Leto VI., ši. 19.
PeSinint plalana « gotovini.
V llublfani, v srede 25» lastuarla 192S, Posatn, žt. SO g&ar.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravnistvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din.
Oglasi: prostoi' 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so.
ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
1IPREJ
Glasilo Sosšallstifne stranke JugosiaviSe.
Mezdno gibanje rudarjev.
Ljubljana, dne 20. jan. 1922.
Danes dopoldne so se pogajanja pri pokrajinski upravi nadaljevala. Poleg 'zadnjič omenjenih zastopnikov so prispeli tudi zastopniki poduradnikov.
G. dvorni svetnik Stergar je prebral spomenico Zveze industrijcev, katera se v principu izjavlja za zvišanje mezd. vendar na drug plačilni način, kot jc sedaj pri družbi uveden. Ukinejo se naj družinske le’ draginjske doklade in se s poviškom meneso na temeljno plačo. To spomenico je zagovarial zastopnik Zveze industrij-cev ing. Šuklje. Delavski zastopniki so pa odločno zavrnili predlog Zveze industrij-cev, ker s lem bi pognali družinske očete v bedo. Zgubili bi edino podporo^ za številno družino, kajti samec lažje izhaja z SO K dnevno kot družina z 200 K.
Po precej ostri debati so sklenili, da ugotovijo, v kolikor so se zvišale cene življenskim potrebščinam. Kajti temelj za pogajanja naj bo sklep vlade z januarjem 1921, točka 8., katera pravi, da se morajo družinske doklade zvišati sorazmerno z draginjo. F o so zahtevali naši sodrugi in ničesar druzega. Komisija je ugotovila, da so se izdatki za najnujnejše življenske potrebščine zvišale od januarja 1921 pa do danes za 394 K mesečno za osebo, tore* dnevno, če šteje mesec 26 delavnih dni, 15.15 K za osebo. Potem bi znašale draginiske doklade za delavca 42.15 K, za ženo 22.40 K in otroke 20.40 K dnevno. Odločno pa so stali naši zastopniki na stališču, da se da ves ta priboljšek v obliki draginjske doklade, kar je iz socialnega vidika edino pravično.
Družba oa je predlagala, naj se vse doklade združijo v temeljno plačo. Ta
plača se oa zviša tako. da dobi kopač S K, začetnik 5 K, profesionisti in delavc' na akord 10% več. Točke 8. pa družba sploh ne prizna. Zvišajo se temu primerno cene premoga in uvede sc naj prosta trgovina.
To ponudbo so naši zastopniki zavrnili in sodrug Cobal je v temeljitem govoru očrtal posledice, ki bi nastale v slučaju nesporazuma. Ker so se gospodje izgovarjali, da se bodo s povišanjem cene premogu zvišale tudi cene življenskim potrebščinam in bo naša industrija radi kon-
kurenčne nezmožnosti pričela hirati, jim le dobro povedal, da ne smejo iskati vzroka draginji y zvišanju plač. Delavcem moramo dati to, kar jim pripada, to je tako plačo, da bo lahko živel sebe in družino.
Nadkomisar g. dr. Mrak je podpiral delavske zahteve, a gospodje pri družbi se niso hoteli omehčati. Ponudili so drobtino s svoje bogato obložene mize. Le poglejmo številke: Zahteve rudarjev znašajo 76 milijonov. Družba ponuja 30. 50 milijonov pa naj gre v veliko žrelo. Prekinili so pogajanja, katera se bodo v, petek nadaljevala.
Položal trgovca.
Trgovec kupi blago, ne proda ga pa takoj, razprodala traja več tednov, lahko več mesecev. Recimo, da je kupil blaga zd 1000 Din., čez dva meseca ga proda za. 1050 Din. Njegovi stroški znašajo pri tem 30 Din., torej mu je dala kupčija 20 Din. čistega dobička, obrestovalo se mu je 1000 Din, v 2 mesecih z 20 Din. ali za ceio leto 6krat toliko, t. j. 120 Din., kar kaze 12% obrestovanie. Pred vojno bi bil s tem dobičkom zelo zadovoljen — kaj p* danes? 1000 Din. mu ie dalo v 2 mesecih 1020 Din. Ali pa dobi za teh 1020 Din di*nes res tudi za 20 Din. več blaga? Med tem je vrednost denarja padla (cene so zopet poskočile) in za 1020 Din. ne dobi megoče niti toliko blaga, kolikor ga je dobil pred 2 mesecema za 1000 Din. Kje je torej njegov dobiček, ko pa ima denar, jki ga je prejel, če prav ga je za oči več, v resnici manjšo kupno moč! Očividno ie. če bo tako tržil, bo kmalu berač. Po-
magati si mora drugače. Ne sme biti zadovoljen z letno 12%, zahtevati jih mora več. Cim več jih doseže, tembolje. Ven-; dar ovirajo previsoke obresti (dobičke)' različne draginjske naredbe. Nakupna in< prodajna cena enega in istega blaga ne-sme kazati preveč kričečega razločka* Co se hoče trgovec vestno držati na* redb, torej nikakor ne sme trgovati z bla-gomv ki bi ležalo dolgo časa v skladišču* ker sicer se mu lahko zgodi vpričo padanja denarne vrednosti, da bo za svojo* robo, ki je dai zanjo razmeroma doben denar, dobil veliko manj vreden denar* Nasprotno mora biti njegova skrb, da bla-. go hitro proda, za izkupiček kupi zopet novo blago, ki ga zopet hitro proda itd.* tako se za vsako zmanjšanje denarne vrednosti za silo odškoduje z male1*-kostno višjim dobičkom. Radi tega vidi-1 mo danes v solidni trgovini vse polno nenaravnih slučajev, da trgovec danes proda blago za neko ceno, čeprav ve, da po tej ceni drugega blaga iste vrste sam
Uioga žensk v sovjetski Rusi?!,
Par zanimivih razkritij, tako tragičnih kot hudomušnih, glede položaja in delavnosti žensk v sovjetski Rusiji, navaia M. J. Kessel v Figaru kot plodove osebnih opazovanj in preiskav v obmejnem ozemlju Rusije.
