Št. 38. V I^ubljani, 19. septembra 1908. Leto IV. Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 vin. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v r% Ljubljani, Breg št. 12. GLRSILO KMETSKE STRANKE NA NOTRANJSKEM. Inseratl se računajo za celo stran 36 K, za »/ 5 strani 25 K, za % strani 18 K, za ‘Z* strani 9 K, za >/u strani 5 K, >/a> strani 3 K. Pri večkratni objavi primeren po- ===== pust. . = Skupščina Družbe sv. Cirila in Me¬ toda v Ptuju. Preteklo nedeljo je zborovala naša šolska družba v Ptuju. Ptuj je nemški otoček, sredi tisočev slovenskih kmetov, če so hoteli Slovenci sredi teh rojakov zboro¬ vati, so morali iti tjakaj, to pa ni bilo tamošnjim trgovcem prav. Najeli so barabe, ki so Slovence po noči napadli. Pogasili so luči, ter jih v temnih kotih pretepali. Eanili so več Slovencev do krvi. Pri tem jim je policija iz¬ datno pomagala. Kajti psovala je Slovence in jih za¬ pirala. Skupščina se je vkljub temu izvršila sijajno. Sic e r je imela polovica udeležencev strgane in s tinto polito obleke, a navdušenje je bilo splošno. Po otvoritvi prvomestnika Senekoviča sta poročala družbin tajnik dr. Žerjav in blagajnik Hu¬ dovernik. Družba izborno procvita: dela se zdaj veliko, dohodki pa so taki, kakor nikdar poprej. Volitve so se vršile soglasno ter so v odbor izvoljeni dr. Dereani, Luka Svetec, Fran Črnagoj in Gregor Einspie¬ ler (3 naprednjaki in 1 klerikalec). Izmed navzočih klerikalcev je vodstvu izrekel za¬ upanje koroški župnik Treiber. Soglasno so pritrdili zborovalci njegovemu mnenju, da v narodnem oziru bodimo edini, verska vprašanja pa pustimo na strani, ker tam nismo složni. Družbina skupščina je zopet pokazala, kako pri¬ ljubljena je naša šolska družba. Protestni shod v Ljubljani. Dogodki v Ptuju, kjer so Nemci pretepali in opljuvali Slovenke in Slovence, so vzbudili neizmerno ogorčenje po vsem Slovenskem. Vse je bilo složno, da se mora Nemcem odgovoriti, kjer bo bolelo in to je na gospodarskem polju. Te pijavke žive od nas, potem pa nas napadajo! Ž njimi se Slovenci družijo in hodijo v njihovo gledališče. Nezaslišano popustni so Slovenci! Če bi bili odločni, bi danes ne bilo v Ljubljani ne enega nemškega trgovca. Tako pa se nesramno šopirijo. Ob Y 2 9. uri včeraj v petek se je zbralo v Ljub¬ ljani 8000—10.000 Slovencev v Mestnem domu in krog njega. Govorila sta dr. Triller in dr. Oražen. Oba sta klicala Slovencem, naj bodo mirni, da pa naj nemških trgovcev ne podpirajo, osobito naj ne nosijo denarja v »Kranjsko hranilnico". Po shodu se je množica razlila po mestu. Iz hiše železarja Nagy-ja, ki mu daje zaslužek tudi mnogo Notranjčev so polili množico s tinto, na kar so mu raz¬ bili okna. Isto se je zgodilo pri znanem velikem špe¬ ceristu Kordinu pred Škofijo Adolfu Kordinu, ki je grdo izzival. Tudi ta ima za odjemalce notranjske trgovce. Slovenci! Vprašajte svoje trgovce, kje kupujejo blago, ali ne pri nemških veletržcih Kastner, Kordin itd. v Ljubljani? Kazino je stražilo kakih 80 policajev, 50 žan- darjev, in bilo je tudi konsigniranih dvoje bataljonov vojakov. Policaji so postopali proti množici skrajno silovito, a tisočkratna premoč jih je odrinila. Pred kazino je stalo par izzivačev, ki so mimoidočo množico zasmehovali. Ta hip so morali zbežati kakor zajci, pobili so kazinski kavarni vse šipe. Kranjska hranilnica, ta madež na telesu kranjskih Slovencev, je bila vsa razbita. Vsa ogor¬ čenost se osredotočuje nanjo, ki vzdržuje vse nemštvo. Fej, tisočkrat fej tistim Slovencem, ki imajo tam vložen denar, da podpirajo tujce. Šipe so padle tudi pri zavodu Huth, šulferajnskem vrtcu, nemški gimnaziji, Reis- nerju itd. Nemcev se Slovenci niso dotaknili, ker so bili v večini in niso hoteli manjšino pretepati. Stran 302, NOTRANJEC Letnik IV. Naš jubilej. Iz »Belokranjca«. 1508 .— 1848 .— 1908 . Dva jubileja obhajamo mi kmetje letos, svoja jubi¬ leja, brez odlikovanj in zaslužnih križcev, pač pa polna bridkih spominov na trpljenje, preganjanje in muke. Če kateri narod, to si je gotovo naš slovenski, kmečki narod moral trdo priboriti in krvavo zaslužiti svoj ob¬ stanek na svetu. Prvi jubilej je 400 letnica, kar se je rodil v Rašici na Dolenjskem Primož Trubar. Kdo in kaj je bil ta mož? Izšolan na Reki, v Solnogradu in na Dunaju, kjer se je živel s tem, da je po cerkvah pel, je bil posvečen v katoliškega mašnika in je nato nastopil proti neredom v katoliški cerkvi kot protestantovski pridigar. Postal je vodja protestantov na Kranjskem. Katoliška cerkev je bila vedno latinska cerkev. Trubar je pa začel prvi pisati knjige v slo¬ venskem jeziku. To je bil tedaj jezik zaničevanih, jezik kmetov, dekel in hlapcev. Trubar je povzdignil dosedaj zaničevano slovenščino in izdal celo vrsto slo¬ venskih knjig, med njimi prevod sv. pisma. Zapomnite si torej kmetje, zlasti ob narodni meji: ko Vas bodo psovali, češ kaj boste vi s svojo kmetavzarsko sloven¬ ščino, povejte jim, da je dal Nemec Luther temelj sedanji književni nemščini s prevodom sv. pisma samo kakih 40 let preje, kot jevpeljal Trubar naš slovenski jezik kot knjižni jezik v knjige. Nimamo se svojega jezika prav nič sramovati. Še celo narobe. Nemci so imeli države, trgovino, umet¬ nost itd. in so dobili novo nemščino le par deset¬ letij pred nami. A kaj je imel tedaj slovenski kmet? Na prvi strani je napisana naša zgodovina: imeli smo kmečko vstajo, turške navale ter — nemške graš¬ čine in samostane. A vendar je začela slovenska knji¬ ževnost lepo cveteti, okrog 1. 