TOZD Žarnice.
V soboto zvečer so imeti v hotelu Bellevue slovesnost, na kateri so trem sodelavcem izročili državna odlikovanja za njihove dosedanje zasluge, prav tako pa so izročili priznanja osmim sodelavkam, ki so izpolnile dvajsetletno delo v TOŽD Žarnice.
Zdenka Damnjanovič je bila odlikovana z redom dela s srebrnim vencem, Edvard Šketa in Dušan Bivic pa sta prejela medaljo dela, oz. medaljo zasluge za narod.
Jubilantke dvajsetletnega dela so naslednje: Rozalija Brezar, Marija Grčman, Frančiška Marinčič, Amalija Mavsar, Marija Podtipec, Marija Predalič, Žvonka Pucihar in Zinka Šiško.
Po uradni izročitvi državnih odlikovanj in priznanj jubilantom dela so slavljenci preživeti prijeten večer.
-C-
Productronica 77
OD ŽICE DO MIKROVEZJA
Na sejemskem prostoru bavarskega glavnega mesta se je od 22. do 26. novembra zbralo preko 340 razstav-Ijalcev iz 11 držav. Mednarodna razstava s področja elektronskih elementov, polprevodnikov in sestavnih delov je bila organizirana po pedantno nemškem konceptu — razstavljeni proizvodi so biti razdeljeni na sedem vsebinskih grup, vsaka od njih pa je bila predstavljena na strogo odrejenem prostoru. Obiskovalcem so pregled domiselno olajšali z barvnimi označitvami posameznih razdelkov — in s tem dodobra uspeti, saj so marsikomu prihraniti mučno iskanje in ugibanje »kje je kaj".
»RUMENO IN RJAVO" PODROČJE
Že v uvodu sem omenil, da so biti razstavljeni eksponati razdeljeni po vsebinskem ključu na več »barvnih"
področij, ki so tudi prostorsko zavzemati določen prostor. Prvo od teh je bilo označeno z rumeno in rjavo barvo, razstavljala pa so pokazali najnovejše dosežke na področju kopirne in reprodukcijske tehnike ter na področju merilne, testne in anatizne tehnike.
Razstavljala na tem področju so pokazali vrsto izdelkov od opreme za rentgensko tehniko, analitske opreme za polprevodniško tehniko, najrazličnejših osciloskopov, oscilografov in optičnih kontrolnih instrumentov, do merilnikov trdote in opreme za meritve in ugotavljanje neelektričnih lastnosti materialov. Sodelovala je vrsta znanih firm (Agfa-Gevaert AG, Leverkusen; Rohde& Schvvarz, Munchen; Carl Zeiss, Oberkochen; Marconi Instruments Ltd.; St Albans; Ernst Leitz, VVetzlar. Seveda pa ni šlo brez Japoncev, čeprav »preoblečenih" v evropska oblačila - razstavljal je 01ympus Optical Co., Matsushita Electric itd.)
Razstavljala so ponujali precej (Nadaljevanje na 8. strani)
Prebrali smo za vas
Menda se je prvič zgodilo v slovenskem založništvu, da smo dobili v , obliki zbornika celoten diplomatski material o tako pomembnem mednarodnem sporazumu kot so to prav osimski sporazumi med Jugoslavijo in Italijo.
V	tem smislu gre vse priznanje koprski založbi »Lipa", ki je zbornik izdala. Čeprav knjiga v nekem smislu ne predstavlja uradnega dokumenta je vseeno dragocen priročnik in pomagalo slehernemu, ki ga bodisi ti sporazumi zanimajo ali pa bo več ati manj tudi službeno potreboval to gradivo za konkretizacijo omenjenih sporazumov. Ni potrebno še posebej poudariti, da bo knjiga dobro služila tudi politikom kot znanstvenikom, Id se ukvarjajo s to problematiko.
