Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA. 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
D
N
I
K
NOVI
Posamezna številka 200 lir
NAROČNINA četrtletna lir 2.000 - polletna lir
4.000 - letna 8.000 :: Za inozemstvo: letna naročnina lir
10.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I. gr. 70%
SETTIMANALE
ŠT. 1176
TRST, ČETRTEK 27. APRILA 1978
LET. XXVIII.
NE V IMENU VSEH
Ko je bilo v nedeljo, 23. t.m., objavljeno lastnoročno papeževo odprto pismo, naslovljeno na »može Rdečih brigad«, v katerem je rečeno, da jih kleče prosi, naj se usmilijo Alda Mora in mu prihranijo življenje ter ga vrnejo »svobodi, družini in civilnemu življenju«, smo bili sicer ganjeni nad papeževo dobroto in smo razumeli to dejanje, vendar pa se nismo mogli strinjati z njim. Papež Pavel VI. jim je govoril kot človek in »kot tolmač tolikih njihovih sodržavljanov« in se ni skliceval na svojo avtoriteto kot poglavar katoliške Cerkve, vendar pa je nemogoče, da bi javnost videla v njem samo zasebnika. Če hoče ali pa ne, za javnost je vedno poglavar vse katoliške Cerkve in kot tak predvsem tolmač vseh katoličanov, ne pa le svojih »sodržavljanov« ali »sonarodnjakov«, kot je menda hotel reči.
Kot slovenski katoličani — ali kratkoma-lo katoličani — se ne moremo strinjati, da vrhovni predstavnik katoliške Cerkve, največje verske skupnosti na svetu, naslednik sv. Petra in Kristusov namestnik na zemlji kleči pred »možmi Rdečih brigad«, pred zakrknjenimi in krvoločnimi zločinci, morilci nedolžnih ljudi, kot so bili pobiti stražniki in glavni urednik dnevnika »La Stampa«. Z vso pravico jih lahko poziva k usmiljenju, toda ne na kolenih, ampak v imenu Kristusovega nauka in človečanstva, ki je v največji meri navdahnjeno od krščanstva, v imenu zapovedi, ki pravi »Ne ubijaj!« in druge, ki pravi »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!-.
Papež ne bi smel storiti tistega, česar vedo, da ne smejo storiti predstavniki italijanske države, Krščanske demokracije in italijanskega sodstva, od katerih ni nobeden pokleknil niti v besedah pred Rdečimi brigadami, ker se zavedajo, kaj bi to pomenilo: kapitulacijo vrednot in institucij, katere predstavljajo. A tudi katoliška Cerkev, Cerkev nas vseh — kajti vsi, ki verujemo, smo Cerkev — se ne bi smela tako daleč ponižati pred kriminalnimi teroristi. Kot kristjani nočemo, da bi veljala naša vera za vero slabičev in naša Cerkev za Cerkev cmeravih in prestrašenih šlev. Kolikor vemo, ni nobeden izmed mučencev, ki jih časti Cerkev, na kolenih prosjačil za svoje življenje, in tudi njihovi soverniki niso na kolenih moledovali krvolokov in pre-ganjavcev Cerkve za njihovo življenje. Bili
(Dalje na 2. strani)
40 DNI PO UGRABITVI ALDA MORA
Vsako popuščanje odpira pot totalitarnim avantoraoi
Več kot štirideset dni je poteklo od u-grabitve predsednika Krščanske demokracije Alda Mora in pokola vseh petih članov njegove osebne straže, a usoda ugrabljenega politika je še vedno popolnoma neznana. Rdeče brigade so sicer objavile svoje osmo sporočilo in prvič postavile konkretno zahtevo po izpustitvi 13 zaprtih teroristov in kriminalcev, češ da bodo v nasprotnem primeru izvršili usmrtitev Alda Mora. Še pred tem se je na rdeče brigade osebno o-brnil papež Pavel VI. in jih »na kolenih« prosil, naj brez kakršnih koli pogojev izpustijo Alda Mora. Zaman je bilo do zdaj tudi prizadevanje mednarodne katoliške organizacije Charitas internationalis, ki bi po želji Krščanske demokracije in same Morave družine morala proučiti možnosti, da se Aldu Moru reši življenje. Do trenutka, ko pišemo te vrstice, se v uradih omenjene organizacije v Rimu in tudi v Zahodni Nemčiji, kjer živi njen predsednik msgr. Georg Hiissler, še ni nihče oglasil, čeprav uradniki noč in dan čakajo pri telefonih na morebiten poziv.
V svojem zadnjem sporočilu so rdeče brigade jasno povedale, da ne marajo nobenega posrednika, Krščanska demokracija pa naj uradno pooblasti organizacijo Charitas internationalis, naj se pogaja o zamenjavi ujetnikov, če res misli prihraniti smrt svojemu predsedniku.
Poleg sporočila so rdeče brigade posredovale tudi novo Morovo pismo, ki je bilo namenjeno tajniku Krščanske demokracije Zaccagniniju. Tako iz vsebine sporočila kot
iz vsebine pisma neovržno izhaja, da rdeče brigade nadaljujejo z izvajanjem svojega načrta, ki je in ostane postopno rušenje demokratičnega sistema in ustvarjanja pogojev za dokončen obračun z njim.
Glavna tarča rdečih brigad je seveda Krščanska demokracija, ki jo teroristi preračunano istovetijo z državo, saj se dobro zavedajo, kako je bilo, vsaj še do pred kratkim, zelo razširjeno mnenje — včasih tudi upravičeno — da je stranka relativne večine glede na svojo 30-letno vladanje eno in isto kot država. Tudi s tem si rdeče brigade skušajo pridobivati privržence, saj je znano, da so mnogi ljudje dovzetni za takšno modrovanje, tudi glede na številne napake in primere nepoštenosti ter krivic, ki so jih zagrešili nekateri predstavniki Krščanske demokracije v svojem 30-letnem vodenju države.
Rdeče brigade bodo po vsej verjetnosti nadaljevale s taktiko živčne vojne in pričakovati je treba še novih sporočil in morda tudi novih Morovih pisem. Vse to bi se prenehalo le v primeru, da policija odkrije »ljudski zapor«, v katerem je zaprt Moro, kar pa je spričo naravnost porazne neučinkovitosti, ki jo je doslej pokazala, prav malo verjetno. Čudimo se le, da vlada ni že od vsega začetka segla po sredstvu ki se je v podobnih primerih pokazalo za zelo učinkovito, se pravi po molku tiska. Marsikdo upravičeno ugotavlja, da so rdeče brigade že dosegle velik uspeh s tem, da se o njihovi organizaciji (Dalje na 8. strani)
Pomenljiva proslava na Dunaju
Dne 22. t.m., je minilo 35 let, odkar so na Dunaju obglavili 13 koroških Slovencev iz Sel, ki so bili Obtoženi sodelovanja s partizani. Na Dunaju je bila spominska svečanost, katere se je udeležil, poleg zastopnikov osrednjih organizacij koroških Slovencev, Združenja zapornikov iz koncentracij skih taborišč, jugoslovanskega veleposlaništva, Zveze koroških partizanov, jugoslovanskih borčevskih organizacij, dunajskega kluba koroških Slovencev in Komunistične partije Avstrije, tudi predsednik avstrijske
republike Rudolf Kirschlager. Vence so položili na kraju obglavljenja, na deželnem kazenskem sodišču.
Spominska slovesnost je bila v palači Alberta Schweitzerja. Spregovorila sta predsednika osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem in predsednik avstrijske republike. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc je spomnil na žrtve, ki so jih dali Slovenci v boju za svobodo in za obnovitev demokratične Av-(Dalje na 7. strani)
RADIO TRST A
»Brez samostojne slovenske liste bo na Koroškem vse izgubljeno«
: : NEDELJA, 30. aprila, ob: 8.00 Poročila. 8.15 Dobro jutro. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 S. maša.. 9.45 Neriški zvon (Laura Bergnach). 10.15 Vedri zvoki. 10.30 Lipalja vas. 11.00 Poročila.
11.05 Mladinski oder: »Čmuh«. 11.35 Nabožna glasba. 12.00 Poročila. 12.15 Glasba po željah.
13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13 20 Poslušajmo spet. 14.00 Poročila. 15.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba. 19.00 Poročila.
: : PONEDELJEK. 1. maja, ob: 2.00 Poročila. 8 15 Dobro jutro. 8.30 Prijateljsko. 9.30 S kuhinjo po svetu .Ivana Suhadolc). 9.45 Pesmi o delu. 10.05 Koncert. 10.30 - 11.35 Biti ženska. 11.00 Poročlia. 11.35 Plooza. 12 00 Glasba po žedjah.
13.00 Zbori. 13.20 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Glasba 15.00 Glasbeni ping-pong (Ivan Peterlin). 16.30 Mladi izvajalci. 17.00 Koncert. Vodi Uroš Prevoršek. 17.25 Glasbena panorama. 18.00 »Emigrant«. Napisal Izidor Predan: »Beneško gledališče« iz Čedada.
: : 'TOREK, 2. maja, ob: 7.00 Poročila.. 7.20 Dobro jutro - vmes (7.45 cca): Pravljica. 8.00 Novice. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila 9.05 Glasbena kronika. 9.30 Naši nepoznani znanci (Bruna Pertot). 9.45 Glasba. 10.00 Poročila. 10.05 Oddaja za otroški vrtec 10.15 Koncert - vmes (10.35 cca): Pisma Marie Isabelle Marenzi. 11.30 Poročila. 11.35 Plošča. 12.00 Glasba po željah.