1573. tudi narodna in družabna zavest jugoslovanskega kmeta. Toda kaj je sledilo potem? Kmete so pobili kot živino, slovenski jezik in knjiga sta izgubila branitelje, izginila je priložnost, da bi bila kmetska država naš jezik rabila za upravo, za šole, kot je nemška Lutrovega. Izginila je naša knjiga. Izginila je pa tudi naša zavest. Nalili so v kmetova srca strup ponižnosti, pasje pokornosti, zvodenili so slovenskemu in hrvaškemu kmetu kri, ker so njemu dali za vzor Kristusa Križanega, sebi so prihranili Kristusa Kralja, a Kri¬ stusa dobrega pastirja so vzeli v zakup, skrili so ga ljudstvu. Dejali so: Ti, kmet, trpi, nosi svoj križ, Listek. V tihem slovesu. Spisal Viljem Mazi. (Dalje.) „Nikar se ne ponižujte tako globoko, gospod Leopold. Nisem vredna vašega sočutja!" »Ponižujem, pravite; ali me hočete žaliti?" „Bog obvaruj . . . toda preskromna sem, pre¬ slabotna ..." »Sestra Doroteja, kaj vendar govorite? Enaki duši hranijo najine prsi in srečen sem tu poleg vas . . . Toda govorite, povejte vse, karkoli vas teži, odgovorite mojim vprašanjem! Povejte mi, zakaj vam trepečejo ustne, zakaj so rosne vaše oči? Sestra Doroteja, začnite povest, ki jo že čuti moja duša!" »Zakaj so mi rosne oči, vprašate? Povesti prosite, dolge povesti? Kako in kje naj začnem? Dolga je ta pot nazaj v davno prežite dni, ki so me pripeljali v to samoto, tudi povest je dolga in žalostna in ne vem, če bi vas zanimala. Danes je veliki petek. Pet let je ravnokar, ko sem prvič prijela za kljuko samostanskih vrat iskat pokoja svoji duši. Pred velikim razpelom sem prižgala takrat zadnjič rdečo luč in potem me je spremila mati do celice. Solnce je tonilo za lesom kak^r veliko ognjeno oko, ko sva šli z materjo prek r. , '-kih senožeti. Tako se mi je zdelo, da se potaplja tam za črnimi vrhovi smrek moja mladost in moje življenje. Po samoti sva šli, da sva se ognili mestu. Marsikaj mi je naročila mati med potjo in mar¬ sikaj sem ji obljubila jaz, toda izpolniti ni bilo mogoče. Ko bi se človek mogel iznebiti srca, ne bilo bi mu treba iskati miru med osamelim zidovjem, toda to ni tako lahko, kakor popotniku, ki sezuje čevlje, če ga žulijo in hodi bos. Bolečine ostanejo v čevljih in noge jih niti ne poznajo. Tako gre s srcem tudi gorje in nehvaležen spomin, vedno večje so rane, vedno hujša je bolečina. Dolgo se mi že zdi, kar sem se poslednjič in prvič poslovila od svoje matere. Očeta nisem poznala. Bil je pijanec in je vtonil kmalu po mojem rojstvu. Ni bilo še poteklo leto, ko je zatisnila revica mati oči in so jo zanesli na podgorsko pokopališče ... Zdaj sem sama. Tako je poteklo že peto leto, odkar prižigam na veliki petek v spomin svojega odhoda rdečo luč pred razpelom. Nihče ne ve, kako bridki spomini se polaste duše ta dan. Komu naj tudi pripovedujem? Zapoved je, da ne sme prek ust bolest in ko bi vi vedeli, gospod Leopold, kako tesno je ta dan moji ubogi duši, stajali bi se gotovo v sočutju. Te rane Kristusove ogledujem vsako leto in zdi se mi, da so moje še dosti huje. Da so solzne danes moje oči, kaj bi vam prikrivala! Nihče me ne vpraša, čemu rose oči in jaz nikomur ne povem. Vi ste me prvi vprašali in vedeli ste že vnaprej, da Lemik IV. NOTRANJEC Stran 303 kot ga je Kristus nosil. Mi njegovi namestniki, po božji volji tvoji cesarji ga tudi posnemamo, njega kralja sredi vojsknih trum. In naši predniki so trpeli. Samo za časa Napoleona se je malo posvetilo. Ljubljana je postala glavno mesto ilirskega kraljestva (slovenskih in hrvaških dežel), dobila vseučilišče, začenjale so se snovati slovenske šole, izšel prvi slovenski časopis, Vodnikove Ljub¬ ljanske novice. Toda to so bile kratke sanje. Zopet so nam dali na zastavo Kristusa Križanega, in zase pri¬ držali Kristusa kralja. Toda prišlo je leto 1848- Prišla je revolucija, in narodom so vladarji „dali“, česar niso mogli več držati. Kmet je bil osvobojen in postal sam svoj. Sedaj je trebalo obema, graščaku in njegovemu tlačanu, pokazati, kaj znata. A kaj vidimo? Graščaki so shajali kot veleposestniki, dokler so imeli na razpolago delavce tlačane, katerih delo ni nič veljalo. Ko so izginile delavne roke slovenskega kmeta, tega zaničevanega trpina, začeli so se majati temelji gradov. Zadnji ostanek tistih turobnih, za kmeta tu¬ robnih časov je na Kranjskem privilegij veleposestniške kurije, da voli kakih 50 potomcev bivših zatiralcev