Zbornik je razdeljen na sedem poglavij. Uvodno poglavje pod naslovom »Osimo, novo poglavje v odnosih med Jugoslavijo in Italijo" je napisal Mitja Ribičič, ki je ob koncu pravilno zapisal: »Jugoslavija ponija po-osimsko perspektivo odprte meje in sožitja tudi preostalim šestim sosedam, prepričana, da je taka pot skladna z interesi narodov in narodnosti in jim odpira perspektivo mirne in ustvarjalne prihodnosti, za katere jih je pretekla zgodovina opeharila, perspektvo srečnejšega jutrišnjega dne."
V	drugem poglavju so zbrana obvestila javnosti o doseženem soglasju med SFRJ in Italijo o ureditvi nerešenih vprašanj in o bodočem spdeto-vanju, kjer najdemo z jugoslovanske strani ekspozeje in govore Miloša Mirtiča, dr. Jože Vilfana in Rudija Čačinoviča, z italijanske pa govore Alda Mora, Mariana Rumorja in Antonia Comeltija. Tretje poglavje je posvečeno podpisom sporazuma v Osimu z izjavama Miloša Mirtiča in Mariana Rumorja, medtem ko četrto poglavje prinaša samo ratifikacijo Sporazumov tako na jugoslovanski kot italijanski strani.
Zelo zanimivo je peto poglavje, v katerem so zaobjeta stališča pred-.stavnikov narodnosti, tako italijanske v Jugoslaviji, kot slovenske v Italiji.
Šesto poglavje prinaša celotno besedilo sporazumov in sicer v francoščini (v tem jeziku so sporazumi veljavni za obe strani) in seveda v slovenskem prevodu. Tega besedila je skoraj za stopetdeset strani, še posebej pomembni pa so tudi kartografski dodatki, ki natančno določajo razmejitev med Jugoslavijo in Italijo ter tudi lokacijo svobodne industrijske cone pri Sežani, medtem ko je zadnje, sedmo poglavje posvečeno izmenjavi ratifikacijskih listin.
Zbornik, ki so ga uredili Marjan Osolnik (predsednik uredniškega odbora), Črtomir Kolenc (odgovorni urednik) in člani Drago Mirošič, Radko Močivnik, Tone Poljšak in Karel Šiškovič, obsega nad petsto strani z dodanimi zemljevidi in fotografskim gradivom. Pri tem ne smemo pozabiti na delež dr. Karla Šiškoviča, ki je oskrbel celotno gradivo o Osimu z italijanske strani ter prevajalski delež dr. Branka Vrčona ter navsezadnje tudi ne Branislava Fajona, ki je domiselno in grafično odlično opremil zbornik o osimskih sporazumih med Jugoslavijo in Italijo.
PRODUCTRONICA 77
(Nadaljevanje s 7. strani)
izpopolnjene testne naprave za kontrolo tiskanih vezij z velikimi kapacitetami, popolno avtomatiziranostjo in (obljubljam) dolgo življenjsko dobo, kar pa seveda predstavlja le drobec široke ponudbe.
V okviru tega področja so organizatorji priredili dvodnevni mednarodni simpozij o avtomatskih meritvah in testiranjih v proizvodnji. Predavali so strokovnjaki iz firm RohdeSt Schvvarz, Mlin dren, Siemens, AEG Telefunken in drugi.
Naslendje področje, obarvano s krvavo rdečo barvo, je zajemalo raz-stavljalce polprevodniške tehnologije in mikroelektronike z vrsto firm in celo s knjižno založbo (Stuttgarter Buchdienst). Videli smo vrsto izdelkov — naprave za čiščenje zraka, analitsko opremo za polpre vodniško tehnologijo, opremo za mikrokapsuli-ranje tekočih kristalov, infrardečo procesno opremo, laserske rezalce, ultrazvočne čistilne naprave, vakuumsko opremo, integrirana vezja, mikroskope itd. Naj naštejem še nekaj raz-stavljalcev: Sloan Technology, Stuttgart; Merck, Darmstadt; Quarz& Siliče, S. A., Pariz, Air Products GmbH, Eching, in seveda še vrsta drugih. Tudi v okviru tega področja so se obiskovalci lahko udeležili dvodnevnega simpozija o proizvodnji pol-prevodniških elementov.