13.00 Poročila. 13.15 Zborovska glasba (Antek Seražin). 13 35 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Motivi. 15.30 Poročila. 15.35 Top lestvica (Peter Švagelj). 16.30 Čudoviti otroški svet. 17.00 Poročila. 17 05 Koncertš Solista hornist Jože Falout in violinist Žarko Hrvatič. 17.30 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.05 Pravo-rečje. 18.20 Klasični album. 19 00 Poročila.
:	CHEDA,	3.	maja, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Do-
bro jutro - vmes (7.45 cca): Pravljica. 8.00 Novice. 8.05 Prijateljsko 9.00 Poročila. 9.05 Lahka glasba. 9.30 Roža mogota (Irena Žerjal). 9.45 Glasba. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole 11.00 Ljudje in dogodki. 11.30 Poročila. 11.35 Plošča. 12.CO Glasbena medigra. 12.10 Pojmo. 12,45 Kulturno in družbeno življenje slovenske manjšine. 13.30 Poročila. 13.15 Zbori. 13.35 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Kličite Trst 31085. 15.30 Poročila. 16.30 Otroci pojo. 17.00 Poročila. 17.05 Mladi izvajalci. 17.20 Glasbena panorama.
: : ČETRTEK, 4. maja, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro - vmes (7.45 cca): Pravljica 8 00 Novice. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila. 9.05 Vam ugaja jazz? 9.30 Mali oglasi. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11.05 Družina. 11.30 Poročila. 11.35 Plošča.
12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 »Primorska poje« 13.30 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 Novice. 14.20 Evergreeni. 15.30 Poročila. 15.35 Kaj je novega v diskoteki (Aleš Valič). 16.30 Odprimo knjigo pravljic. 17.00 Poročila. ,17.05 Antonio Vivaldi: Sonata. 17.35 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.05 Slovenska književnost. 18.20 Klasični album. 19.00 Poročila.
: :	PETEK,	5.	maja, ob: 7.00 Poročila. 7 20 Do-
bro jutro - vmes (7.45 cca): Pravljica. 8.00 Novice. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila. 9.05 Pevci v Sanremu 9.30 Iz beležnice Borisa Pahorja. 9.35 Glasba. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 10.35 Rojstna hiša. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Poročila. 1135 Plošča. 12.00 Opera. 12.45 Triletni naložbeni Kmetijsko-živilski načrt, ki ga predlaga vlada. 13.00 Poročila. 13.15 »Primorska poje«. 13.30 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14 20 Veliki izvajalci. 15.30 Poročila 15.35 Mladi in glasba. 16.30 Otroški vrtiljak (Marija Susič).
17.00 Poročila. 17.05 Franco Dominutti: Tri impresije. 17.25 Glasbena panorama. 18 00 Poročila. 18.05 Kulturni dogodki. 18.20 Klasični album. 19.00 Poročila.
.::	SOBOTA. 6. maja, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Do-
bro jutro - vmes (7.45 cca): Pravljica. 8.00 Novice. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Porodila. 9.05 Motivi. 9.30 Pregovori. 9.45 Glasba. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 10.30 Kulturno pismo. 11.30 Poročila. 11 35 Plošča. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Ljudske pesmi. 13.35 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Gremo v kino (Sergij Grmek). 15.00 Tekmujte s Petrom (Peter Cvelbar) 15.30 Poročila. 16.30 Svet okoli nas.
17.00 Poročila. 17.05 Mi in glasba. 18.00 Poročila.
18.05 »Lopez«. (Vladimir Bartol),' priredil Mirko Mahnič. 18.45 Vera in naš čas. 19.00 Poročila.
Kot smo že poročali, so Korošci sklenili, da gredo tudi na prihodnje občinske volitve, ki bodo prihodnje leto, s samostojno slovensko listo oziroma listami po občinah. Ta odločenost je bila ponovno potrjena na zborovanju občanov zgornjega Roža, ki je bilo prirejeno na povabilo Kluba slovenskih občinskih odbornikov, Socialno gospodarske skupnosti v šent Jakobu v Rožu, Volilne skupnosti v Bekštanju in Socialne volilne skupnosti v Rožeku in sicer v vasi Reka.
Na zborovanju in zlasti v diskusiji so dali udeleženci, med katerimi so bili znani politiki Matevž Grilc, Filip Warasch, Feliks Wieser in tajnik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Franc VVedenig, močan poudarek potrebi po samostojnem nastopu s slovensko listo v občinah. Zastopnik Slovencev v občini Rožek starosta Maks Kanzian je
V Madridu se je končal 9. kongres španske komunistične partije. Skoraj 1.400 delegatov je izvolilo nov centralni komite, ki šteje zdaj 160 članov, medtem ko jih je dosedanji štel 138. Predsednica Dolores Ibar-ruri in tajnik Santiago Carillo sta bila potrjena. Carillo se je v sklepnem govoru zahvalil za zaupanje in je zanosno poudaril, da je delo kongresa potekalo v najširšem demokratičnem duhu. Naglasil je tudi, da je španska partija enotna, s čimer je odbil razne napade, ki so jih bili deležni španski komunisti tudi iz levega tabora.
9. kongres španske komunistične partije je uradno potrdil evrokomunistične teze tajnika Carilla, kar je opazno vznevoljilo zlasti sovjetske komuniste. Naglašeno je bilo stališče samostojne poti v socializem, na osnovi dejanskih španskih potreb in brez vezanja na toge sheme iz drugih central.
■ nadaljevanje s 1. strani
so ponosni na njihovo vero in na njihov pogum. Predvsem pa so se zavedali, da so še večje vrednote, kot je človeško življenje: te vrednote so človeško dostopanstvo, ponos, svoboda, domovina, pravica in vera.
In končno smo ravno te dni obhajali praznik Rezistence, spomin, tolikih, ki so žrtvovali svoje življenje za neke ideale. Če bi bilo človeško življenje več vredno kot tisti ideali — svoboda, domovina in pravica — bi bili pač upravičeni, da sploh ne bi bili šli v boj zanje ali pa da bi bili, ko so padli sovražniku v roke, radevoljno priznali in izpovedali vse, kar je zahteval od njih. Bili bi si prihranili muke in smrt ter si o-hranili dozdevno najvišjo vrednoto — življenje. A so vtdeli, trdno vedeli, da so še višje vrednote od življenja.
To so zagotovo vedele tudi mlade matere, ki so jih obesili nacisti v ulici Ghega ali
izrazil to politično nujnost takole: »Če ne gremo na volitve sami, se pravi s samostojno listo, je čez eno periodo vse izgubljeno.« Enakega mnenja sta bila predstavnika Slovencev v občini št. Jakob in Bekštajn, Miha Antonič in šimej Triessnig. Janez Miki, vodja enotne slovenske liste v Bekštajnu, je svaril pred neenotnostjo in dejal: »Ljudi ne moremo goniti enkrat v to in drugič v drugo stranko«, češ, linija pri občinskih in državnozborskih volitvah mora ostati ista.«
V diskusiji je bilo tudi večkrat poudarjeno, da se v političnem delovanju ne bi smeli obračati samo na zavedne narodnjake, ampak tudi na manj zavedne ter jih skušati pridobiti, da bi volili slovensko listo.
Edino taka taktika je pravilna in velja seveda tudi za Slovensko skupnost v naši deželi.
Kongres španskih komunistov je bil prvič po 44 letih spet na domačih tleh, v popolni svobodi. To je še ena značilna podoba nove Španije, ki se je znebila dolgoletne diktature in v kateri je zdaj svoboda za vse ideje in za vse organizacije.
PROMET ČEZ MEJO Preko italijansko-jugoslovanskih mejnih prehodov tržaške pokrajine je v marcu šlo skoro dva milijona ljudi. 965 tisoč oseb je šlo preko meje s potnimi listi, 958 tisoč pa je izkoristilo prepustnice.
Vseh prehodov je bilo skoro 500 tisoč več kot v februarju, ko je prečkalo mejo milijon in 473 tisoč oseb. Največ prehodov so letos zabeležili januarja; tedaj je šlo preko mejnih prehodov tržaške pokrajine v obe smeri 2 milijona in 116 tisoč ljudi.
umorili in sežgali v Rižarni, čeprav jih je bolelo srce ob mislih na majhne otroke, ki jih zapuščajo in bodo rasli brez materine ljubezni. Nikoli nismo slišali in niti sovražnikovi dokumenti ne govorijo o tem, da bi bil katerikoli tistih mučencev za svobodo — in tudi za vero, kajti nacizem je bil najhujše zanikanje krščanstva, bil je novo poganstvo — padel na kolena in prosil za svoje življenje.
Ponosni smo na to, da smo kristjani, da smo katoličani, in zato ne bi hoteli, da se spušča najvišji predstavnik naše Cerkve na kolena pred razbojnike ali da se ponuja drugim razbojnikom za talca. Z vso pravico terja od njih upoštevanje božjih in človeških zakonov, a ne za ceno ponižanja in o-sramočenja vse Cerkve. Če je Waldheim pripravljen ponižati Združene narode, je to stvar, ki zadeva članice Združenih narodov, toda za ugled Cerkve se čutimo odgovorne mi vsi, ki se prištevamo k njej.