slov. kmeta 10 poslancev. Še drug žalosten spomin na ne ihte moje ustne samo vsled bolesti Kristove, ampak vsled spominov moje tihe, neprijazne preteklosti. Pet let, pet groznih let, kar so morale pozabiti nanj moje misli in oči! V Podgoro je prihajal na počit¬ nice, zal je bil in prikupljiv, da je ob prvem pogledu obviselo srce na njem in zakoprnelo v ljubezni. Nisem imela prilike, da bi zvedela za njegovo ime, ker me ni pustila mati izpred oči. Včasih sem ga videla, ko je prišel prav pred okno. Pod hišo je šuštel potok, on je lovil ribe na dolgonitem trnku. Dostikrat je potegnil zaman iz vode in ni bil nevoljen. Samo če so mu ribe izmaknile muho, je malo zagodrnjal, pa spet nataknil drugo in pozabil nevoljo. Kolikokrat sem si želela, da bi se mogla spremeniti v ribico v potoku. Prehitela bi vse tovarišice in bi se prva obesila na njegov trnek ... Toda te ribice so bile tako ošabne in hudobne. Vsaka se ga je skoro ogibala . . . Okno naše izbe je bilo polno duhtečih cvetic. Vi¬ soko so se spenjali nageljčki in fuksije in rožmarin je duhtel med njimi. Ozke so bile špranje med listi in med cveti in zato se ni videlo v sobo. Spočetka mi je dovolila mati, da sem opazovala študenta za to cvetno mrežo, toda nekoč je našla pri meni pisemce, ki sem mu ga hotela skrivaj pomoliti ob prvi priliki, kajti lju¬ bezni in koprnenja je bilo že prenapolnjeno mlado srce ... Kaj sem se hotela zagovarjati? Lagati ni bila nikoli moja navada in zato sem priznala resnico. Trdo me je posvarila mati in od tega dne me ni nikdar več pustila k oknu. one čase je izginil. Leta 1895. je bil poplačan šele zadnji dolg za odkupnino, ki se jo je moralo dati graščakom za izgubo kmetov. Leta 1848. je kmet dobil svobodo, ali dali so mu kot potni list — dolg 1 , odkupnino graščakom. Dalje ni prinesel kmet seboj za svobodo potrebne izobrazbe in organizacije. 1848. leta so izvojevali revolucijo meščani in delavci. Kmet ni mogel imeti primernega obzorja, ker je bil preveč zanemarjen. Zato tudi teh 60 let ni imel nikakega vpliva na vodstvo države. Šele po tolikih letih je našel v zadružništvu tisto obliko dela, ki mu pribori pristojno mesto. Sploh so državniki tistih časov pokazali, ko so urejevali države, da kmetijstvu nikakor niso pripisovali potrebne važnosti. Namesto da bi bili postavili za temelj države to, kar je najstal- nej šega,kmetij o, in kar je najširšega — kmet- sko ljudstvo, so vzeli za podlago preostanke prejšnjih časov, plemstvo, in pa industrijalizem ter kapitalizem. Zato so vse države prišle srečno na rob propada. Dol¬ govi na vseh koncih in krajih, vojaških bremen vedno več, nezadovoljnost povsod, sreče vkljub vedno večjim bogastvom nikoder. Kaj čuda, če je tudi kmet prišel v položaj, kjer skoro ni več druge bodočnosti, kot boben in dražba. Lahko trdimo : teh 60 let je za napredek na kmetiji izgubljenih. Živo začutimo to šele tedaj, če pomislimo Še je včasih prišel pred hišo zali študent, toda vedno redkeje in nekega jesenskega dne so zavriskali študentje iz fare, ko jih je velik lestvenec peljal proti mestu. Tudi on je bil med njimi. Ko so se peljali črez most, je sedel zadaj, oči vprte v potok in težko je bilo njegovo slovo ... Na mostu so se vstavljali ljudje in gledali sočutno za vozom, ki je naposled izginil za farovžem . . . Takrat so ga zadnjič videle oči, na mostu. S težkim srcem je odhajal in še huje bi mu bilo slovo, ko bi se moral ločiti še od mene . . . Bolje je bilo zanj, da me ni poznal. Zvenelo je cvetje in posušilo se je polagoma listje. Nazadnje so ostala od tiste košate mreže le še redka, gola stebelca. Tudi po drevju je rumenelo listje in počasi padalo na tla . . . Tako je objela Podgoro pozna, resna jesen. Le počasi je izginjal potok pod mostom. Včasi je poskočila v njem kaka ribica ošabno in prevzetno, kakor bi hotela zaničljivo vprašati: „No, kje si zdaj študent!" Toda študenta ni bilo več in ga niso več nikdar zagledale oči . . . Meni ni bilo več obstanka doma. V svet me je gnalo veliko koprnenje, za njim je hrepenel korak in so želele oči. V samoto ... da bi se v miru oprala razplakana duša . . . Danes je pet let, kar je tonilo solnce poslednjič, da so ga videle moje trudne oči. Prek samostanskih senožeti naju je vodila pot z materjo, ko so ga posrkali črni vrhovi daljnih lesov. Stran 304. NOTRANJEC Letnik IV. na orjaški razvitek tehnike. Ta razvitek je pa prerasel človeštvu baš zato čez glavo, ker mu ni dalo podlage. Vsa tehnika skupaj nič ne izda, ker je vedno manj stalnih odjemalcev na kmetiji, ki pridela za vedno večje mno¬ žine delavstva vedno manj. Vsa ta vprašanja ho mogoče rešiti šele tedaj, ko se reši kmetsko vprašanje. Važno je, poznati ta razvitek. ker mi Slovani bomo imeli nalogo, rešiti to vprašanje. Večina teh miljonov in miljonov slovanskega ljudstva je kmetska. Zato je slovansko vprašaje in kmetsko vprašanje ena stvar. Slovanska naloga bo, privesti kulturo iz degeneriranega mestnega