V Rigi le govoril z neko žensko, ki ie dospela iz Petrograda potem ko ie preživela dve leti v komunističnih ječah. Sovražila je boljševike s sovraštvom, ki je bilo tembolj ginljivo, ker je bila nepristranska ter skušala najti, če ni v delu uničenja, ki sc je nahajalo v spremstvu sovjetov v teku zadnjih štirih let, naiti tudi nekaj zdravih elementov.
Po prepričanju odločna feministka, j3 rekla:
;—Mislim, da ie edini resnični uspeh boljševizma popolna enakost, katero ie dal ženskam.
Te besede so potrdile poročevalcu povesti vseh ruskih ijegunk. brez ozira na
strankarske razlike, nadalje pisma iz Rusije ter čitanje sovjetskih listov.
Naslednje je dejstvo: — V sedanjem času ni na celem svetu dežele, v kateri bi ženske uživale prostost in enakost, katero bi se dalo primerjati z ono, katero uživajo v Rusiji. Ali pa izvira iz tega kako izboljšanje njih položaja, ali če ie beda za ženske prav tako velika kot za moške, kako moralno povišanje ali globoka zavest njih neodvisnosti in dostojanstva? Ali je dežela kot taka raditega kaj na boljšem?
, Ruske ženske so se vedno aktivno vmešavale v politiko. Nihilistka s svoiimt zvitimi lasmi, svojim lorgnonom in svojimi cigaretami, je postala v Franciji določen tip. Ko pa se je svet norčeval iz nje, m vedel, da prikriva ta zunanjost gorečo dušo. fanatizem, ki je bil močnejši kot oni moških, ter prikrito histerijo, ki je našla izraza v zarotah in uporih.
Njih sanjam, njih slutnjam in njih mrzlični delavnosti ie izročil boljševizem Rusijo kot neizmeren plen.
Nekatere teh komunističnih žensk so pomenjale velik uspeh. Najbolj presenetljivi vzgled med temi je Kolontaj.
Hčerka generala pod carskim režimom, veleposestnika, je bila od svoie mladpsti naprej znana vsled svojega revolucionarnega mišljenja. Njena inteligenca je značilna in njena vzgoja dovršena. Ona govori štiri jezike z enako dovršenostjo. Zelo lepa, oborožena z nevarnim časom, je izvajala na delavce upliv. ki se je že bližal fascinaciji. Dovršena igralka je naročevala svoje obleke ie pri najboljših pariških krojačih.
Po revoluciji se je poročila — v komunističnem smislu besede, — z navad-* nim mornarjem iz Baltika, kojega ediaa privlačnost so bili njegovi kodrasti lasie in telo, ki je lahko preneslo vse težkoče in napore. Kolontajka je bila amazonka junaške dobe boljševizma. Sedaj pa je niena zvezda obledela in sovjeti so ji dovolili penzijo, -da lahko živi v umaknenju.
Z Linhio, *— nadaljno« komunistično zvezdo, se je celi slog igpremeafl.
ne dobi več. ker je poskočilo v ccnl. Vendar proda blago. in kupi drugo dražje, (ker dobiček ima zado.si.en), čeprav, mu izkušnja vec šepeta: ne prodaj, čakaj, dobiček bo se večji! A oh lioče ostati poštenjak. drži'se naredb in ne drži blag:’. Kaj pa nepoštenjak? Izkušnjavi podleže; drži blago v skladišču ter prosi boga, da bi sle cene kvišku. Zaveda se pa, da pride lahko na zatožno klop, če bo pri istem blagu prevelika razlika med nakupno In prodajno ceno.- zato sklene zvezo z dni gim »poštenjakom; ali pa še s tretjim. Svoje blago, ki leži v skladišču, oroda prijatelju A. Prijatelj A. ima v rokah fakturo (račun), kjer je blago že dražje zaračunano ter proda blago R-ju še dražje in B. ga oroda sedaj zopet, seveda še dražje, nazaj' prvemu trgovcu, v čigar skladiščit blago še vedno leži. Prijatelja A. in B. sta le savno slamnata moža, zadovoljita se z manjšim dobičkom: največji dobiček pnbere seveda ta. ki ie odpri in sklenil to »lepo verigo • oreko A-ja ir B-ja. To so pač pravi »verižniki«.