Zaključil se je kongres španske partije
NE V IMENU VSEH
Politični	položaj
Na zborovanju političnih zaupnikov za samostojen volivni nastop, ki je bilo v vasi Reka v Rožu in o katerem poročamo na drugem mestu, je orisal dr. Matevž Grilc od Narodnega sveta koroških Slovencev tudi trenutni politični položaj na Koroškem. Rekel je, da je bilo obdobje zadnjih šestih let zelo razburkano. Stranke in vlada si v sodelovanju s protimanjšinskimi silami na Koroškem v zadnjih letih zelo prizadevajo, da bi spravile slovensko manjšino na kolena, a to jim doslej ni uspelo. Kljub hudemu pritisku — zdaj s političnim procesi proti slovenskim aktivistom — se manjšina odločno upira, pri čemer je dobil boj z enotnim nastopom Slovencev novo moč. Po sprejetju zakona o narodnostnih skupinah in zadevnih uredb je manjšina nadaljevala z akcijami, spravila to vprašanje s pomočjo države matičnega naroda v mednarodno javnost — je rekel Grilc — in tako, kot se zdi, le prisilila avstrijsko vlado na pogovore.
Južnokorejsko letalo
Južnokorejski predsednik Park Chung Hee se je uradno zahvalil Sovjetski zvezi, ki je omogočila, da so se takoj vrnili v domovino potniki in posadka južnokorejskega letala, ki je bilo prisiljeno pristati na sovjetskem ozemlju. V Sovjetski zvezi sta o-stala le pilot in navigator. Sovjetske oblasti so tudi zasegle črno škatlo letala, da bi na ta način ugotovile vzroke, zaradi katerih je letalo zašlo v sovjetski zračni prostor. južnokorejski predsednik je hkrati zahteval, naj sovjetske oblasti čimprej izpustijo na svobodo tudi priprta letalska častnika. Drugi pilot južnokorejskega letala je izjavil, da je eno od sovjetskih lovskih letal streljalo proti potniškemu letalu, na katerem je bilo 110 potnikov. Pri tem sta izgubili življenje dve osebi, 13 pa jih je bilo ranjenih.
Južnokorejski pilot je povedal, da je sovjetsko letalo začelo streljati proti južnoko-rejskemu letalu brez predhodnega obvestila. Zato je bilo letalo prisiljeno pristati na nekem poledenelem jezeru v bližini Murmanska. Potniki in posadka so zapustili sovjetsko ozemlje na krovu ameriškega letala, ki je najprej pristalo v Helsinkih in nato nadaljevalo polet proti Seulu. Pismo, ki ga je južnokorejski predsednik naslovil na sovjetske oblasti, je povzročilo precejšnjo senzacijo, saj je znano, da Južna Koreja in Sovjetska zveza nimata diplomatskih odno-
V Slovenskem Primorju so se pojavili ponarejeni bankovci po 500 novih dinarjev. Oblasti v Kopru so izjavile, da ti ponarejeni bankovci prihajajo iz Milana, kjer naj bi se tiskali tajno. Koprske oblasti so že zasegle nad pet tisoč ponarejenih bankovcev. Spoznati jih je že po barvi, ki je sicer zelena kot pravi bankovci, vendar nekoliko bolj bleda. Poleg tega je na bankovcih gro-
Dejstvo — je nadaljeval Grilc — da je prišlo pred nedavnim do ponovnega pogovora med zveznim kanclerjem Kreiskym in zastopniki manjšine, je dokaz, da je manjšinsko vprašanje tudi za vlado še vedno odprto, nerešeno, kljub novim zakonom in kljub drugačnim trditvam politikov. Glede nadaljnjih aktivnosti slovenske manjšine na Koroškem pa je Grilc izrazil mnenje, da bi bilo treba posvetiti mnogo več pozornosti socialnim in gospodarskim vprašanjem in ne samo narodnoobrambnem vpraša nju. Isto je naglasil tudi inž. Feliks Wieser.
—o—
ŠOLSKE VESTI
Ministrstvo za javno vzgojo je objavilo datume za konec pouka v letošnjem šolskem letu in predmete, ki pridejo v upoštev na letošnjih zrelostnih izpitih na višjih srednjih šolah.
Na osnovnih šolah se bo pouk končal 15. junija in v istem roku bi morali tudi objaviti končne uspehe učencev. Izpiti na osnovnih šolah se bodo začeli 16. junija in se končali 23. junija.
Na srednjih šolah se bo pouk končal 6. junija, učni uspehi dijakov pa bodo znani dva dni kasneje, to je 8. junija. Male mature se bodo začele 9 dni kasneje, to je 14. junija, končale pa se bodo vključno do 29. junija.
Na vseh višjih srednjih šolah se bo pouk končal 15. junija. Zrelostni izpiti se bodo začeli 3. julija in se bodo morali zaključiti pred 31. julijem. Otroški vrtci bodo odprti do 30. junija.
Tržaški skavti in skavtinje so imeli 25. aprila svoj praznik - jurjevanje. Ob prazniku zavetnika sv. Jurija so sprejeli v svoje vrste nove člane, vsi skupaj so obnovili svoje obveze, da bodo zvesti skavtski obljubi, dan pa so izrabili tudi za skupno bratsko srečanje.
Letošnje jurjevanje je bilo pri Trnovci. Ob 10.30 je skavtski duhovni vodja g. Marij Gerdol daroval sv. mašo, nato so bile obljube. Pristopilo je 9 vodnic in 23 izvidnikov, med njimi tudi člani nove skupine z Repentabra. Najmlajši člani, volčiči in veverice, bodo imeli obljube na svojem posebnem jurjevanju, ki bo maja.
ba napaka. Namesto »Črna gora« je na bakovcih napis »Srna gora«. Koprske oblasti opozarjajo, da je ponarejene bankovce po vsej verjetnosti moč najti zlasti v Trstu, kamor tedensko prihaja na tisoče in tisoče Jugoslovanov. Jugoslovanska policija je že stopila v stik z italijanskimi kolegi, da bi odkrili tiskarno, kjer tajno tiskajo te bankovce.
KOROŠCI BODO SPET OBISKALI SLOVENCE V JULIJSKI KRAJINI
Zveza slovenske mladine na Koroškem pripravlja izlet med Slovence v naši deželi. Pri nas se bodo mudil 30. aprila in 1. maja. Prvi dan se bodo ustavili v Ukvah v Kanalski dolini, da se bodo srečali s tamkajšnjimi Slovenci. Popoldne se bodo odpeljali najprej v Čedad, kjer se bodo sestali s predstavniki društva »Ivan Trinko«. Prenočili pa bodo v Gorici.
1.	maja zjutraj se bodo odpeljali najprej v Križ, kjer bodo gostje prosvetnega društva »Vesna«. Skupaj s Križani bodo obhajali prvi maj, proti večeru pa se bodo čez Ljubljano in Ljubelj vrnili v Celovec. Naša mladina bo gotovo vesela obiska mladih Korošcev in Korošic in upajmo, da se bo navezalo marsikatero trajno prijateljstvo.
»EDRA« PRENEHALA PLUTI NA PROGI MED TRSTOM IN ISTRSKIMI PRISTANI
Motorna ladja »Edra« je po šestnajstih letih prenehala pluti na progi med Trstom in istrskimi pristanišči Koprom, Izolo, Piranom, Umagom, Novim gradom, Rovinjem in Puljem. Ladjo bodo v kratkem preselili v mesinski preliv, kjer bo plula za državno železniško družbo. Začasno jo bo nadomestila »Dionea«, ali ladja »Margellina«. S prvim januarjem bo družba »Navigazione Al-to Adriatico« prenehala to službo, ki jo bo prevzel Tržaški Lloyd. Ta družba je že začela preučevati nov program pomorskih povezav med Trstom in jugoslovanskimi pristanišči, tako za prevoz potnikov kot blaga. V ta namen je v miljski ladjedelnici v gradnji nov 5.400-tonski trajekt, ki bo prevažal 250 kontajnerjev, 90 tovornjakov in 100 osebnih avtomobilov.
Ob slovesnosti je spregovoril starešina prof. Ivan Theuerschuh. Spomnili so se tudi dejstva, da je preteklo 20 let od prvih obljub slovenskih tržaških skavtinj.
Zjutraj se je zbralo nad 130 članov in članic, ki so se jim popoldne pridružili še drugi. Poleg maše in obljub je bila na vrsti namreč tudi orientacijska igra, okoli 16. pa taborni ogenj, ki so se ga udeležili tudi številni starši in prijatelji, tako da se je na travniku pri Trnovci zbrala skupina nad 250 oseb.
—o—■
NAPAČEN KORAK WALDHEIMA Italijanski tisk na splošno, čeprav obzirno, kritizira glavnega tajnika Združenih narodov Waldheima, ker se je s posebnim nagovorom obrnil na Rdeče brigade, naj izpustijo Mora. S tem jih je posredno, morda nehote, priznal kot sobesednika Združenih narodov po vzgledu Palestinske osvobodilne fronte in jim dal pomen, ki ga nimajo. S tem pa je tudi nakrušil trdno odločenost italijanskih demokratičnih strank, da se ne pogajajo. Waldheim je storil to verjetno kot bivši voditelj avstrijske Krščanske demokracije in Morov prijatelj ter na prošnjo Mor o ve družine.
sov.
POZORI PONAREJENI DINARJI
PROSTOR MLADIH
Skavtski praznik jurjevanja
IZ NABREŽINE
Proslava
V torek, 25. t.m., je občinska uprava odkrila spominsko ploščo v Medjivasi v spomin padlim v narodnoosvobodilni vojni. Med krajšo slovesnostjo je spregovoril župan Albin Škerk v slovenščini ter socialdemokrat Zanevra v italijanščini, moški zbor Fantje izpod Grmade pa je zapel nekaj pesmi. S postavitvijo te plošče ima vsaka vas devinsko-nabrežinske občine svoje obeležje v čast padlim.