ozračja naprej v naravo. Zanimiv slučaj je, da je praznoval te dni, 111. m. svojo 80. letnico Lev Nikolajevič Tolstoj. Buški velikan, rodom grof, po poklicu častnik, je pustil vse ter se vrnil nazaj k materi zemlji. Tolstoj je danes gotovo največji duševni velikan svoje dobe, ne velikan lepih besedi, temveč velikan dejanja. Hvaležni se moramo mi slovanski kmetje spominjati ob 601etnem jubileju svoje osvoboditve 80. letnega Tolstojevega jubileja, ker on je pokazal, da je tudi na kmetiji mogoča kultura, ker baš ruska zemlja je Tolstoju dala podlago, ruski mužik (kmet) vsebino za njegove misli. Za mano so se zaprle duri in ni še molitev utešila duše v teh dolgih dneh . . . Napol sem ga že skoro pozabila, napol je že umrlo gorje in tiha bolest, pa vstali so spet stari spomini in znova je zakrvavelo srce . . . To je tista žalostna zgodba mojih dni, to je povest, ki ste jo hoteli slišati, gospod Leopold. Ali vas nisem res dolgočasila.? — “ „Dolgočasili? Kako naivno vprašate? Videli ste, da sem nestrpno sledil vašim bolnim besedam. Nikar me žaliti, sestra Doroteja! Toda nekaj čudnega je vstalo v meni, nekaj, česar vam ne smem več prikrivati. Ali vam lahko razodenem? 1 ' „Prav veselilo me bo, gospod Leopold. Kar po¬ vejte, vse mi morate povedati!" „Sestra Doroteja — jaz sem tudi podgorski študent in kdo ve, če nisem celo tisti nesrečnež, ki je kriv vaše bedne usode? — Kolikor se spominjam, lovil ni v vasi nihče drugih študentov rib od mene-“ »Gospod Leopold, sami pravite. Tedaj je res, kakor sem mislila. Takoj, ko sem vas zagledala prvič tu v samostanu, zdelo se mi je, da so oživeli v meni nekdanji podgorski dnevi. Stari spomini so vstali in je znova zakrvavelo srce ... A nadlegovati se vas nisem drznila, kako neki; saj veste, zapoved je in ji moram biti pokorna . . . Danes mi sami priznavate. Vi ste torej? — Saj res, prav tiste tople oči in le malo je izpremembe na vaših licih, toliko, da so še lepše razcvela . . . Kot nas slovenske kmete Trubar in Gubec spominjata preteklosti, kaže nam Tolstoj s svojim delom in naukom lepo prihodnjost boljših srečnejših časov, ko ne bo beseda kmet psovka za človeka, ko bo le tisti kaj veljal, ki bo delal to, kar bo govoril, ko obvelja nazor, da le delu čast. Domače vesti. Pevsko društvo Postojna naznanja vsem p. n. članom, da se prično s 23. septembrom, to je v sredo zopet redne pevske vaje ob navadni uri. Vinska trgatev, katero priredi Pipčarski klub v prid Sokolskega doma v Postojni, dne 4. vinotoka bo nekaj izvanrednega v Postojni. — Za sedaj bodi p. n. tržanom in okoličanom le toliko povedano, da se pri¬ pravljata dva zelo komična prizora, za katera je na¬ ročen komik iz Ljubljane. Svoj prihod nam je tudi že naznanil drotar Slovak, kateri pride na trgatev reševat tifusa, ima baje par jako lepih solospevov o postojnski kanalizaciji. — Torej na svidenje dne 4. oktobra na trgatvi! Računske listke družbe sv. Cirila in Metoda je naročil Narodni hotel v Postojni. Glejte, izdala sem vam vso skrivnost svojih dni. Ne zamerite mi, gospod Leopold! Ko bi vedela natanko, ne storila bi tega." „Ne vem, ali sanjam, ali je res. Jaz nesrečnež sem vam kradel mir tako dolgih dni. Moj Bog, kako naj vam ga povrnem. Povejte sestra Doroteja, kaj naj storim? — Nesrečnica! Ali me niste mogli pahniti doli v globoko strugo, kom sem prišel pod vaše okno ? V va¬ lovih bi bil zatisnil oči in stokrat bi bila srečnejša oba. Tudi naši so pomrli in vaš in moj dom je kupil sedaj bogat žid, ki ima štacuno pred cerkvijo. Jaz ne zahajam že par let več v Podgoro, ampak obiščem vsake počitnice očetovega brata, ki ima na Štajerskem veliko posestvo. Letos pa itak končam svoje študije in tako bom po dolgem naporu vendar enkrat rezal svoj hleb ... Zdaj me je pa zanesla potreba k vam, ker bi moral sicer stradati . . . Toda to spoznanje me je zelo iznenadilo. Rade so se pomudile oči na vašem nedolžnem obrazu in ve¬ rujte mi, da doslej sploh nisem vedel, kaj je ljubezen. Vi ste mi jo zanetili, sestra Doroteja in napel bi rad moči, ko bi vas mogel pozabiti. Zaman je namreč moja ljubav, ker vem, da ne ostavite več teh zidov. Le ostanite tu in potrudil se bom, vrniti vam izgubljeni mir, kakorkoli mi bo mo mogoče . . . Povejte tedaj, kaj Želite!" (Konec prihodnjič.) Letnik IV. NOTRANJEC Stran 305. Najbolj poučen oddelek na razstavi „Otrok“ v ljubljanskem Narodnem domu je zdravstvena razstava. Dr. D. Blehveis-Trsteniški je preskrbel, oziroma priredil za razstavo sliko »Nalezljive otroške bolezni v sliki in besedi" ter sliko, ki nam kaže strašni učinek, če zboli otroku žrelna bezgavka (s popisom zdravljenja). Dr. Bretl pa je razstavil omaro, v kateri opazimo na prvi hip dvoje umetno izdelanih otroških ust. Prva predstavljajo žal precej navadna zanemarjena otroška usta z gnilimi mlečnjaki, ki stoje nepravilno. Druga pa kažejo otroška usta, kakoršna bi moral imeti vsak otrok. Če se pokaže gniloba na mlečnjakih, jih