Kdo trpi škodo? Konsument seveda.
Vidimo, da ima solidna trgovina, če lioče biti vestna, precejšnje težkoče. vidimo tudi v trgovini danes toliko izkušnja v, ki so tem močnejše, čim bolj je padla moralna vrednost posameznika radi vojno. da je najbrže prav težko na vsej črii ostati soliden trgovce. Mejo med solid-
Iz tovarne za l
Zbrala se je elita »Novočasarjev«, da Buta odgovori na naš dopis, objavljen prejšnji teden v »Napreju«. Na podlag* 'krščanskega načela, so sklenili naiprvo zatajiti očetovstvo nad lastnim otrokom ter to očetovstvo naprtiti socialistom. In Sil so gospodje ter napisali v »Novem špa-sih: Vi sociji ste vzrok žrtvam lanskega leta na Zaloški cesti, vi ste natikali lačna proletarce na bajonete, vi ste pošiljali nsed nje smrtne krogije.
Gospodje okoli »Novega Časa«, ali vas je začela peči vest po grehu, ki ste
naredili nad ubogim delavstvom, da iaočeie ta greh sedaj naprtit socialistom? Lopovi! Ali mislite, de je delavstvo, ki je hotelo mirno manifestirati po ljubljanskih ulicah za svoje pravice, že pozabilo, kdo je bil tisti, ki ga je pustil streljati? Go-snodje, mi dobro vemo, da je bil takrat.
im m m mi m i m ir~~
Ona ie žena Zinovjeva. diktatorja v Petrogradu in med vsemi ruskimi despoti najbolj sovražnega in najbolj zaničevanega radi,njegove okrutosti in strahopetnosti. Linina nima niti elegance, niti izobraženosti Kolontajke. Nekateri pravijo. da je preje izdelovala modrce, dočim izjavljajo drugi, da je bila izučena babica. Ona sama pa izjavlja, da jc zdravnica. Znana je radi svojega domačega vedenja, svoje nevednosti in svojih ljubezenskih nagnenj. Brez dvoma iz istega vzroka vodi tudi pouk in vzgojo otrok v Petrogradu.
Ko so ii nekega dne povedali, da prevladujejo v neki gotovi šoli najbolj grde perverznosti in da jc glavna nadzornica te Sole ženska, ki vodi nemoralno življenje, je odgovorila Linina z veliko pripro-st ostjo:
r— Vi vendar nočete, da bi ta ženska prenehala delati, kar je pričela v namentt. da pozabi na svoj strašni posel?
Glavna pribočnica te čudne vzgojiteljice je Nikolajeva, prejšnja kuharica.
Človek ne sme misliti, da predstavila ta ta dva vzgleda izjemo. Visoko in
nosijo in .lesolidnosijo Ic ravno radi vojnega divjaštva, ki je ubilo toliko moralnih vrednot, velikokrat težko jasner začrtati, in kar. se enemu zdi pošteno, se drugemu 'zdi nepošteno. Zelo značilno je to za povojno moralo, »a čuditi se ji ne smemo. Skoro pet let so ubijali v človeku moralo, naravnost čudež ie. da še ni popolnoma ubita.
Vendar kaj obeta bodočnost?
Kakor smo videli v industriji, ic tudi tu vzrok in priložnost iskanju veliki!; dobičkov nestalnost denarne vrednosti in strah pred bodočnostjo.
Postavite to vrednost na trdno podlago, irt postavili boste temelj solidni industriji in solidni trgovini. Ce bo tova;-nar kakor tudi trgovec mogel v svojih kalkulacijah računati z zanesljivimi razmerami, se bo prav.rad zadovoljil z manjšim dobičkom ter bo konkurenčno ubil vs&ko nesolidnost in verižni šiv o. Tu ne pomagajo najbolj ostre naredbe proti nepoštenosti; za nepoštenjaka je navedba — paragraf — samo zato, da se mu izogne. Edina pomoč je ustalitev denarne vrednosti. Koliko je potem denar vreden, veliko ali malo — je že precej postransko. Poglavitna je stalnost in oddahnili se bodo vsi nos teni trgovci, ki morajo danes no pravici ali po krivici orenašati nejevoljo in zaničevanje trpečega ljudstva.
leti v Ljubljani.
ko je tekla nedolžna kri na Zaloški cesii, za ministra maziljenec, božji namestnik dr. Korošec, da je bil predsednik 'deželne vlade za Slovenijo krščancc dr. Brejc.