Osrednja proslava zmage nad fašizmom je bila na nabrežinskem trgu in jo je organiziral občinski protifašistični odbor. Že pred napovedano uro se je na trgu zbralo precej ljudi, nabrežinska godba na pihala pa je igrala priložnostne koračnice. Župan je kot predsednik protifašističnega odbora otvoril svečanost ter se spomnil zlasti težavnega političnega stanja v državi. Ko je pozdravil delegacijo družbeno-političnih organizacij Krajevne skupnosti Komen, je u-gotovil, da je bil narodnoosvobodilni boj za rojake, ki so ostali v matični domovini, kronan s popolnim uspehom, saj so danes mnogo na boljšem kot mi, ki živimo v Italiji. Govorili so nato predstavniki vseh demokratičnih strank, sindikatov ter domačega društva »Igo Gruden«.
Sekcijski tajnik SSk dr. Škerk je predvsem opozoril na še vedno nerešene probleme zaščite slovenske manjšine. Ostro je obsodil dosedanje ravnanje oblasti, ki nam trdovratno odrekajo pravice, ki nam pritičejo; ob koncu je odločno pozval vlado, da dokončno reši problem zaščite slovenske manjšine.
Sekcijska sota.jnica KPI Majda Tercio-nova je pozvala vse demokrate k enotnosti, da skupno premagamo maloštevilne, a nevarne sovražnike. Opozorila je tudi na nevarnost »avtonomistov«, ki pozivajo ljudstvo
V petek, 21. t.m., so v Borštu pokopali Andreja Hrvata, ki je bil široko znan zaradi svojega političnega delovanja pred in
USODA »CAMPINGA« PRI OBELISKU
Zaradi urbanističnih razlogov — vsaj tako je bilo rečeno - je v nevarnosti turistično taborišče (camping) pri Obelisku na Opčinah, ki ga upravlja »Campeggio Club Trie-ste«. člani tega kluba pa so se zavzeli za to, da bi ohranili Trstu to turistično privlačnost, važno zlasti za potujočo mladino in za tiste, ki se izogibljejo hotelov zaradi njihovega hrupa in draginje Tako je bil sklican 20. t.m. poseben sestanek s predstavniki politčnih strank, ki so zastopane v tržaškem občinskem svetu. Ti so pokazali razumevanje za razloge kluba proti ukinitvi ali prestavitvi taborišča. Tako bo predložen v občinskem svetu predlog za popravek 25. variante regulacijskega načrta, da bi lah ko taborišče obstajalo naprej tudi v okviru predvidenega javneča parka, upoštevajoč njegov socialni pomen.
25. aprila
k maščevanju in ki so se prav na predvečer obletnice zmage pojavili tudi po vaseh devinsko - nabrežinske občine.
Daljši in tehten je bil poseg predsednika prosvetnega društva »Igo Gruden«, ki je skušal analizirati kako je danes pri nas z ideali, ki so vodili naše borce med NOB. Kakšna je svoboda za Slovenca tu pri nas, se je vprašal Nevenko Gruden, ko naš jezik še ni enakopraven in ko se moramo še vsak dan boriti za najosnovnejše pravice.
Kako je z demokracijo?, se je vprašal govornik, ko postajamo v občini iz dneva v dan šibkejši in nam prav v imenu lažne demokracije drugi vsiljujejo svojo voljo. Kakšna demokracija naj bi bila ta, če se naše kraške vasi zaradi napačnih urbanistič-
Tržaški občinski svet je prejšnji teden opravil delo, ki bo krepko vplivalo na urbanistični razvoj tržaške občine. Odobril je namreč novo perimetracijo kraških vasi tržaške občine, kjer je bila doslej onemogočena vsaka gradbena dejavnost. Poleg tega pa se je izrekel o ugovorih, ki so jih posamezniki in združenja vložili proti varianti regulacijskega načrta, ki je lanskega junija uvedla vrsto sprememb za uresničitev javnih storitev. Proti posameznim točkam te variante je bilo vloženih 224 ugovorov. Kot je povedal odbornik De Luca, je bila večina ugovorov konstruktivna zato so jih upoštevali.
Seja se je začela z obrazložitvijo omenjenega odbornika, nakar je sledila diskusija. Svetovalec Slovenske skupnosti Dolhar
po drugi svetovni vojni. Rodil se je leta 1902, za časa fašizma pa se je moral umakniti v Jugoslavijo, da se je izognil preganjanju. Po vojni je sodeloval pri Slovenski demokratski zvezi, nato pri Slovenski skupnosti. Od pokojnika se je na pokopališču poslovil prof. Tul, domači pevski zbor pod vodstvom Draga Petarosa pa mu je zapel v slovo.
Naj pokojnik mirno počiva v domači zemlji. Sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje.
—o—
PRIZNANJE ČASNIKARJU ALBINU BUBNIČU
Na tržaškem županstvu je bila 22. t.m. slovesnost, na kateri so slovenskemu časnikarju Albinu Bubniču izročili pečat tržaške občine v znak priznanja za njegovo dolgoletno in uspešno raziskavanje nacističnih grozodejstev v tržaški Rižarni. Priznanje so mu podelili v okviru proslav 25. aprila.
Za visoko priznanje mu iskreno čestita tudi naš list.
nih izbir spreminjajo v muzeje in nimajo možnosti aravnega razvoja?
Kakšno socialno pravičnost uživa Slovenec pri nas, je nadaljeval predsednik Gruden, ko sploh nima dostopa do nekaterih mest v javni upravi, če znanje slovenščine še vedno ni eden nujnih pogojev za sprejem v službo pri javnih upravah. Kako je še s pravico našega kmeta, ki nima tiste strokovne pomoči, ki jo uživa njegov tovariš v Furlaniji?
Po tej analizi je govornik pozval vse Slovence in zlasti mladino, da nadaljujejo po poti, ki so jo začrtali tisti, ki so nam priborili svobodo. Mladina se mora okoristiti z izkušnjami preteklosti in s trdim delom skušati doseči pravice, ki jih še nimamo. Ko se je ob koncu poklonil spominu padlih, je Gruden izrazil prepričanje, da bosta ta in poznejši rod ostala zvesta idealom in vrednotam, zaradi katerih so padli naši borci.	nk
je izrazil zadovoljstvo, da se je sprostil urbanistični položaj kraških vasi z novo perimetracijo, za katero se je zelo potegovala njegova stranka. Pohvalil je tudi upoštevanje pritožb k varianti za javne storitve, ki so jih med drugim vložili Trebenci in bazoviška Gospodarska zadruga. Nezadovoljen je bil z odklonitvijo nove lokacije trgovske akademije »Žiga Zois«, za katero je bila predlagana s strani pokrajinske uprave pre-
(Dalje na 7. strani)
—o—
Hranilnica in posojilnica na Opčinah
Zadruga z neom. zavezo Bazoviška ul. 2 OPČINE VABILO
Spoštovani član!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega letnega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 28.4.1978 ob 9.00 uri in v drugem sklicanju v
NEDELJO 30. APRILA 1978 ob 10. uri v dvorani FINŽGARJEVEGA DOMA, Narodna ulica 89,
(zraven Hrailnice in posojilnice) z naslednjim DNEVNIM REDOM
1. Poročili Upravnega in Nodzomega odbora, razprava in odobritev obračuna za poslavno leto 1977 ter razdelitev čistega dobička.
2. Pristop k Osrednjemu jamstvenemu skladu Hranilnic in posojilnic.
3. Določitev višine posrednih in neposrednih kreditov posameznim obvezancem.
4. Določitev doplačil novih članov ter višine aktivnih in pasivnih obrestnih mer.
5. Volitve novih odbornikov in Nadzornega odbora.
6 Slučajnosti.
UPRAVNI ODBOR
P.S.: Ker se predvideva, da se prvega sklicanja ne bo udeležilo zadostno število članov, Vas vabimo, da se gotovo udeležite občnega zbora v drugem sklicanju, t.j. v nedeljo 30. aprila 1978, ob 10. uri.
Smrt zavednega Slovenca
URBANISTIKA V TRSTU
Z DRUGE STRANI MEJE
25 let zbora »Hinko Vodopivec«
Slavnostni koncert Primorskega akademskega zbora »Vinko Vodopivec«, ki je bil v soboto, 22. t.m. v Kulturnem domu v Ajdovščini, bo ostal vsem poslušalcem v najlepšem spominu. Letos poteka namreč 25 let, odkar so ustanovili zbor v Ljubljani študirajoči primorski fantje in začeli vaditi pod vodstvom kanalskega rojaka Antona Nanuta, danes dirigenta Slovenske filharmonije. Fod Nanutovim vodstvom se je kma lu povzpel med vidnejše slovenske zbore in je leta 1958 zasedel prvo mesto na znanem mednarodnem tekmovanju v toskanskem mestu Arezzu. V istem kraju je lep uspeh dosegel tudi nekaj let kasneje, ko se je uvrstil na tretje mesto. PAZ »Vinko Vodopivec« je večkrat nastopil v Ljubljani in drugod po Sloveniji, nekajkrat pa tudi v Trstu in Gorici. Gostoval je nadalje na Poljskem, v Grčiji in Egiptu, dvakrat pa se
VI. DIJAŠKO OBMEJNO SREČANJE PRIMORSKE
Izredno je uspelo dijaško obmejno srečanje Primorske, ki je bilo prejšnji teden v Gorici. Udeležilo se ga je nad sedemsto dijakov. Osrednja akademija je bila v gori-škem avditoriju. Predstavnike krajevnih, deželnih, šolskih oblasti, zastopnike jugoslovanskega generalnega konzulata ter profesorje in dijake je pozdravil ravnatelj klasičnega liceja »Primož Trubar« v Gorici, prof. Milko Rener. Med drugim je dejal, da ;3 pri nas v ospredju vprašanje, kako vzgojiti v učencu in dijaku zavest, da je kot pripadnik manjšine enakovreden državljan in da je kot tak moralno upravičen in dolžan izpričevati pred večinskim narodom svojo narodno in kulturno identiteto. V poklicnem življenju ga prav tako čaka moralna dolžnost, da kot izobraženec soodgovarja pri oblikovanju manjšinskega prostora.