Nslednje področje so zavzemali izdelovalci montažne in vezne tehnike. Cela vrsta znanih firm - italijanski Olivetti Controllo Numerico, specialist za spaj kalno tehniko The Cooper Group, Altoflex, Pariz, itd. Razstavljali so domala kompletno opremo za izdelovanje tiskanega vezja — od barvil, filmov pa do kompletnih priborov za čiščenje jedkanih plošč. Tudi v okviru tega področja je potekal trodnevni seminar o izdelovanju in montaži tiskanih vezij.
Splošne proizvodne in operativne tehnike so bile predstavljene v na-
Pnevmatski pobiralec in izvijač za manjše vijake - vse v enem kosu. Razstavila in demonstrirala ga je firma „FIMECOR
Kovo iz Prage — ena redkih iz vzhoda. Pripravljen je bil petdnevni seminar o zagotavljanju kvalitete in zanesljivosti v elektronski industriji.
Zelo obsežno je bilo predstavljeno področje mehanskih in kemičnih procesov ter obdelave. Videli smo vrsto precej izpopolnjenih pripomočkov in aparatov za izdelavo tiskanih vezij — vse od laminatov do naprav za očiščevanje porabljene vode. Predstavljeno je bilo nekaj novih čistilnih postopkov za tiskana vezja, pripravljen pa je bil tudi seminar o funkcionalni galvano-tehniki v elektroniki.
Na vitja so bila poslednje področje, kjer je bilo tudi najmanj razstavljalcev. Pokazali so vrsto avtomatiziranih naprav za izdelovanje vseh vrst navitij ter seveda vso opremo, ki sodi zraven — testirne naprave za preizkušanje navitij, različne žice, izolatorje, „šivalne“ stroje za solenoidne tuljave, rezalce itd.
V okviru tega prostora je potekala tudi evropska konferenca „Coil
Več kilogramov težki kosi čistega silicija - vrednost večja od zlata.
slednjem področju. Razstavljeni izdelki so pokrivali celotno področje adhezivnih sredstev, pribora za transport, čistilnih naprav, industrijskih robotov, poklicne literature, specializiranega orodja, pripomočkov za programiranje do prezračevalnih naprav in osvetlitvenih pripomočkov. Izredno širok spekter izdelkov, ki je obiskovalcu verjetno edini „privoščil“ nekoliko lažji pregled.
Sodelovali so Bostik GmbH, Oberursel, Klebetechnik, GmbH, Dusseldorf, Owen Ltd., Northampton, pojavila pa se je tudi češka firma
NVinding International 77“ z delovnim naslovom »Položaj in tendence tehnike navitij".
Mednarodna razstava Productro-nica 77 je le ena od številnih prireditev munchenskega sejmišča, kjer se v desetletju zvrsti 11.000 firm iz 60 držav. V prihodnjem letu bo za nas zanimiva razstava »Electronica 78“ (od 9. do 15. novembra) ki bo skušala jasno prikazati stanje elektronske industrije v svetu, v letu 1979 pa 4. mednarodni kongres in razstava Laser-optoelektronik.
Stane Fleischman
Preproste napravice za snemanje izolacije - veliko zanimanje (zaradi dvomljive zanesljivosti), a malo kupcev.
~x
SMUČARSKI TEČAJI NA KRVAVCU
od 21. 1. do 28. 1. 1978 in od 4. 2. do 12. 2.1978
Bivanje v brunarici ali v njeni depandansi. Učili vas bodo priznani smučarski učitelji in vaditelji smučarskega kluba »NOVINAR" iz Ljubljane.
Cena tečaja je 1.650 din, plačate lahko v dveh polovičnih obrokih. V ceno je vračunana tudi cena žičnic.
SMUČARSKI TEČAJ V KRANJSKI GORI OD 6. 1. DO 14. 1 1978
Tečaj traja osem dni, bivanje je v hotelu KOMPAS v Kranjski gori. Cena tečaja je 2.090 din, v ceno je vračunana oskrba v hotelu in učenje smučanja.