Vprašamo vas torej, ua čigavo povelje so streljali orožniki na popolnoma mirne. neoborožene proletarce; kdo je potem istim orožnikom za njih junaški čin podelil denarne nagrade: ali ni bilo to vse storjeno na povelje klerikalne vlade?
Pa recite, da ne!
Ker govori dopisunče tudi o zapravljanju nabranega denarja, ga prosimo, da pride z imeni na dan. da bomo vedeli, kdo naš denar zapravlja pri Janšetu. Vsekakor mora biti gostilna pri Janšetu dopi-sunčku zelo dobro znana, da ve kak denar se tam zapravlja. Najbrže si hodi tudi on hladit svojo grešno dušo z alkoholom
nizko v sovjetski državi zavzemajo ženske važna mesta. To dejstvo samoposebi bi bilo mogoče tolažilno, a atmosfera, katero je- nstavril boljševizem, je tako zmedena in vse tam ic izgubilo tako zelo s voki prvotno obliko, da je dobil ta feminizem, pritiran do skrajnosti, značaj strašne bolezni.
V Moskvi vodi deklica, stara devetnajst let, službo za kaznovanje službenih prestopkov. Naj bo njena inteligenca še taka ali taka,, vse to nikakor ne opraviči onih, ki so stavili življenja tisoč meščan nov in državljanov v njene nezrele roke.
V Rusiji je najti tudi policajke. To so ženske, ki skrbe v Petrogradu za varnost po cestah ter patrulirajo s karabinkami ob svoji strani. Najt: jc tudi ženske rablje, posebno letske babnice, ki so radevolie prevzele ta strašni posel. Svoj posel, k! jim zagotavlja boljše racije, izvršujejo vestno in metodično. V njih svetlo-modrih očeh ni nikdar odseva groze zgodnjih jutranjih ur. ko usmrtijo s strelom v tihvk na smrt obsojenega, kojega kri se nato strdi na njih živinskih rokah.
Najti je tudi sodnice. To so v splošnem prebrisane hčerke naroda ali pa žen-s
r v bližino, kjer spe nedolžne zrive Hinavskega klera. Saj je stara resnica, da grešnika vedno vleče pekoča vest tja, kjer so žrtve njegovega greha.
Nadalje vam povemo, da nas prav nič ne jezi, če stoji vaša organizacija "nit trdnih nogah, ker vemo. da se radi prc-obilo zavžitega alkohola tc noge večkrat zelo majejo. Pepe. kaj rečeš?
Glede novoletnega darila gtt. ravnatelju, mislimo, da ni lepo. če se drobtine, katere dobiva delavstvo od kapitalistične mize v plačilo za svoje robotanje. zopet zbirajo ter dajejo kapitalistom kot darila na njih že itak polno mizo, ko bolne tovariše puščate v nemar.
To vam še povemo, da je g. Bricelj res vsegamogočen, ker edino liudje njegove sorte lahko prekose kameleona v spreminjanju barv. tako da postanejo iz klerikalca socialisti, iz socialista liberalci, iz liberalcev komunisti, iz komunistov »Novočasarji«.
Glede masla vam povemo le toliko, da ga je taka množina na vaših glavah, da če količkaj sobice na vas posije, lahko utonete v njem. Pika in dosti za enkrat.
Dnemi vesti.
Kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno? Delavka, mati 10 otrok, nam piše: Naj povem k pogovoru v 10. številki »Napreja« kot tretja še jaz svoje skromno mnenje: Po zelo kratkem or emisije vanju sem prišla do mnenja, da. je Jugoslaviji najbolj notreben drevored od Ohrida do Triglava. na katerem bi' bili obešeni vsi veriž-niki in navijalci cen. — Mati desetih.sinov, ki. naj v bodočnosti branijo domovino. — (Da bodo ti izstradani otroci sla^ bi vojaki, če sploh dorastejo — to je jasno. Če bi šlo našim militaristom torej res za dobro brambo domovine, bi morali tair drevored prav kmaiu postaviti. Dozdaj pa še nismo slišali, da bi bili naši »državo -tvorci« kakemu verižniku vsaj las skrivili. Za sedanji dobiček jim gre- Opomba ured.).
Delavski položaj se vsak dan slabša, na vseli poljih, draginja raste, plače so nezadostne, industrijska kriza zmirom večja, večina delavstva je mrzla, čaka odrešitelja iz tega neznosnega stanja. Večin še danes nc more razumeti, da mora biti delavec, strokovno in politično orga-
ske, ki žive na stroške komisarjev. Njih zunanjost ie še prešla v pregovor. Oblečene v tako kratke kikle, da so slične skotskim kilts ter v visoke škornje, ki so redkokedaj čisti, ker manjka mazila, zaslišujejo te ženske obtožene s cigareto v nsth in škornji na pisalni mizi. Obsojajo ali oproščajo soglasno s trenutnim razpoloženjem. 'Njih okrutnost je nezavestna in njih usmiljenost brez razmisleka.