V imenu goriških dijakov je spregovoril Marko Čubej, ki je poudaril, da vsakoletna srečanja pripomorejo k navezavi tesnejših in trdnejših stikov na literarnem, u-metniškem in športnem področju. Podčrtal je težnjo mladih k uresničitvi zahteve po globalni zaščiti. Prihodnje srečanje bo v Idriji. Predstavnike je na županstvu sprejel goriški župan. Dijaki so obiskali tudi slovenske zamejske občine na Goriškem.
Svet didaktičnega ravnateljstva osnovnih šol v Šlenartu, Dreki, Grmeku in Sred-njah je razpravljal o vsebini pisma, ki ga je sestavila občinska uprava v Grmeku in ki zahteva, naj se v osnovne šole že omenjenih občin uvede poučevanje slovenskega beneškega narečja. Svet didatktičnega ravnateljstva je razpravljal tudi o okrožnici videmskega šolskega skrbništva, ki se tiče natečaja »Moja vas« in delovanja šole s celodnevnim poukom v Štoblanku v občini Dreka. Kar zadeva to šolo, obstajajo določena vprašanja, ki jih je treba čimprej ure-
je udeležil mednarodnega pevskega tekmovanja v švicarskem mestu Montreuxu. Kaže, da je prav letos pred zborom ponoven vzpon, saj je pod vodstvom dirigenta Braneta Demšarja na nedavnem tekmovanju »Naša pesem« v Mariboru dosegel 86 točk in prejel srebrno odličje, s čimer je dokazal, da spet sodi med boljše slovenske pevske zbore.
Sobotni koncert v Ajdovščini se je pričel s skladbo Terenzia Zardinija 'Fratemita-tis hymnus’, po pozdravu napovedovalcev pa je stopil na oder prorektor ljubljanske Univerze dr. Slavko Hodžar, ki je pevcem
Letošnje proslave ob 25. aprilu, prazniku osvoboditve, so sovpadale z dramatičnimi dogodki, ki v zadnjih dneh pretresajo Italijo. Govorniki, ki so nastopali ob tej priložnosti v raznih krajih, so poudarili povezanost med zločini nacistov in zločini rdečih brigadistov. Metode so iste, saj je pri nacistih kot tudi pri sedanjih teroristih zapaziti cinično preziranje človeškega življenja, zakrknjeno zavračanje najvišjih idealov in dobrin.
Osrednja proslava v Trstu je bila v ponedeljek popoldne v Rižarni, v edinem uničevalnem taborišču, ki so ga nacisti postavili na celotnem italijanskem ozemlju. Po verskih obredih katoliške, srbsko-pravoslav-ne n ijudovske veroizpovedi — pripomnimo naj, da je tržaški škof Bellomi spregovoril tudi v slovenščini — so zapeli trije zbori katedrale sv. Justa, srbsko-pravoslavne Cerkve svetega Spiridijona in otroški zbor izraelske skupnosti. Kot prvi je nato govoril tržaški župan Spaccini, ki je svoj govor posredno navezal na Morovo ugrabitev. Podpredsednik pokrajinskega odbora Martone je dejal, da že sama občutena prisotnost prebivalstva na tej proslavi dokazuje enotnost v boju proti prevratništvu. Predsednik deželnega sveta Pittoni je poudaril, da odporništva ni konec, nasprotno je šele na začetku pravo posodobljenje naše družbe.
V slovenščini je nato spregovorila pesni-
diti. Gre predvsem za pomanjkanje vode in za neprimerne prostore v šolskem poslopju. Svet didaktičnega ravnateljstva bo naslovil posebno pismo na občinsko upravo v Dreki in navedel vrsto potrebnih ukrepov.
Glede uvedbe poučevanja beneškosloven-skega narečja v šolah in natečaja »Moja vas« je svet didaktičnega ravnateljstva vzel na znanje tako pismo občinske uprave v Grmeku kot tudi okrožnico videmskega šolskega skrbništva. Svet je mnenja, da so za uresničenje obeh pobud pristojni medraz-redni sveti in posamezni učitelji.
čestital ob 25-letnici zbora in jim podelil srebrno priznanje Univerze. Sledila je druga pesem koncertnega sporeda, »Libertas animi« Jakoba Petelina-Gallusa. Za njo smo slišali še dve renesančni skladbi. »Ecce quo-modo moritur iustus* Giovannija Pierluigi-ja da Palestrina in »Je 1’aime bien«. Orlanda di Lassa. Naslednja pesem je bila skladba »Verzi« Jakoba Ježa, obvezna za moške zbore na nedavnem mariborskem tekmovanju. Nato smo slišali priredbo ljudske pesmi »Fse, kaj lazi« v obdelavi mlajšega slovenskega skladatelja Igorja štuheca, sledili sta skladbi »Klasje moje« Jakova Gotovca in »Pjesma svobodi« Ivana Matetiča Ronjgova.
V drugem delu koncerta je zbor zapel štiri skladbe Vinka Vodopivca in s tem počastil 100-letnico njegovega rojstva, ki se
(Dalje na 8. strani)
ca Ljubka Šorli Bratuž, ki je med drugim naglasila, da so letos naši občutki drugačni kot prejšnja leta: zbegani smo, zaprepadeno gledamo v jutrišnji dan. Po 30 letih demokratične ureditve je človekova svoboda spet ogrožena.
V imenu vlade je spregovoril podtajnik v predsedstvu, Piergiorgio Bressani. Smisel naše prisotnosti v Rižarni — je dejal vladni predstavnik — je ponovna uveljavitev tistih idealov, ki so prevevali odporništvo.
V kulturnem delu proslave je najprej tržaški partizanski pevski zbor zapel »Žrtvam«, nakar so igralci Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine prebrali nekaj pričevanj, Stane Raztresen pa je podal Gradnikovo »Ponočni obisk v taborišču na Rabu«.
Proslava 25.1etnice je bila tudi na grajskem dvorišču v Gorici. Župan De Simone je med drugim dejal, da odporništvo nikoli ni bilo tako važno kot danes. Za njim je predstavnik vsedržavne zveze partizanov Italije Poletto omenil zaskrbljujoče naraščanje napetosti. Mirko Primožič je v slovenščini poudaril,, da republika preživlja najtežavnejše razdobje v svoji zgodovini. Deželni tajnik krščanske demokracije Ser-gio Coloni pa je dejal, da je odporništvo še bolj kot boj proti nacifašizmu uveljavitev človekove svobode, pravičnosti in tolerance.
KORŠIČEVA RAZSTAVA V GALERIJI »IL TORCHIO«
Znani goriški slovenski slikar Andrej Koršič razstavlja od 23. aprila do 7. maja v goriški galeriji moderne umetnosti »II tor-chio« v ulici G. Mameli 6;.
Koršič je zaslovel po svojih lepih pokrajinah z Goriškega in Vipavske doline. V svojih slikah ohranja videz vasi, ki se zaradi novih gradenj naglo spreminjajo in izgubljajo svoj značilni lepi obraz. Iz njegovih slik diha globoka ljubezen do te zahodne slovenske pokrajine.
Razstava je odprta ob delavnikih od 11. do 13. ure in od 17. do 19.30, ob nedeljah pa od 11. do 13. ure, razen ponedeljka.
Beneško narečje v šole!
Proslave ob obletnici osvoboditve v Trstu in Gorici
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Lev Detela:
»KAKO SVOBODEN JE PISATELJ«
Že pred štirimi leti so se v nižj©avstrijskem mestu Wiener Neustadt zbrali pisatelji iz vseh nemško govorečih dežel. Na prvem literarnem srečanju so razmišljali o petih nemških literaturah, namreč o zahodnonemški, vzhodnonemški, luksemburški, švicarski in avstrijski literaturi.