Za oba tečaja se lahko prijavite v Počitniški skupnosti ISKRE, Ljubljana, Trg revolucije 3, K2, osebno ali po telefonu 324-765. Prijave sprejemamo do 20.12. 1977 prav tako morate vplačati tudi polovični obrok do 20. 12. 1977, drugo polovico pa do 18. 1. 1978 (oziroma do 3. 1. 1978 za tečaj v Kranjski gori). V primeru pomanjkanja snega oziroma premajhnega števila prijavljencev si organizator pridržuje pravico odpovedi tečaja.
Če se odjavite po 20. 12. 1977, zadržimo 20 % vplačane akontacije za kritje stroškov.
Plačate lahko na žiro račun Počitniške skupnosti ISKRA 50100-601-12066.
Podrobnejše informacije lahko dobite v Počitniški skupnosti ISKRE, prav tako tudi informacije o smučanju v Avstriji v Saalbachu.
SILVESTROVANJE V HOTELU MEDENA V TROGIRU PRI SPLITU
Cena silvestrskega aranžmaja je 1.400 din, v ceno pa je vračunano: — 6 polnih penzionov v hotelu MEDENA
—	svečana silvestrska večerja s celonočnim plesnim in zabavnim programom
—	aperitiv ob prihodu in odhodu
—	plavalni bazen z morsko ogrevano vodo
—	dvoposteljne sobe s kopalnicami in telefoni
—	organizacija in vodstvo silvestrskega aranžmaja
—	drugi stroški organizatorjev
Prijavite se lahko v Počitniški skupnosti ISKRA, Ljubljana, Trg revolucije 3, osebno ali po telefonu 324-765. Prijave sprejemamo do 23. 12. 1977, denar nakažite na žiro račun Počitniške skupnosti Iskra 50100-601-12066, do odhoda morate poravnati vse stroške.
V__________________________________________________________________y
SMUČARSKI TEČAJI
Športna komisija pri Sindikalni konferenci Iskre Elektromehanike v sodelovanju s telesnokulturno skupnostjo Kranj organizira smučarske tečaje (začetne in nadaljevalne smučarske šole za odrasle ter šolske in predšolske otroke).
Tečaji bodo v dneh:
od 30.1.1978 do 5. 2.1978 na Arehu (za odrasle in šolske otroke), od 13. 2.1978 do 19. 2.1978 na Arehu (za odrasle), od 17. 3.1978 do 22. 3.1978 na Krvavcu (za odrasle in predšolske otroke).
Cena tečaja je:
1,900 din na Arehu ah
1.980 do 2.200 din na Krvavcu in
1.300 din za predšolske otroke.
Plačilo je možno v dveh obrokih. V ceno je vključeno: polni penzioni, prevoz z žičnicami, smučarski učitelji, turistična taksa, prijavnina, zavarovanje in stroški organizacije tečaja.
Prijave sprejemamo od 15. decembra do ISJanuarja oz. do zasedbe razpoložljivih mest. Prijave sprejemata Vinko Šarabon tel. 33-68 in Rajko Kožar te. 29-52.
OBVESTILO
Odvetniška pisarna pri ISKRA COMMERCE je preselila svoje poslovne prostore iz Zaloške 69 na Cigaletovo 5 v Ljubljani (telefon 326-994). Tako kot doslej, bo pisarna poleg zastopanja ISKRA COMMERCE nudila pravno pomoč tudi ostalim organizacijam združenega dela v sestavi SOZD ..ISKRA" kakor tudi posameznim delavcem.
ŠTIPENDISTI ZP ISKRA POZOR!
Vsi, ki se zanimate za ŠAH (ŽRI, GO, idr.), ki ste že „mojstri" iger in tudi tisti, ki bi se le-te šele radi naučili, ste vabljeni, da se vključite v delo šahovske komisije KŠI. Organizirali bomo šahovsko šolo za začetnike, tekmovanja, sodelovali bomo na večjih turnirjih in dvobojih. Brez omahovanja se lahko prijavite vsak delovnik na referatu (Služba štipendiranja, Prešernova 27), ali pa se_ oglasite v prostoru KŠI (ETŠ, Vegova 4).