Tudi Čeka, ruska tajna špijonska služba, ima svoie uradnice, spijonke, pre-iskovallce, tajne emisarke in tako dai*e. Vključuje tudi predsednice kot je Jaklovn. znana radi svoie strogosti ali Stasova, ki izvira iz družine intelektualcev, ki šteje med svoje člane profesorje in pisatelie. Zenske podpisujejo smrtne obsodbe s svojimi lastnimi rokami in kadar pridejo starši ali sorodniki nesrečnih, da jih prosijo milosti, jih nočejo sprejeti.
To krvoločnost je mogoče razlagati: deloma s pomočjo duševne degeneracija in revolucionarnega misticizma, kajti žen* ske se bodo do zadnjega držale komunistične veroizpovedi, katero so njih bolj prosvitljeni moški tovariši že pričeli izgubljati.
nMran. Kje je 'drugje, kakor v organiza- | ciji politični in strokovni odrešitelj iz te bede? Ko bo delavstvo zavedno, ko bo vedelo, kara spada, in ne bo nasedalo limanicam nekih agentov biiržoazije, ko bo preprojeno z duhom revolucionarnega razrednega boja. takrat se bo samo rešilo iz kapitalističnih .spon, pod katerimi danes ječi, kakor priklenjen pes. Kakor po vseh drugih državah tako mora tudi pri nas priti do tega, da se delavstvo združi v eno enotno fronto proti svojim izkoriščevalcem, Kaj pomaga vsa kritika, posameznih? Delavci, delati je potrebno, mlačnost je treba streti! Mlačni delavec je večji sovražnik svojih sotrpinov kot pa odkriti kapitalist; tega poznaš, ali drugi ti pade za hrbet v tvojem boju, ki ga vodiš proti izkoriščevalcu. Merodajni krogi ne uvidijo, da propadamo dan za dnem; njih ne briga, kako živi trpin, ali ima kaj jesti in obleke: oni ščitijo onih 5% kapitalistov in veri/mikov, masa delavnega ljudstva pri njih ne kride v poštev. Zmisla nimajo nobenega za ljudstvo, ki mora državi dati vse do krvnega davka. Nihče ne misli v vladnih krogih, zakone sklepajo proti volji ljudske večine, nje glas ne upoštevajo. Korupcija se podpira na vseh koncih in krajih, izkoriščanje cvete v polnem obsegu. Delavstvo, zdrami se! Tvoja rešitev je .edino v socializmu, v razrednem boju!
Laško časopisje o umrlem papežu. Zadnje številke italijanskih časopisov proslavljajo umrlega papeža kot italijanskega papeža najmodernejših nazorov. Iskal je vedno stike med Vatikanom in laškim dvorom, vendar zaman. Izrekel pa je na smrtni postelji željo, naj se potrudi njegov naslednik, da bo končal z uspehom njegovo brezuspešno delo. Benedikt XV. je vedno ljubil Italijo kot potomec stare italijanske aristokratske obitelji, vzgojen v strogo narodnostnem italijanskem duhu. Po kobariški nesreči je bit nenavadno potrt in je prosil na tihem Boga, naj čuva njegovo Italijo. — Vse to je naše ljudstvo že davno vedelo in je opombe vredno, da se ni nikoli prav posebno zanimalo za papeža, čeprav je naše nevedno ljudstvo vzgojeno v tako strogem katoliškem duhu kakor, menda ne kmalu katero na svetit.
Uwt*!iaita.
Brezuspešna pogajanja. Pogajanja med rudarji in Trboveljsko premogokop-no družbo so do sedaj potekla brez uspeha. Navzoči so bili tudi zastopniki vlade, ki pa so se izkazali nad vse pričakovanje nevedni. Sicer pa ni čuda, gospodje vsaj ne dobivajo zastonj okoli 40.000 K mesečne plače! Kaj vendar briga nje delavski položaj! Toda mi nismo še izrekli zadnje besede!
Društvo prijateljev humanistične gimnazije vabi k 1. rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v torek, 31. jan. ob 15. (3.) pop. v posvet, ozir. risalnici I. drž. gimnazije v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Referat o načrtu zakona za srednje šole. 3. Samostojni predlogi. 4, Slučajnosti. — Odbor
lz tobačne tovarne v Ljubljani. Po dolgi borbi smo končno dosegli neko povišanje plač, ki pa ne odgovarja današnjim razmeram. Delavstvo pričakuje, da se vložijo nove zahteve. In sicer pričakuje to od organizacije, ki se čuti dovolj močno, da lahko sama vse napravi. Gospa Zor agitira od oddelka do oddelka dan iia dan. Radovedni smo, če po navodilu g. ravnatelja. Ali se pa ga. Zor čuti tako močno, da sme vse reči in vse delati, kar drugim zabranjuje paragraf 18. delavnega reda? G. ravnatelja si usojamo vprašati,
če mu je stvar sploh znana. Naj ukine par. ) 18. del. reda, ali pa obiske ge. Zor po oddelkih. Opozarjamo pošteno tob. delavstvo, da je ga. predsednica nož na- dve plati, ki pa bolj reže delavstvo kot .monopolno upravo. — Tobačni delavci.