je treba zaliti, pogoj za zdrave stalne zobe so zdravi mlečnjaki. Od 3. leta dalje naj preišče zato zobozdravnik otroku vsako leto zobe. Na razstavi je videti, kako se uravnavajo nepravilno stoječi zobje, kako se popravi luknja v nebu, oziroma volčje žrelo. Poleg raznih bandaž in kirurgičnih aparatov, vidimo na razstavi tudi posnetke aparatov, kateri se rabijo proti skrivljenju hrbtenice (Jos. Kajzel). Zelo poučen je razstavni katalog, ker ne razjasnuje le razstave, ampak vsebuje tudi več spisov, ki so vredni, da jih prečita vsaka slovenska mati. „Vrboreja in pletarstvo“, registrovana zadruga s sedežem v Postojni je ustanovljena. Pričela je že z delovanjem. Prvi občni zbor se vrši tekom meseca •oktobra. Cena senu na velikem trgu je padla na 11 K. V postojnskem sodnem okraju pa so cene izredno padle, da je dobiti stari cent po 3 K 60 h do 4 K, seveda prodan na licu mesta in nestisnjen v bale. Umrl je c. kr. višjesodni predsednik G er čer v Trstu, ki je svoj čas kot adjunkt služboval v Postojni. Bil je izvrsten pravnik, a nemškutar. Dalj časa je bil v Dalmaciji. Iz logaškega okraja. Pret. četrtek dne 10. sept. je umrl v Ljubljani vpokojeni nadučitelj Karel Dermelj. Rajnik je služboval kot učitelj in organist 12 */ 2 let v Postojni, 28 let pa kot nadučitelj in organist v Cerknici. Pokojnik je bil blaga duša, ki ni poznal prepira in zlobnosti, vrl narodnjak, spreten pevec in pevovodja in pa eden najboljših organistov na Notranjskem. Pečal se je v svojih prostih urah tudi rad s sadjarstvom in drugimi panogami kmetijstva. Učiteljstvo logaškega okraja ga je pred leti poslalo kot svojega zastopnika v okrajni šolski svet in deželno konferenco, okrajno učiteljsko društvo pa ga je izvolilo svojim častnim članom. Pri njegovem pogrebu je bilo poleg druzega občinstva in učiteljstva iz različnih krajev zastopano tudi županstvo, krajni šolski svet in gasilno društvo iz Cerknice in pa učiteljstvo iz Cerknice, Sv. Vida, Unca, Grahovega, Planine, Gor. Logatca in Postojne. Lahka bodi zemljica učitelju trpinu tam na ljubljanskem polju in blag mu spomin! Družba sv. Cirila in Metoda je imela meseca avgusta 1908 sledeče prispevke: I. Doneski nabi¬ ralnikov: tobakarna I. Kraigher, Postojna 12 K; Viki Dolenec, Vrhnika UK; Pikel, Postojna, v na¬ rodnem hotelu Fran Paternosta 16 K 32 vin.; Milan Žnideršič, Matenjavas, iz nabiralnika »Bog in Narod" 9 K 60 vin.; Milka Korenčanova, Vrhnika 25 K ; Rod. Horvat, Zagorje iz gost. M. Fatur 9 K 25 v.; II. Pri¬ spevki podružnic: Vipava 100 K; Ilirska Bistrica 64 K. II. Razni doneski in darovi: Rud. Horvat, Zagorje davek Al. Domicelja 1 K; volilo f Ant. Lav¬ renčiča iz Postojne 871 K 67 vin.; dr. Pavel Kanc, Vipava, vesela družba pri obitelji Majorjevi 6 K; Ant. Kozlevčar, Rakek narodni davek 23 K; dr. VI. Sernec, Maribor, darilo Josipa Brinšeka iz Trnovega 10 K; Dr. Lapajne, Idrija prebitek veselice narod, društev 100 K; izletniki iz Ajdovščine v Vipavi 5 K 01 vin.; Fran Premrov, Št. Vid pri Vipavi, star denar za 70 K; g. Pikel, Postojna dar Fr. Vidriha iz Begunj 20 K. Čevljarska zadruga se snuje na Žireh. Seno iz državne podporne akcije radi pomanj¬ kanja krme se bo oddalo ubožnim naročnikom po 5 K meterski stot t. j. 2 K 80 h stari cent (56 kg). Iz Zavrača pri Idriji. Jesen je tu in povsod se pričenja šolski pouk. Deco, ki so jo skrbni stariši dosedaj vzgojevali, bo treba izročiti šoli, da skrbi za njen blagor. Veselje starišev je, če imajo dobre šole. Da pa je šola dobra, ne zadostuje le dober učitelj, treba je tudi zdravih, svetlih in zračnih prostorov, ker bi sicer šolska mladina morala žrtvovati svoje zdravje za uk. Tako nekako sodijo moderni pedagogi in mislimo da se ne motijo. — Srce pa boli človeka, ki mu je mari blagor mladine in ki pozna našo učno sobo. Ko stopiš vanjo, ti prihaja nasproti nezdrav vzduh po trohnobi in vlagi; majhna je in nizka, poleg tega pa tiči precejšen del v zemlji. Okna so majhna. Tu, v pravi kleti, naj se torej uče naši otroci, izpostavljeni vsem nevarnostim za svoje zdravje? Nespameten bi bil pač vsak, če bi pri teh razmerah pošiljal deco v šolo. Zazdaj je veliko bolje, da otroci šole sploh ne obisku¬ jejo ; če bodo doma ostali, bodo vsaj zdravi. Tudi šolska oblast nas gotovo ne more siliti, da bi jih po¬ šiljali v nevarnost. Če res kaj skrbi za izobrazbo, naj nam pa dovoli, da si sezidamo novo šolo. Deželne šolske naklade tudi že dosti dolgo plačujemo, da nam bo dežela potem lahko dala učitelja. Če pa jim ni prav, se pa vrnimo »nazaj k naravi"! Več starišev. Narodno gospodarstvo. Podpore rezervistom. Navodila. — Zakon, ki da pravico do podpore družinam onih rezervistov, ki so poklicani na orožne vaje, je stopil v veljavo z dnem prvega (1.) avgusta. Pravico do podpore imajo družine vseh onih rezervistov, ki so šli na orožne vaje na dan prvega avgusta ali po prvem avgustu. Tudi družine onih rezervistov, ki so šli na vaje v mesecu juliju in jih