Vabljeni torej v čim večjem številu!
KŠ ZP ISKRA
V_____________________________v
POPRAVEK
V zadnji, 49. številki. Iskre, je bil objavljen na 7. strani razgovor z inovatorjem Dušanom Lahom o sodelovanju na razstavi RAST YU 77 na Reki. V razgovoru je prišlo do neljube pomote, ki je predvsem prizadela inovatorje iz drugih delovnih organizacij Iskre, ki so tudi sodelovali na letošnji razstavi. Dušan Lah mi je namreč povedal, da je sodeloval sam, kar pa ni res, zato se ostalim razstavlja Icem iz Iskre oproščam s prepričanjem, da je tudi po njihovi zaslugi ime Iskra v samem jugoslovanskem vrhu inovator-stva.
Še to:ZP Iskra je za kolektivno udeležbo na razstavi prejelo pismeno priznanje-
V ____________Marko Rakušček ^
SMUČARSKI TEČAJI KŠI
Klub Iskrinih štipendistov bo letošnjo zimo organiziral 2 smučarska tečaja za svoje člane. Tečaja bosta na Arehu na Pohorju in bosta trajala 7 dni Izmeni bosta:
30. 1. do 5. 2. 1978 - 10 oseb 13. 2. do 19. 2.1978- 15oseb Prvi tečaj je namenjen predvsem dijakom, drugi pa študentom. Cena tečaja je 1.900 din, od tega pa bo KŠI plačal za prijavljene člane 900 din. V ceno je vključeno: polni penzioni, vozovnica za žičnice, učenje smučanja, prevoz tja in nazaj, zavarovanje.
Prijavite se v Službi štipendiranja, Ljubljana, Prešernova 27 (tel.: 24-905) do 31. 12. 1977, kjer dobite tudi vse informacije.
KŠ ZP ISKRA
m———m
BRALCEM IN AVTORJEM
Obilica aktualnega gradiva, ki se nam je nabrala za dana šnjo številko Iskre, nam je preprečila objavo nekaterih član kov. Objavili jih bomo v prihodnji številki, ko bomo, kot zadnjič letos izšli na 12 straneh.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta
VENCESLAVA PETERNEUA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem ERO-mala strugama in bivšim sodelavkam v SPD za izrečeno izrečena sožalja in namesto cvetja podarjeni denar
Jožica Kosec.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
LEOPOLDA KRIŽAJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem iz TK Tovarne ATC in Tovarne stikal za izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem najlepša hvala!
žalujoča sinova Ivan in Tone Križaj.
ZAHVALA Ob smrti drage mame
KATARINE BAJŽELJ
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz TOZD Števci za izraze sožalja, darovani venec, finančno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti
sin Friderik Bajželj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
VENCESLAVA PETERNEUA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem ERO in bivšim sodelavkam iz SP za izraze sožalja in denarno pomoč
hčerka Jožica Kosec.
v ZAHVALA
Ob nenadni smrti mojega skrbnega moža in atka
IVANA KRAMARJA
se iskreno zahvaljujem svojim sodelavcem iz prve delavnice SP za izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti
žena Kati in hčerka Helenca.
ZAHVALA Ob izgubi drage mame
TONČKE JERŠIN
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Števci za izraze sožalja ter denarno pomoč
hčerka Štefka Intihar-
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega ljubljenega očeta
ALOJZA KNIFICA
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem Tovarne stikal in obrata stiskalnice števcev za izrečeno sožalje, tolažilne besede in denarno pomoč
hčerki Majda Bohinec in Danica Vajda-
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi mojega ljubljenega sina
JANEZA BREKANA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v TK ATC za izraze sožalja, darovani venec in spremstvo na njegovi zadnji poti
neutolažljiva mami Milena in oče Ivan-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
IVANE GRIČAR
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem ključavničarske delavnice za izraze sožalja, darovana venca in denarno pomoč
sinova Miro in Franc-