Tudi v prteteklih dneh, med 14. in 16. aprilom 1978, je Wiener Neustadt združil mnogo znanih pisateljev na zanimivih pogovorih. O-snovna tema letošnjega mednarodnega pisateljskega simpozija je bila zagotovo zanimiva. »Kako svoboden je pisatelj?« se je glasila. Kot je bilo pričakovati, so se oglasili najrazno vrstne j ši glasovi z najraznovrstnejšimi filozofskimi pogledi in z različnimi osebnimi izkušnjami. Ob tem je bil najpoglavitnejši predvsem pisateljski razgovor za okroglo mizo 15. aprila, ki ga je na magnetofonski trak posnel tudi avstrijski radio in oddajal v svojem drugem sporedu 19. aprila zvečer. Na tem pogovoru so sodelovali avstrijski in nemški ugledni pisatelji in kritiki. Naj jih naštejemo. Avstrijce je zastopala urednica ugledne dunajske literarne revije »Literatur und Kritik« in katoliška pisateljica Jeannie Ebner, znani jezikoslovec in katoliški literarni kritik Alfred Focke in kulturni urednik dunajskega komunističnega dnevnika »Die Volkstimme« Lutz Holzinger. Zelo zanimivi so bili prispevki pisateljev, ki so prišli iz Švice in iz Zvezne republike Nemčije. Bemd Jentzch, lektor znane švicarske založbe Walter v Oltenu in do nedavnega ugleden vzhodnonemški pesnik in urednik velikih mednarodnih pesniških zbirk, ki so ga nedavno ob aferi Biermann izgnali iz
Mohorjeva družba v Celovcu je izdala pred kratkim knjižico z naslovom »Čmo-bela knjižica«, katere avtorja sta Sydney Cook in Garth Lean. Prevajavec iz angleščine ni naveden, vendar je dobro opravil svojo nalogo. Knjižica, ki ima podnaslov »Revolucionarjev priročnik«, je bila doslej prevedena že v celo vrsto tujih jezikov, zlasti zahodnih, pa tudi v kitajski, korejski, perzijski, tigrinski in turški jezik Gre za nekak moralni priročnik ali kot je omenjeno na ovitku, za »revolucionarjev priročnik«, a seveda v smislu moralne revolucije — za priročnik tistih, ki bi radi z moralno revolucijo poboljšali ljudi in pripomogli k lepšemu in boljšemu življenju na svetu.
Tako je npr. rečeno v poglavju »Počlovečenje družbe«: »... Ljudje, ki so največ trpeli, morejo največ prispevati k počlovečenju družbe... Rasa je življenjsko dejstvo. Rojen si bil bel, rumen, rjav ali črn. Jaz nisem bil rojen kot črnec. K temu nismo mogli nič prispevati. K čemur pa moramo prispevati, je to, da pokažemo, kako je mogoče, da se različne rase uče vzajemno živeti in delati v deželi, neglede na razlike v barvi, verovanju, jeziku in izvoru To je izvedljivo, če se za to odločimo.«
Osnova te filozofije moralne revolucije je v poboljšanju vsakega posameznika, v njegovem hotenju, da postane boljši in se odreče tistim
Vzhodne Nemčije, a tudi češki pisatelj, disident in sedaj lektor založbe S. Fisched v Munchnu Ota Filip, ki danes tiska svoje knjige tudi v nemščini, nn pisateljica in predsednica mednarodne pisateljske organizacije KOGGE Inge Meidinger-Geise iz Erlangena so s poglobljenimi izvajanji utemeljili svoje zahteve o svobodi ustvarjanja in o svobodi duha. To svobodno ustvarjanje je za razvoj pluralistične in demokratične družbe naravna nujnost. Vidno je bilo, da zlasti Lutz Holzinger, urednik komunističnega dunajskega dnevnika »Die Volkstimme« svojih tez o pisatelju, ki da mora priznati nujnost družbenega razvoja in časa, ni znal dovolj dobro utemeljiti in razviti. Predvsem zaradi drznih nastopov Ota Filipa, Bernda Jentzscha in Alfreda Fockeja je zahajal v osamljeno samoobrambo, ki ni znala
Nova, peta številka revije »Jezik in slovstvo« prinaša na prvem mestu nadaljevanje razprave Franca Zadravca »O stilu ekspresionistične lirike«, v kateri na odlomkih pesmi dokazuje, kako so ekspresionistični pesniki izražali svojo prenovitveno miselnost z ritmom in poudarjanjem določenih besednih sredstev, ki so jih imeli za posezno učinkovita. Kot pravi Zadravec, je bilo ekspresionističnemu pesniku »vec vredno, da nekaj močno pove, kakor pa da lepo pove. Burno govoriti, zanosno oznanjati je posebna pravica ekspresionističnega lirskega subjekta. Včasih se ekspresionist postavlja tu-
zlem nagnjenjem, ki napravljajo življenje včasih tako neznosno in tragično. V tem smislu je ta filozofija zelo blizu krščanski miselnosti, pa tudi nekaterim drugim religijam. Uvod v knjižico je napisal jezuit Dr. Bemhard Bot in v njem pravi med drugim: »Čmo-bela knjižica« nas izziva, da svoje udobno, površno krščanstvo zamenjamo z radikalnim, revolucionarnim Kristusovim krščanstvom. Tako bo »Kristus kot božja moč in božja modrost«... postal viden v našem življenju. Prepričan sem, da bo prav tako mnogim izmed bralcev tega prevoda preprosta poštenost »Čmo-bele knjižice« pomagala ponovno odkriti neprimerno bogastvo krščanstva, kakor so ob prevodih v šestnajst drugih jezikov doživeli to že mnogi tisoči... Tudi mnoge nekristjane bo pozivala k temu, da uveljavljajo osnovne človeške vrednote in v tem odkrijejo Boga«.
K temu bi pripomnili, da je res napisana zelo preprosto, tako preprosto, kakor tega Slovenci skoro nismo vajeni v delih, ki jim gre za to, da bi poboljšala človeka, ker menimo, da mora biti v njih vedno veliko filozofiranja, teo-logiziranja in psihologiziranja. Tega pa v tej knjižici ni. Vsebuje le kratka poglavja, ki nas spodbujajo k močni volji v hotenju po poboljšanju in nam nudijo praktična navodila, kako je mogoče to doseči. Vse to je ponazorjeno z mnogimi vzgledi iz praktičnega življenja.
razložiti absurdnega zaviranja kulturne rasti v komunističnih državah.
Simpozij v Wiener Neustradtu so utemeljili številni literarni nastopi navzočih pisateljev v šolah, na ulicah, v gradovih in kavarnah, a tudi v kulturnem domu svetega Bemharda, kjer je bilo jedro pisateljskih nastopov in srečanj. Posebno zanimivi pa sta tudi dve razstavi, ki so ju istočasno odprli. Prva predstavlja v fotografijah in dokumentih življenje znanega angleško pišočega pesnika Wystana Hugha Aude-na v Avstriji, njegovo povezanost z avstrijskim človekom in kulturo, a tudi njegovo bivanje v neki skromni nižjeavstrijski vasici, kjer je v zadnjih letih življenja, dokler ni pred nekaj leti na Dunaju umrl, živel. Na drugi razstavi pa si občinstvo lahko ogleda grafike avstrijskih in nemških umetnikov, ki jih je natisnila avstrijska literarna revija »Podium«.
Literarni simpozij v Wiener Neustadtu, ki ga je organizirala s pomočjo kulturnega urada mesta Wiener Neustadt umetniška skupina »Podium«, je gotovo koristil razvoju kulturnega življenja in pisateljem omogočil spoznati tudi stališča nekaterih drugih kolegov in duhovnih delavcev.
di kot advokat, ki govori v imenu množice, raje se izpoveduje v obliki »mi«, kot v obliki »jaz«. Bujna elokvenca, pozivanje, rotenje, prepričevanje in glasno izjavljanje je način oznanjevalca, ki hoče voditi množico, hkrati pa ji omogoča, da v njegovi pesmi govori tudi sama, da se v obliki pluralnega subjekta sama poteguje za svoj ideal. A tudi intimna tematika je v tej poeziji izoblikovana bolj z govorniškimi stilizmi, kakor pa s takšnimi, ki ustvarjajo tišje lirsko sporočilo« — piše Zadravec in ponazoruje to in druge svoje ugotovitve oziroma teze na pesmih Franceta in Antona Vodnika, Mirana Jarca, Toneta Seliškarja, Mileta Klopčiča, Frana Albrehta, Srečka Kosovela in Edvarda Kocbeka.
Značilen pa je zaključek tega Zadravčevega kar zanimivega eseja,- »Ko so ekspresionisti spoznali, da ostaja njihova spreobmitvena in samo-očiščevalna retorika le v besedah, človeka in družbenih razmer pa ne spreminja, in ko so še uvideli, da se zgodovinski potek ne meni tudi za dramatični občutek negitonosti, je lirska elokvenca obeh vrst, vznesene in zavrte, naglo u-padla in stavčna oblika lirske pesmi se je v pregibu obeh desetletij med vojnama znova vrnila v mirnejše stanje. Poučno pa tudi nujno se je nazadnje vprašati — nadaljuje Zadravec —■ koliko so nekateri stilizmi ter ekspresivni in modalni tip izpovedi v ekspresionistični liriki naslonjeni tudi na tradicjo Cankarjevega pripovednega stila « O tem pa bo spregovoril v nadaljevanju.