skončali v mesecu avgustu, imajo pravico do pod¬ pore. Pravico do podpore imajo: soproga in zakonski otroci rezervista, bratje in sestre, starši in drugi svojci 8tran 306 NOTKANJEC rezervista, ako je skrbel zanje s svojim delom. Da se dobi podporo, se je treba obrniti, ne morda k vojaški oblasti, od katere se je prijelo vabilo na vaje, ampak k okrajnemu glavarstvu. Po končanih orožnih vajah je časa še štiri tedne zahtevati podporo. Naznanilo za podporo mora predložiti rezervist sam, ki mora obenem tudi naznaniti, komu naj se podpora pošilja. — Rezervist ne more prejeti v roke podpore, ampak podporo dobi ali žena ali kak drug član družine ali sorodnik. V slu¬ čaju, da skrbi rezervist razven za svojo družino še za kakega sorodnika izven družine, sme zahtevati, da se pošlje del podpore tudi dotičniku. Kdor skrbi za ne¬ zakonske otroke, mora naznaniti ali mater ali pa varuha otrok, katerim se bo pošiljala podpora. Neresničnih naznanil se je treba ogniti, ker se strogo kaznujejo. lOOletnica Šulce-Deliča. Dne 29. avgusta je minulo 100 let, odkar se je porodil Hermann Sulce v vasi Delič, ustanovitelj samopomoči na gospodarskem polju potom zadružništva. Dotlej je bil denar večinoma nakopičen le pri bogatih privatnikih, ki so ga izpo- sojevali proti visokim obrestim in le proti zanesljivemu poroštvu. Mali rokodelci, obrtniki in srednji stanovi se niso mogli boriti proti kapitalistom, ker niso imeli kredita. Nato je nastopil Sulce s svojo idejo gospodarske samo¬ pomoči ter ustanavljal zadružne posojilnice, konzumna društva itd. Pomen zadružništva v gospodarskem živ¬ ljenju je neizmerne važnosti, saj vidimo to tudi pri nas, zato se tudi naš list spominja moža, ki je dal idejo za zadružništvo in jo tudi dejansko izvršil. Njegovi spisi so se prestavili na vse evropske jezike in bil je doma kakor v inozemstvu odlikovan na različne načine. Kako se je v Nemčiji zadružništvo razširilo, nam kažejo na¬ slednje številke. Prvo zadružno zborovanje se je vršilo 1. 1859. v Vajmaru. Takrat je obstajalo 80 posojilnic z 18.676 člani, katerim se je dalo 12.394 mark posojila. Dvajset let pozneje je bilo že 948 društev s 480.507 člani in 1,456.003 markami prometa. Leta 1905 je pa bilo 25.399 zadrug s 3,446.078 člani. Promet kreditnih zadrug je znašal okroglo 15 miljonov mark. Tudi Slo¬ venci smo na polju zadružništva zelo napredovali in vsled tega se je tudi naša gospodarska moč veliko po¬ vzdignila. Vladna pomoč radi pomanjkanja krme. Poljedelsko ministrstvo namerava upeljati v jeseni akcijo, ki bo poskrbela, da se bodo uporabljale enoletne mladike, ki odpadajo pri obrezovanji v vinogradih, za krmo za živino in sicer se bode posebno oziralo na južne vinorodne kraje, kateri so letos prizadeti vsled silne suše. Trsje vsebuje, če je primerno pripravljeno, zrezano in stlačeno, okolu 60 odstotkov redilne snovi sena. V Avstriji pri obrezovanji pade vsaj 4,800.000 meterskih stotov izrastlik in mladik, kojih redilna vrednost je enaka oni 2‘9 milijonov meterskih stotov sena. Nakupili se bodo primerni stroji, ki se bodo stalno uporabljali v vinorodnih krajih, da se bo trsje po obre¬ zovanji uporabljalo za krmo. Do sedaj se je uporabljalo samo za kurivo ali pa se je zmetalo na gnoj. Letnik 1 V. Zanimiva izjava Te dni je dunajski občinski svet razpravljal o podraženju mleka na Dunaju. Eden izmed občinskih svetnikov je vprašal župana, kako se bo zoperstavilo mesto podraženju in predlagal hkratu naj se v slučaju podraženja vsem kmetijskim zadrugam, ki so kriva, da se mleko podraži, odtegne podpora. Dunajski župan pa je svetovalca zavrnil rekoč, da v podraženje mleka pravzaprav ne silijo kmetje. Sam se je prepričal, da proda kmet mleko liter po 12 h celo po 10 h. Na Dunaju se plača za 1 liter mleka 28 h. Trgovci z mlekom odirajo kmeta, ali naj zato kmete še kaznujemo. Sicer bi pa ta kazen utegnila mleko le podražiti. Potem je župan obljubil, da bo še preučeval vprašanje o mleku in bo morebiti mesto samo proda¬ jalo mleko, kakor že prodaja elektriko, plin, pivo. Če mesto že vse mogoče reči prodaja, zakaj bi ne oddajalo še mleka? — Torej 10—12 h dobi kmet za mleko, 28 h plača zanj Dunajčan. — Prodajalec ima pri litru mleka 18, oziroma 16 h dobička ali 180, oziroma 193 %• Ko¬ liko pa zasluži kmet pri l mleka, ki ga proda za 10—12 h? Odgovorimo, da ne veliko ali celo prav nič! In vendar se mnogi stanovi ozirajo na kmeta kot oderuha. Tako je tudi s prodajo žita, pri kateri kmet prav nič ne zasluži in s prodajo živine. Če je živina tudi poceni a meso drago, pa zopet vse gleda na ubogega kmeta — oderuha. Tako besedičijo mnogoštevilni sovražniki kmetskega stanu. In zato je vredno, da se zapiše iz¬ java dunajskega župana, ki se je nekoliko poglobil v kmetiške zadeve. Po svetu. Samomor iz ljubezni do duhovnika. 