Profesorsko društvo, sekcija Ljubljana, ima v sredo 1. februarja t. 1. ob 9. v risalnici Vodnikove gimnazije v Ljubljani izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: a) Načrt zakona za srednje šole v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev: referira v to svrlio izvoljeni odbor; h) slučajnosti.
Razprava proti poštnim uradnikom, takozvanim »dolarskim princem« se bo pričela 6. februarja 1922 ob pol 9. dopoldne. K razpravi je povabljenih 52 prič. Zbornemu sodišču bo predsedoval in vodi razpravo deželnosodni svetnik dr. Ska-bVrne. Na zatožni klopi bo sedelo 9 poštnih uradnikov. Za razpravo proti »dolarskim princem« vlada veliko zanimanje in je gotovo, da bo sodna dvorana do zadnjega kotička polna. Nadejamo se, da bodo prejeli nepošteni uradniki svoje zasluženo plačilo, ker so kradli dolarje na račun našega delavstva v Ameriki, ki je zaman pošiljalo v domovino težko pristrižene dolarje.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo je imelo dne 14. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma prav dobro obiskan 1. občni zbor, na katerem so sklenili, da sc odpošlje centralni vladi, predsedstvu skupščine, vsem parlamentarnim klubom in pokrajinski vladi resolucijo, ki zahteva nujne, primerne rešitve stanovanjskega vprašanja in podaja tozadevne predloge.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se bo vršila prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 25. januarja 1922 ob 20. v mali dvorani Mestnega doma.. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. informacije Sv. Petra cesta štev. 12., pritlično, desno.
Zborovanje za nravni prerod naroda.
Pretečeno nedeljo se je vršilo v veliki unionski dvorani zborovanje za nravni prerod naroda. Nastopilo je več govornikov, med katerimi se je odlikoval sodrag Bernot po svojem stvarnem govoru. Zborovalci so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo prepoved točenja žganja, revizijo gostilničarskih koncesij, zabranitev pose-ta gledaliških in kino-predstav nezreli mladini in prosijo vojaške oblasti, naj skribe za nravno vzgojo vojaštva.
Slovenskega ribarskega društva drugi redni občni zbor se bo vršil na Svečnico ob devetih dopoldne v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Odbor prosi za polnoštevilno udeležbo. Vsak član zastopa lahko pet odsotnih članov. Kot pooblastilo velja lanska izkaznica. Samostojne predloge je priglasiti pismeno pred občnim zborom. —- Odbor.
Slikar, ki odjeda domačim umetnikom zaslužek. Prejeli smo iz umetniških krogov: V Ljubljani se_mudi slikar Mu-lota, ki je posestnik hiše v Celovcu in Hamburgu, tedaj prav petičen mež, kateremu je že poteklo dovoljenje za bivanie v Jugoslaviji, ki se P a še vedno zadržuie v Ljubljani in odjeda domačim umetni-kom-sšromakom kruh in zaslužek na ta način, da prevzema slikarska dela. Pri tem njegovem ppslu ga. podpira neka ugledna gospa iz Šelenburgove ulice. Pričakujemo, da bodo stopili merodajni krogi na prste temu možu, ki je imovit in vrhu vsega še tujec.
Smrtna nesreča v sled. afkoStola. V nedeljo zvečer se ie smrtno ponesrečil pri postaji Kranj 30 let stari samski kurilniški delavec Matej Cof iz Tržiča. Vlak, ki ie prihajal iz Tržiča, mu je odtrgal obe nogi t prenesli so ga takoi na postajo Kranj, odkoder so ga odpeljali z vlakom v Ljubljano. Umrl pa 'je že na potu vsied prevelike izgube krvi, Ponesrečeni kurilniški delavec je bil v nedeljo službeno prost in se jc zato odpeljal v Kranj, kjer je ves dan popival. Pijan .ie zašel na tir in zaspal. Ko seje zbudil, je bil brez nog. Delavci, napovejte alkoholu stavko, zgodilo sc ne bo potem nič več toliko nesreč, ki spravljajo premnoge rodbine v bedo bi lakoto.
Razpoloženi volilni imenik za volitev glavnega odbora za obdelovanje Barja.
V zmislu zakona z dne 32. avgusta 1877; dež. zale. št. 14 se je sestavil volilni imenik volilcev 1. skupine vseh k okrožju mesta Ljubljane spadajočih katastralnih občin in leži od 25. januarja do 23. februarja t. 1. pri gospodarskem uradu mestnega magistrata ob uradnih urah vsem opravičencem na vpogled. Pritožbo proti volilnemu imeniku je v gorenjem roku vložiti pri mestnem magistratu.