Marija Gabrijelčič piše o »Vplivu učiteljevega pričakovanja in nekaterih drugih subjektivnih dejavnikov na ocenjevanje spisne naloge«, kar je seveda zanimivo predvsem za učitelje slovenščine in morda tudi za psihologa. Niko Jež pa je prispeval članek o »Odmevih Mlade Poljske v slovenski literaturi«, ki sega precej na široko, morda celo preširoko, glede na to, da so bili odmevi poljske literature v slovenski literaturi dejansko vedno zelo šibki. Pri tem pa se nam vzbuja spoznanje, da naši slavisti neprestano iščejo zgolj sledove za take vplive slovanskih literatur v slovenski književnosti, nihče pa si ne vzame truda, da bi začel odkrivati vplive
(Dalje na 7. strani)
»Revolucionarjev priročnik«
Razočaranje ekspresionističnih pesnikov
Publikacija »S.O.S. za Kras in za mesto Trst«
'Založnik Marino Bolaffio je izdal zelo lepo in ilustrirano knjižico ali bolje rečeno album z naslovom v petih jezikih »S.O.S. za Kras in za mesto Trst«. Za italijanskim in angleškim naslovom sledi slovenski in nato še nemški in francoski. S priznanjem je treba omeniti to u-poštevanje slovenskega jezika. Upoštevan je seveda tudi v notranjosti publikacije. Za barvnim zemljevidom, ki prikazuje Tržaško osemlje z zaledjem, sledi naslednje besedilo v petih jezikih: »Uničenje grozi delu ozemlja, ki ga je narava ustvarila za živa bitja in njih blaginjo. Gospodarska pogcdba, ki sta jo Republika Italija in Socialistična Federativna Republika Jugoslavija sklenili v Osimu v Italiji dne 10. novembra 1975, predvideva obsežne namestitve industrijskih objektov na kraški planoti, tik ob mestu Trstu. Če bi bile določbe sporazuma izvedene, bi bile naravne in biološke značilnosti Krasa in njegovega okolja nepopravljivo izbrisane..«
V nadaljnjem je rečeno: »Kras je čudovit spomladi, ko cvetijo divja češnja, dren, trnov grm, beli trn. V senci se vzravna potonika, zadišijo šmarnice in vijolice. Na sončnih tratah zacve-
Urbanistika v Trstu
nadaljevanje s 4. strani)
selitev na območje bivše psihiatrične bolnišnice.
O tej odklonitvi sta se negativno izrekla tudi socialist Pesante in komunist Costa. Slednji je tudi poudaril, da bi morali pri urbanističnih vprašanjih sklepati bolj celovito. Glede perimetracije kraških vasi je povedal, da je neuravnovešena.
Novi urbanistični instrumenti so bili sprejeti z glasovi Krščanske demokracije, socialnodemokratske in republikanske stran ke ter Slovenske skupnosti. Proti je glasoval le demonacionalec. Vzdržali so se komunistični, socialistični, liberalni in misov-ski predstavniki.
Na naslednjih sejah bi moral občinski svet sklepati še o urbanistični ureditvi tržaškega mestnega zgodovinskega središča ter o ljudskih gradnjah.
Tržaški občinski svet je tudi imenoval nekaj predstavnikov v razne ustanove. Tako je prišel republikanec Srečko Čebron kot namestnik v nadzorni odbor Stalnega slovenskega gledališča; Dušana Valečič pa je bila imenovana v komisijo občinske u-metnostne dvorane.
(nadaljevanje s 1. strani) strije. Poudaril je, da Slovenci v Avstriji še vedno ne uživajo osnovnih pravic ter da odločajo o manjšinski politiki na Koroškem ljudje, katerih miselnost korenini v tretjem Reichu. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Zwitter je poudaril, da sedmi člen državne pogodbe temelji na pravici, ki je bila pridobljena s krvjo, in ne samo na številčni moči slovenske narodnostne skupno-tti. Pozval je avstrijske oblasti, naj onemogočijo politične procese proti slovenskim
tijo trobentice, vetrnice, narcise in smejoči encijan; divje rože ob poteh in stezah pletejo veli-časne oboke. Sredi poletja se kraška flora obogati še z irisom, lilijo, alpsko orhidejo, kasneje še s ciklamo. Jesen na Krasu prižge toploto močnih barv; grmičje zagori v rdečih in oranžnih barvah, zvončnice in žafrani krasijo gola kamnita polja in naznanjajo prihajajočo zimo. Človek se je vključil v življenje Krasa; o tem pričajo ljubke vasi, ograjena obdelana polja in trtni nasadi, ki jih srečaš na sprehodu po kraških poteh. Buldožerji in cement bi uničili na-
Po vsej Italiji in lahko rečemo, tudi po vsej Evropi in ostalem omikanem svetu vlada strah za usodo ugrabljenega italijanskega državnika in predsednika Krščanske demokracije Alda Mora, ki je danes že skoro poldrugi mesec v rokah krvoločnih teroristov.
Medtem se v italijanskem tisku in sploh v javnosti nadaljuje diskusija o tem, kako pobijati zlo terorizma v državi. Nekateri menijo, da gre pri terorizmu za najbolj pokvarjeno in izkrivljeno plat neke nove totalitarne ideologije, ki se sklicuje sicer na komunizem, a ima tudi mnogo potez nekdanjega fašizma in zlasti nacizma. Drugi mislijo, da stoji za njim policijska centrala neke velike vzhcdne države in da so Rdeče brigade samo ena izmed lutk, ki se premikajo, kakor poteguje za niti tista centrala. So pa tudi taki, ki menijo, da gre za čisto navadne kriminalce, ki skušajo svoje zločinstvo politično opravičevati in se vsiljujejo za nekako borbeno avantgardo komunističnemu gibanju.
Pri tem je zanimivo, da najdemo v literaturi napovedi o takem terorizmu, še preden so se kazali prvi znaki o njem. Kakor je svoj čas Dostojevski v »Besih« in v nekaterih drugih svojih romanih zaslutil in tudi opisal moderne totalitarne ideologije in sisteme, pa tudi že politični terorizem, tako je npr. znani ameriški pisec detektivskih romanov Miekey Spillane že pred leti opisal mednarodno teroristično organizacijo, ki uganja svoje zločine, zlasti ugrabitve, v zahodni Evropi in Združenih državah. Boj proti tej teroristični organizaciji je osnovni motiv nekaterih njegovih romanov, npr. romana »The Girl Hunters« (Lovci žensk), ki je bil napisan že pred kakimi petnajstimi leti in je izšel tudi v italijanskem prevodu. Mickey Spillane izredno napeto prikazuje težki in osamljeni boj
aktivistom. Predsednik avstrijske republike je poudaril, da so imeli koroški Slovenci pomemben delež v boju za obnovitev demokratične Avstrije, in izrazil željo, da bi slovesnost utrdila to zavest tudi med avstrijskim prebivalstvom.
Slovesnosti se je udeležilo nad štiristo ljudi. Sodelovala sta Klub slovenskih študentov na Dunaju in pevski zbor iz Sel. Na deželnem kazenskem sodišču pa je zapel pesem »Žrtvam« Partizanski pevski zbor »Matija Verdnik - Tomaž«.
ravni park, ki smo ga bežno opisali, da pripravijo prostor tovarnam in industriji.«
Publikacija navaja potem mnenje nekega jurista, da lahko državi, ki sta osimski sporazum podpisali, tudi spremenita njegovo vsebino, kar zadeva predvideno prosto industrijsko cono, in določita zanjo kako drugo lego ali jo odložita za nedoločen čas.
Slovensko besedilo v albumu je dobro in brez pravopisnih ali jezikovnih napak, kar je redkost v takih večjezičnih publikacijah, ki so bile natisnjene v neslovenski tiskarni.
Največji del albuma pa zavzemajo krasne barvne fotografije ogroženega kraškega območja, ki prikazujejo naravo in njene značilnosti, pa tudi značilnosti kraških vasi in hiš, ki se tako lepo vključujejo v to naravo.
nekaterih pogumnih in neustrašenih zasebnih detektivov proti tej organizaciji, za katero stoji sovjetska obveščevalna služba. Čeprav je pri njem vse skupaj bolj plcd fantazije ali pa slutnje kot resničnih podatkov, je vendar danes zelo zanimivo brati te romane, zlasti kar zadeva tehniko boja proti teroristom.
Aktualnost teh romanov je danes nesporna. To pa je tudi dokaz več, kako včasih pisatelji s svojim šestim čutom uganejo tisto, kar se pripravlja oziroma kar se poraja v zlih nagonih človeka in v pokvarjenih plasteh človeške družbe.
Razočaranje...
(nadaljevanje s 6. strani)
evropske literature kot take na slovenske pesnike in pisatelje, kako so npr. odmevale v Sloveniji velike in majhne evropske literature, od italijanske in španske preko francoske in nemške do rusk, češke in skandinavskih literatur. Nedvomno je bii npr. vpliv francoske ali nemške ali norveške literature z Ibsenom na slovensko literaturo veliko močnejši kot vpliv poljske literature.
Gregor Kocijan je prispeval jubilejni članek o sedemdesetletnici slavista Janeza Logarja, Jakob Miiller pa piše o »Podobi Lina Legiše« ob njegovi 70-letnici. Viktor Smolej nadaljuje svoj zanimivi literamo-kultumi potopis »V povirju treh rek«. Poleg tega prinaša revija še precej krajših prispevkov, med katerimi je v določenem smislu zanimiv članek »Program za literarne vede«, ki ga je napisal Jože Koruza, ker je iz njega med drugim razvidno, da se poklicno ukvarjajo z literarno teoretično raziskovalno dejavnostjo v institucijah Siovenske akademije znanosti v veliki meri upokojenci, ki so dobili novo zaposlitev. Je od njih res pričakovati, da bodo odkrili kaj novega?
—o—
SODELOVANJE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO PRI GRADNJI CENTRALE NA SOČI
Na Bledu se je končalo drugo zasedanje stalne italijansko-jugoslovanske komisije za vodno gospodarstvo, ki so jo ustanovili v o-kviru izvajanja osimskega sporazuma. Komisija je preučila problematiko Soče s posebnim ozirom na gradnjo električne centrale v bližini Solkana.