18 letna Julijana Šatmari, hčerka obrtnika v Dobozu na Ogrskem se je zaljubila v mladega kaplana. Povedala je to svojim prijateljicam, ki so kaplanu povedale o njeni ljubezni. Duhovnik je izjavil, da se zaradi dekleta ne more od¬ povedati svojemu stanu. Ko je Julijana to izvedela, je šla pod streho ter se obesila. Divjaka so vjeli na Vestfalskem. Policijskim uradnikom seje posrečilo vjeti človeka, kije več tednov vznemirjal in strašil ljudstvo v Adamovem oblačilu. Volčje jagode. Na Bavarskem je 78 letna ženska brala jagode ter jih dala otrokom. Med jagodami so bile tudi volčje jagode. Štirje otroci so umrli, drugi so težko bolni. Bogat berač. V Hebu je policija prijela dninarja,, ko je beračil. Pod srajco so našli denarnico, v kateri je imel 1048 K 50 h. Premožni berač je živel ob kruhu in vodi. Denar si je deloma priberačil, deloma pa zaslužil. V gnoju je utonil 4letni edini sinček kmeta Šmudmajra v Vagramu na nižjem Avstrijskem. Kamelje meso. V Parizu prodajajo kamelje meso. Velika pariška tvrdka se je kupčijsko zvezala z dvema mesarjema v Algiru, ki ji pošiljata meso. Meso kamel je podobno govejemu mesu, le bolj močno je kot goveje. Letnik IV. NOTRANJEC Stran 307. Nesreča. Tovorni vlak je trčil v zadnji vagon vlaka, ki je peljal vernike v Lurd. V vozu je bilo 60 potnikov. En duhovnik in trije potniki so teško ranjeni, dvanajst drugih oseb je bilo treba operirati, izmed potnikov ni ne enega, ki bi se mu ne bilo prav nič zgodilo. Jubilejni križec in Madžari. Opozicija se nor¬ čuje iz vlade, ki je v uradnem listu objavila, da bo podeljevala jubilejne križce. Ogrska ljudska stranka je izjavila, da ne ve pravega vzroka, zakaj se uvede na Ogrskem jubilejni križec ,,Pesti Naplo“ piše: „Kaj se je ogrsko uradništvo pregrešilo, da mora nositi to sramoto na svojih prsih ?“ »Pesti Hirlap“ pa pravi, da je jubilejni križec »nov križ, ki teži ogrske rame.“ Zoper čast! V Klavsenburgu na Erdeljskem je Rumenec dr. Julij Manin napravil svojo tablo z napisom odvetnik v rumenskem jeziku. Erdeljska odvetniška zbor¬ nica ga je zato posvarila, češ da je to zoper čast od¬ vetniškega stanu. Dr. Manin seje pritožil na kraljevsko ogrsko kurijo, toda ta je le pritrdila krivičnemu po¬ svarilu. Zarota? Aretovali so v Kornavinu dva anarhista, ki sta imela vozne listke do Išla. Poslali so ju nazaj v Italijo. Domneva se, da sta hotela biti v Išlu za časa prisotnosti angleškega kralja. Prosjačenje. Na katoliškem shodu na Nemškem se je pri glavni skupščini izjavilo, da bo papež le ne¬ odvisen in prost, če bo denarno samostojen, prosi se torej naj se katoličani z denarnimi prispe v ski spomnijo papeža. Nam je prav, če gre nemški denar v Italijo, da bi le slovenski groši ne našli nikdar pota tjakaj. Napis na nožih in vilicah v bavarski mal¬ teški pivnici se glasi: Ukradeno v bavarski malteški pivnici. Zgodilo se je namreč prav pogostoma, da so gostje nože, žlice in vilice ukradli. Odkar je napravljen novi napis, neki še ni zmanjkalo ene reči. Pes kot hribolazec. Ruski zvezdoznanec se je napotil pred kratkim na Mont-Blank, najvišjo goro v Alpah. Ko je na vrhu vžival krasoto solnčnega vzhoda, je naenkrat zapazil pred sabo svojega psa bernardinske pasme. Tri dni je iskal pes gospodarja po hribih, srečal je več gorskih vodnikov, toda žival se ni dala premotiti, nadaljevala je svojo pot čez sneg in led do vrhunca. Krožniki iz premoga. V Parizu je zdaj raz¬ stava ameriških izdelkov. Med drugimi rečmi je raz¬ stavljena tudi posoda iz premoga: Krožniki, sklede, umivalnice, cvetlični lončki — vse črno. Premog je iz Pensilvanije ter posebno trd. Posoda je zelo cena, vendar ne posebno ukusna. Kolera na Ruskem. Minuli teden je umrlo na Ruskem 1026 ljudi za kolero, preje pa že 2104 oseb. Bolnikov, obolelih za kolero je bilo dozdaj 6747. 10. sep¬ tembra je prestopil ruski deserter Marko Josipovič Bodnar avstrijsko mejo, ne da bi ga bil kdo zapazil. Drugi dan je obolel. Dva zdravnika sta izjavila, da se jima zdi, da je Bodnar obolel za kolero. Zdravstveni nadzornik Kržanovski iz Tarnopola se je zato takoj pripeljal k bolniku ter spoznal, da Bodnar nima kolere. Prijateljice mačk na Dunaju. Iz stanovanja poštarjeve vdove Vaishajptl v 8. okraju se je razširjal strahovit smrad. Na ovadbo sosedov je preiskala poli¬ cija s konjedercem stanovanje in našla v raznih sobah 90 mrtvih, v papir zavitih mačjih trupel. Četudi se je žena branila, je konjederec pobral mačke in jih od¬ peljal. Pri tem nesnažnem delu sta omedlela policaj in konjederec. Usmrtenja z elektriko. Prebivalci otoka For- mosa v Aziji so znani kot krvoželjni divjaki. Pred kratkim se jim je posrečilo ujeti 300 Kitajcev in Japoncev. Vse so usmrtili, le trije možje so slučajno ušli. Japonci so zato poslali čete, ki naj bi Formožane kaznovale. Kodar obkolejo Japonci nekoliko Formožanov, razpno električno žico krog tistega kraja. Potem prično stre¬ ljati, Formožani beže in se dotaknejo z glavami elek¬ tričnih žic ter padejo mrtvi na tla. Oeh kot predsednik v Afriki. L. 1879 rojeni Vaclav Kadlec, ki je bil avstrijski poročnik in je na¬ posled služil v Brnu, je izstopil iz naše armade ter vstopil v belgijsko vojsko. Napravil je kolonijalni tečaj v Belgiji ter vstopil kot vojak v belgijsko kolonijo Kongo v Afriki. Zdaj je imenovan za predsednika de¬ žele, ki je 8 krat tako velika kot Kranjsko ter ima letno plačo 30.000 K. Ženska starost. »Res smešna je navada", pravi že zgodaj osivela lepa gospa »da ženske, kaj rade, če se govori o njih starosti nekaj let utaje. Odkrito vam povem, da se jaz, kar se tega tiče, še nikdar nisem zlagala." — »V resnici ne?