Železničarji! Vrhovno vodstvo koali-ranih železničarskih organizacij v Beogradu jc dobilo dne 21. t. m. od g. prometnega ministra naslednje pojasnilo o stanju zahtev:’ 1. Železničarji, ki jim po zakonu pritiče službena obleka, a jo v letih 1920., 1921. niso prejeli, dobijo zato — odškodnino, katere višina šc ni določena, 2. Ministrstvo bo gradilo hiše, da pridejo po možnosti vsi železničarji, ki stanujejo v vagonih, v najkrajšem času v stanovanja. Vse ostale zahteve so nerešene. Da bi razmotrivali o nadaljnih korakih koalicije, je vrhovno vodstvo sklenilo, da se bo vršila v nedeljo dne 29. t. ra. v Zagrebu javna anketa, katere se bodo udeležili zastopniki koali ranih železničarjev vse države. — Ljubljana, 23. jan. 1922. — Koalicijski odbor.
C©!*©«
Invalidski dom. Prepotrebno jc, da poskrbimo za naše invalide. Uvedli so davek in nič nimamo proti temu, ko so preuredili »šemalno hišo« v invalidski dom. Ce pa pomislimo, da nasičujejo reveže z raznimi kapelami in »sfušanimt preureditvami«, se pa obregnemo. Postavili so lastno pekarno, a ne zato, da btl pekli za invalide kruh. ampak da so jo zopet podrli. Zaslužili so »neki« obrtniki in! invalidi so bili lačni. Napravili so lepo kapelo. Brez nie bi morda vsi poginili. Ceremonije in prazen želodec. Le vprašajte invalide, kako mislijo o tem? Ali smo zahtevali tako oskrbo? Ne! Mi zahtevamo zdrava stanovanja in zadostno hrano za reveže, ki so zdravje pustili v svetovni klavnici. Komedijantov ip zapravljivcev ljudskega imetja ne- rabimo. — Opazovalec.
DELAVEC BREZ DELAVSKEGA ČASOPISA JE KAKOR VOJAK BREZ PUŠKE.
NAROČITE SI IN ŠIRITE SVOJE GLA-S1LO »NAPREJ«.__________________
Nclifoveile.
ZAGREBŠKE BORZE NE BODO J ZATVORILI.
LDU. Belgrad, 22. jan. Iz zanesljivega vira se doznava, da so vse vesti o zatvo-
rilvl Zagrebške borze izmišljene. Sotli se, da so te vesti izšle iz vrst beograjske čar-
sije.
TRGOVINSKA POGODBA Z ITAUjO.
LDU. Beigrad, 22. jan. Naš poslanik v Riinu "• Antonijevič je dospel v Bei-jirad. Včeraj jc dolgo konferiral z ministrom za zunanje stvari dr. Ninčičem. V informiranih krogih se trdi, da jc prihod g. Antonijeviča v zvezi z nadaljevanjem pogajanj, da se likvidirajo vprašanja, ki s?. n„crešcn't med našo državo in Italijo. Misli se. da je italijanska vlada sedaj pripravljena povolino rešiti vsa spoma vprašanja. Med drugim bo Italija v kratkem izpraznila tretjo cono. V Belgradu se pričakuje prihod italijanske delegacije, ki bo nadaljevala pogajanja za sklep trgovinske pogodbe.
VOLJA »KNEZA MIRU« IN PRVA KARDINALSKA SEJA.
LDU. Rim, 22, jan. Papež Benedikt XV. je v svoji poslednji volji določil, da naj bo njegovo truplo v pontiiikalni obleki razstavljeno tri ure na papeškem prestol i, nato pa dva dni v cerkvi sv. Petra. Po papeževi smrti je prevzel vodstvo poslov kardinal Gaspari.
LDU. Rim, 22. jan. Kardinalski kolegij je imel pod predsedstvom kardinala — državnega tajnika Gasparija svojo prvo sejo. Razpravljal je o pogrebu papeža in o otvoritvi konklava.
§2 sfrsnlee.
Krajevna organizacija SSJ Vič-
Glince vabi vse somišljenike na diskusijo o progresivnem davku, ki se bo vršila v četrtek 26. t. m. ob pol 8. zvečer v Delavskem domu. Pred diskusijo ob 7. se bo vršila običajna mesečna odborova seja.
Ks strok, sibania.
Pozor! Kovinarji naj ne potujejo v Zagreb, da si poiščejo dela v tovarni ključavničarskih in kleparskih izdelkov sHiršl Zavrtnica«. ker so tamkajšnji sodrugi v stavki. Delodajalec ni hotel ugoditi pravični zahtevi po zvišanju plače. Računamo na delavsko vzajemnost!
Seja centralnega odbora kovinarjev
se bo vršila v četrtek 26. t. m, ob 18. uri,
— Načelstvo ODK.
¥estn3k Simbod©«
Seja centralnega odbora »Svobode« se bo vršila v četrtek 27. januarja ob 20. v tajništvu »Svobode« v Židovski ulici I.
I. nadstropje s sledečim dnevnim redom: Branje zapisnika, poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, slučajnosti.