Pomenljiva proslava na Dunaju
TERORIZEM V LITERATURI
»NIZKE« IN »VISOKE« KULTURE
TER SLOVENCI
O tem, ali je naša slovenska kultura, vsaj v primerjavi s sosednjiLmi, manjša, slabša, manjvredna ipd., je bilo že veliko napisanega, ne da bi poskusili prej vsaj določiti pojem, kaj je sploh kultura.
Najnovejša raziskovanja so privedla do spoznanja, da kulture posameznih ljudstev ali narodov medsebojno sploh niso primerljive, da torej sploh ni mogoče govoriti o večjih ali manjših kulturah, saj so tako ene kot druge plod številnih dejavnikov, od podnebja do kakovosti zemlje, medsebojnih vplivov preko začetne menjave do prave trgovine in še česa drugega. Primerljive pa so omike (civilizacije) posameznih narodov, držav in podobnih družbenih ustanov, zakaj omika pomeni nakopičene, pisane ali kako drugače ohranjene izkušnje, podatke, na o-snovi katerih se gradi nadalje tvami in duhovni napredek.
Meščanstvo in njegov nacionalizem pri naših sosedih je v svoj prid razširjal napačne pojme o kulturah. Visoko kulturo naj bi pomenila le umetnost, predvsem lepe umetnosti kot slikarstvo in arhitektura, poleg tega pa še poezija, glasba, opera in gledališče in seveda čim bogatejši muzeji.
Tam, kjer je to manjkalo ali pa ni bilo dovolj prisotno, pa je pomenilo, da imajo zadevni narodi ali ljudstva manjšo kulturo ali pa je sploh nimajo. To se je občutilo prav na območjih, kjer so se srečavali ljudje različnih jezikov, npr. na Primorskem ali na Koroškem, kjer se je meščanska italijanska oziroma nemška stran bahala s svojo »visoko« kulturo, pri kafteri pa sama skorajda ali pa sploh ni sodelovala in ni imela v vsej zgodovini nikakih odločilnih zvez s kulturnim prostorom, s katerim se je nasproti »manjvrednim« največkrat slovenskim slojem, bahala: tako ni npr. Trst v ničemer prispeval h kulturi ali omiki Rima, Benetk, Florence in drugih vrhov italijanske kulture, s katero se je ponašal nasproti Slovencem kot izraz »boljše« družbe. Prav tako Celovec ni z ničemer sodeloval pri celokupni nemški kulturi, pa ga to ni oviralo, da se z njo ne bi ponašal nasproti slovenskim sodeželanom in jim vzbujal z njo malodušje. In tako pojmovanje se tu drži še danes.
(nadaljevanje s 1. strani) vsak dan na dolgo in široko piše po tisku in govori po radiu in televiziji, s čimer je ta tolpa zločincev dejansko bila priznana za enakovrednega partnerja državi, ne glede na to, da v takih okoliščinah tisk nehote ovira delo policijskih in sodnih oblasti.
Kaj pa naj v tej zadevi rečemo o pozivu, ki ga je na pripadnike rdečih brigad naslovil glavni tajnik Organizacije Združenih narodov Kurt Waldheim? Čeprav je ta njegov poziv iz človečanskih razlogov povsem razumljiv, saj gre za človekovo življenje, vendar je treba objektivno priznati, da pomeni VValdheimov poziv nekakšno mednarodno priznanje rdečih brigad, pri-
Poleg tega so vse kulture in omike današnjih velikih nacionalnih držav nastale kot stvaritve posameznikov, nadarjenih umetnikov, ki jih je plačeval premožni sloj in niso bile izraz kulturne višine vsega ljudstva, pač pa le tanke družbene plasti.
S te, socialne, strani se nam odpira prav drugačen pogled na tkim. visoke nacionalne kulture naših sosedov, tako da se vprašamo, koliko so bili sploh kulturni? Zakaj kot »svojo« kulturo so razglasili ne samo umetnost nadarjenih posameznikov, ne glede kakšne narodnosti so ti bili in odkod so prišli, ampak tudi vso zgodovinsko ostalino, od rimske do srednjeveške, ki
(nadaljevanje s 5. strani)
je spominjamo letos. Slišali smo »Na poljani«, »O večerni uri«, »Svarjenje« in »Žeb-ljarsko*. Sledila je Maroltova priredba ljudske pesmi »Ni mi volja«, »Moja dečva je burna« Pavla Kernjaka, »Nocoj pa, oh, nocoj« Franca Venturinija in »Na Vipavskem« Rada Simonitija. Vse pesmi, tako v prvem kot tudi v drugem delu, so mladi pevci - študentje zapeli zelo ubrano, tehnično dovršeno in primerno slogu, posebej pa spomnimo na izvedvo skladb Gallusa, Ježa, Matetiča - Rojngova in Simonitijeve »Na Vipavskem«; slednja je v izvedbi tega zbora posneta tudi na nedavno izdani plošči »Primorska poje«. Zboru se pozna resno delo, saj so tenorji in basi dobro zliti med seboj, dobro pa bi bilo, da bi se okrepil še z nekaterimi pevci, ki bi mu dali polnejši zven.
Na jubilejnem koncertu so poleg prorektorja ljubljanske Univerze spregovorili še dolgoletni prijatelj i nnekdanji napovedovalec zbora Tomaž Pavšič, Danilo Remškar v imenu Splošnega gradbenega podjetja »Primorje« iz Ajdovščine, ki je bilo pokrovitelj koncerta, in Alenka Saksida v imenu Združenja pevskih zborov Primorske. Slednja je zboru »Vinko Vodopivec« podelila
znanje torej, da je treba s to tolpo zločincev resno računati.
Razumu vsakega demokratično čutečega človeka se naravnost upira misel, da so možna kakršnakoli pogajanja s tolpo navadnih kriminalcev, razen v primeru, da smo že prišli tako daleč, da je država v popolnem razsulu. Tega pa ne moremo verjeti, saj si nikakor ne moremo predstavljati, da si hoče italijansko ljudstvo, ki se mu v njegovi zgodovini še ni nikdar tako dobro godilo v gmotnem pogledu kot danes, samo kopati grob in odpirati pot totalitarnim avanturam. Še vedno smo globoko prepričani, da bo znalo italijansko ljudstvo premagati tudi sedanje izredne težave in sebi ter Evropi prihraniti temno bodočnost.
je nastala na njih območju, še preden so se začutili narod.
Mogoče bi tudi Slovenci nasproti našim sosedom razvili podobno »visoko« kulturo, če bi se ne vojskovali nad dve sto let z najmočnejšo velesilo ob koncu srednjega in v začetku novega veka, s Turškim cesarstvom Ko so se po zahodni Evropi utapljali v renesančnem razkošju, so na slovenskih mejah divjali nenehni boji, ki so 'terjali silne človeške žrtve kot tudi neverjetna finančna sredstva, in to, da ponovimo, skozi dve sto let. In dejstvo, da je naš človek vzdržal in obranil svojo zemljo pred največjo svetovno velesilo, je najbrž mnogo bolj veličastno kot pa bogati muzeji in imenitne fontane po dvornih vrtovih z vsem njihovim bliščem in eksotiko, ki še danes očaruje romantično navdahnjene duše.
(Dalje)
diplomo združenja. Ob koncu koncerta je Tomaž Pavšič povabil na oder vse v dvorani prisotne nekdanje »vodopivce«, ki so skupaj s sedanjimi člani zbora zapeli Tomčevo »Teče mi vodica«, Venturinijevo »Mi smo ubežniki« in seveda nepogrešljivo himno zbora, Vodopivčeve »Žabe«. Več kot stotim pevcem je dirigiral nekdanji dirigent zbora Anton Nanut.
Po koncertu je sledilo v hotelu »Planika« družabno srečanje nekdanjih in seda-jih »vodopivcev«. Nekdanji člani, sedaj v glavnem že zreli možje, so obujali spomine na svoje sodelovanje v zboru v študentskih letih. vsi »mladi« ‘in »stari«, pa so v prijateljski družbi sproščeno prepevali pozno v noč. Ob 25-letnici ustanovitve PAZ »Vinko Vodopivec« je izšla tudi brošura s sporedom slavnostnega koncerta in z več priložnostnimi besedili.
M. V.
—o—
V Rimu močno nihajo med upom, da bodo Rdeče brigade vsak hip izpustile Alda Mora, in strahom, da ga bodo zares ubile, kot so zagrozile. Vse pričakuje novo »obvestilo« teroristov, položeno kot navadno v kako kiblo za odpadke.
—o—
Kulturne novice
MLADA KOROŠKA ZGODOVINARKA
Doktorat iz zgodovine je dosegla pred kratkim na univerzi v Gradcu mlada slovenska Korošica Marija Elfrida Inzko, ki je študirala na slovenski šoli v Celovcu. Marija Elfrida je hči prof. Franca Inzka.
Tako so dobili koroški Slovenci mlado zgodovinarko, ki bo lahko strokovno in uspešno odkrivala bogato zgodovino karantanskega slovenstva in se zoperstavila tendenčnim tezam nemških in avstrijskih zgodovinarjev, ki skušajo čimbolj zmanjšati ali sploh izničiti slovenski delež v koroški in avstrijski zgodovini ter vzbujati v koroških Slovencih čut manjvrednosti. To jim je doslej tudi uspevalo, ker so bili tamkajšnji Slovenci skoro brez strokovnih zgodovinskih moči in so tako nemočno stali nasproti sovražnim trditvam in jih tudi pasivno sprejemali.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77.21.51
25 let zbora »Vinko Vodopivec«
Vsako popuščanje odpira pot totalitarnim avanturam