“ vpraša jo prijateljica s posebnim poudarkom. — »Gotovo ne 1“ odvrne gospa s finim posmehom. »Res je, kakor vam pravim. Če se hočem mlajšo narediti, imam prav posebno sredstvo, ne da bi se morala zato lagati." — »Sem pa res rado¬ vedna", pripomni prijateljica, »kako pa to storite?" — »Pustim, da drugi lažejo. Vidite, če me kaka dama — saj to so le ženske, ki v tem pogledu ne morejo svoje radovednosti zatajiti — vpraša po moji starosti, pa ji odgovorim: „0, jaz sem eno ali dve leti starejša od vas, vsaj za eno leto. Koliko let pa štejete pravzaprav? Kolikor potem radovedna dama svoji starosti odpiše, za toliko bi jaz ne bila imela nikdar poguma se mlajšo izdati." Neustrašen zdravnik. Neverjetno je, s kako mirnostjo je zrl neki ameriški zdravnik smrti v oči. Dr. G. H. Smith, eden najuglednejših zdravnikov iz Brooklyna je zapazil pred 3 tedni malo rdečo piko na desnem kazalcu. Sprva se ni brigal zanjo. Ko pa se je pika večala, postal je pozoren — najprej se je operiral, a ko vse ni nič pomagalo, tedaj je pozval še druge zdravnike in vsi ž njim vred so konstatirali zastrup- ljenje krvi — posledica tej smrt. Od tedaj pa je bil prepričan, da bode moral umreti. Uredil je vse potrebno in vedno računal, koliko dni mu je še usojenih. Okrog Stran 308. NOTRANJEC Letnik IV. sebe pa je imel združene vse prijatelje in sorodnike, naročeval jim je, kakšen naj bo pogreb, in še različne stvari jim je na srce polagal. 20. velikega srpana pa je izrazil željo, da hoče biti sam, kajti po svojem računu ne more preživeti tega dne več. Pustili so ga samega, a ko je popoldne ob 5 uri prišla njegova žena k njemu, našla ga je mrtvega. Držal je neko medecinsko knjigo v roki. _ Za kratek čas. Prebrisanci. Majhen deček:,,Prosim za 10 novcev ribjega olja — pa prav malo prosim! — „Zakaj pa?“ — „Ker bo zame.“ A: „Kaj'pa boš dala svojemu možu za god?“ B: „En lep koledarček, v katerem hočem svoj god in svoj rojstni dan debelo podčrtati!“ Biciklist: „Kaj, 30 K hočete za kokoš, ki sem jo povozil? Kam pa mislite?“ — „To pač ni preveč", odvrne kmet, „vračunal sem si tudi jajca, ki bi jih še znesla." Tat: „Kolo sem ukradel, sedaj ga pa moram koj zavarovati zoper tatvino!" Na lokalni železnici. „Ja za božjo voljo, zakaj se pa vlak ne vstavi na tej postaji, kondukter?" „No vidite, sprevodnik že 14 dni dolguje nekaj pijače go¬ stilničarju na postaji." Pomagal mu je. Sodnik: „Kaj ste že zopet vlomili?" — Tat: „Veste, saj meni bi bilo tudi ljubše, ko bi mi prinesli ljudje kar sami na dom." * * * Odkar je Bog izgnal Evo nago iz raja, ženske vedno tarnajo, da nimajo kaj obleči. Dvoumno. Odjemalka: „Kupila bi rada pri vas debelo gosko. — Dekla: »Počakajte malo, gospa takoj pride!“ Loterijske številke. Trst, 12. septembra ..... 35 89 82 83 86 Prag, 16. septembra . . . . . 70 72 77 84 10 delavnico in zemljišče dam v najem po zelo ugodni ceni. Prodam tudi tri prašiče, peso, zelje, krompir itd. — Cena in vse drugo se poizve pri lastniku Andreju Miklavčiču v Postojni št. 87. Odvetnik P ANTON Š9IGEL! uljudno naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno g Ljubljani, Miklošičeva cesta št. ZZ v prejšnjih prostorih »Zadružne zveze“. Parna opekarna ]os. Lavrenčiča v Postojni priporoča zidake, vsakovrstno strešno opeko in opeko za tlak v poljubnih množinah in po nizkih cenah. proti napenjanju, pospešujejo slast do jedi, krepe želodec, olajšujejo že¬ lodčne bolečine, 1 steklenica 70 v., 6 steklenic 3 K 50 v. Želodčne kapljice Želodčni prašek proti slabemu prebavljanju, zgagi itd. 1 K Tinktura proti izpadanju las 1 steklenica z rab. navod. 1 K Zobna in ustna voda 1 steklenica z rabilnim navodilom 1 K Zobne kapljice proti zobobolji, 1 steklenica 40 v., 6 steki. 1 K Esenca za kurjo očesa izkušeno sredstvo proti bradavicam, kurjim očesom itd., 1 steki, z rabilnim navodilom 70 v. Golšne kapljice proti golši in debelemu vratu 1 steki. 60 v. priporoča lekarna pri Mariji Pomočnici v Vipavi. flotranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9. —12. ure Daje posojila proti vknjižbi po SV»°/ 0 in amortizaciji - dopoludne. ===== & Obrestuje hranilne vloge po 4 3 / 4 »/, od dne vloge do dne dviga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. najmanj ! / 2 %> na osobni kredit po 6%. © © © Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. J Izdajatelj Maks Šober. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.