Vič - Glinco. V soboto 29. januarja ob 20. bo nadaljeval univ. prof. g. dr. Veber svoje predavanje o kritiki razvojne teorije. Predavanje se bo vršilo v društveni sobi. V ponedeljek 31. januarja pa ima g. dr. Veber zaključno predavanje o kritiki razvojne teorije istotam in ob 20. Sodrugi, delavci, udeležite se predavanj in privedite tudi svoje prijatelje in znance s seboi.
Zagorje-Hrastnik. Dramatični odsek Del. izobraževalnega društva »Svoboda* podružnica Zagorje ob Savi, uprizori v nedeljo 29. jan. 1922 ob 4. popoldne v’ dvorani »Konsumnega društva« v Hrastniku Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Med odmori sodeluje godbeni odsek I »Svobode« Zagorje. Vstopnina: I. prostor j 3 Din.. II. orostor 2 Din., stojišče 1.50 Din. * Ker je čisti dobiček namenien za Cankarjev spomenik, vabi najvljudneie odbor »Svobode« k obilni udeležbi.
Redna glavna skupščina L. N. P. sc
bo vršila v soboto dne 2S. t. m. cd 20. zvečer v posvetovalnici ljubljanskega magistrata in ne ob 19., kakor jc bilo prvotno objavljeno. — Tajnik.
Kulturni vestnik.
»Drame« 4. zvezek je izšel in prinaša naslednjo zanimivo vsebino:	Joško	Ko-
vič. — Na pot; Silv. Škerl - Gozd: Ro-tscher - M. S. — Umetnost dramatičnega predstavljanja; Lopez - Škerl - Henri Be-cque: Karel Širok. — Ob 3. obletnici smrti Ivana Cankarja; Beležke; Spored itd.
— »Dramo« našim bralcem prav toplo priporočamo. Izdajo jo uprava maribor-
skega Narodnega gledališča !n stane po-samezna številka 2 in pol dinarja.
UTRINKI-
Strašne razmere so zavladale v Ameriki, posebno pa v velikih ameriških mestih.	;
Ropi, umori, tatvine, sleparije, družinski škandali, — kdo bi jih preštel, kdo bi jih vse navedel!
Takozvana visoka družba ne ve, kako bi preganjala čas in zapravljala iz si-, romakov iztisnjene dolarje.
£
Hujše ni moglo biti v Rimu za časa Nerona in ne pred francosko revolucijo v Parizu. Na eni strani se je razbahala razuzdanost v vsej svoji sifilistični nagoti, iz lakote, stradanja in omalovaževanja je pa pognal zločin. Svojih malikovcev nima samo v posiopaških vrstah. Celo ljudje vladnih in uradnih krogov se mu klanjajo.
teri
Vera je v nevarnosti — kriče ncka-
Tudi najboljša lokomotiva ni varna, če jo kak blaznež drvi.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SS.i). Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
urniini, HoiBi m sm e
= KOiSTHIJVfliLl zaoasajt 2 8KEJ2U ZAVEZO. == • (iKOifIKE za	ŽUPgN.
SVVA IN URADE, MAIM02SEB-£C2i£E PLAKATE IN VABILA ZA SMODE IN VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
UKES8&
iresK&NJg eas©ž*ss©tft KNJ2S,
SiBOŠUR itd« STEREOTIPUA. LITOGRAFIJA.
J
Citajte veiezanimivo študijo Or. Oto ££auer « Uratnik
Pot k Socializmu.
Cena 1 din.
Naroča se v upravi »NAPREJ*.
Naj .eSJa zaloga
llaiiev is im i
TVRDKA I. DOLENC,
Ljubljana, Hilžerjeva ulica žr 5
se priporoča za nn-! "|T T ^
kup najboljširf in9tru- j u čenča
mentov izvrstnih to-.
vam po najsolidnejših I ^ b P i V S k O Obrt
sprejme tj^koj - Anton Filipič, brivec v Crtii pri Prevaljah.
in nizkih cenah.
KORANIT
asbestni škrilievec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna v Karlovcu (Hrvatska).
Glavno zastopstvo za Slovenilo:
F. Hočevar, Moste p. Žirovnica, Gorenfsko.
Stavbeniki, podjetniki, pokrivaci in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju.
.zahtevajte oferte.
Občno konsumno društvo v Trbovljah •znaš*
i s c e zanesljivega
skladiščnika
izučenega v manufakturi in špeceriji z večletno prakso. Biti mora vojaščine prost. Plača po dogovoru. Nastop takoj.
BMM—im—«1ittaMnuMMBiu.«..-« || III ■! IIHHUlllll—■milllUMlilBjji
Podružnice:
Slovenska eskomptna banka Novomesto in Rakek.
Kapital: 20,000 000 kron. LjubSIaKE, SeBenblSrsOVa ulica 1. Rezerve okrog 6,000.000 K. —........ .... sss. Izvršuje vse bančne transakcije na]kulanine]e.	.»i<■>
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — Eskompt menic, terjatev, faktur — Akreditivi — Borza.