Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega PODJETJA ISKRA KRANJ
ŠtevilkaJ#"^ leto XIV. — 7. junij 1975
p.............................
j Nikar j kot noji
Ko ugotavljamo, da lahko slovensko gospodarstvo uresniči | predvideno dinamično rast le, če več kot tretjino blaga izvozi, a te mesece se prav tu zatika, ni razlogov, da bi mirno čakali, kako se bodo stvari sukale in kaj bo prinesel čas.
Nekateri sicer menijo, da še ni razlogov za preplah. Sicer pa lahko to stanje poimenujemo tako ali drugače, resnica ostane, da je namreč naš izvoz zašel v težave iz več vzrokov. Predvsem v svetu še vedno traja recesija, inflacija in še vedno domače povpraševanje.
.
Naš izvoz postaja vse manj j konkurenčen, prepočasni pa smo tudi z uveljavitvijo nekaterih ukrepov za stimuliranje izvoza. Če kdaj, je ta trenutek dovolj resen in ne dopušča odlašanja okrog sprejetja in uveljavitve sprememb in ukrepov ekonomske politike. Nekateri od teh ukrepov lahko sicer | začasno omilijo težave, nikakor pa ne bodo mogli v celoti zdraviti. Konkurenčnost v izvozu si namreč venomer spodkopavamo s pretiranim povečanjem domačih cen surovin in repro-| materialov. Naravnost nojevsko obnašanje, ko že vendar več i mesecev sem cene surovin na svetovnih trgih v glavnem padajo!
.
Ko ugotavljamo, da obseg izvoza iz Slovenije letos v primerjavi z lanskim enakim obdobjem v bistvu nazaduje (nominalno smo uvozili za 20 odstotkov več blaga, izvozili pa za 5,4 odstotka več), to naravnost kaže na nekako samozadovoljstvo, češ bomo že prodali doma. Toda prav iz sedanjih ocen gospodarskih gibanj se hkrati že kažejo znaki, da postaja tudi domače tržišče vse bolj zasičeno. Izvoz torej kljub vsem težavam ostaja vzvod, ki mora in more uravnavati gospodarsko rast v tem letu in v bodoče in torej terja več vztrajnosti. To pa seve ne velja samo za tistega, ki izvaža blago, temveč za slehernega, ki je vključen v proces družbene reprodukcije. Od tod tudi težnja, da se združeno delo tudi za to področje med seboj čim-| bolj poveže in prevzame odgovornost za skupno delitev ustvarjenega dohodka.
Ker pogled na tehtnico z rezultati gospodarskih gibanj zadnjih mesecev med drugim odkriva nekatere odmike, ki bi utegnili ogroziti z resolucijo zastavljene cilje — konkretno tudi izvoz - kliče to k deja-j njem. Že pol leta namreč ugotavljamo, da nam izvoz ne gre kot bi bi bilo treba, da mora I j dobiti gospodarstvo ustrezno j stimulacijo za izvoz, da mora i sprementi svoj odnos do cen 'td., toda stvari se skoraj ne i spreminjajo. Tako naprej pa S zares ni več mogoče.
Franjo Krivec
L
2.SEJA SVETA ZK SOZD ISKRA- GORENJE
Skupni interesi delavcev so osnova združevanja v SOZD Elektrokovinske industrije
Ljubljana, 29.5.1975 (IS, J.Š.) V sejni sobi Industrije za avtomatiko v Ljubljani je bila danes 2. seja sekretariata sveta ZK Elektrokovinske industrije Ljubljana (SOZD Iskra—Gorenje), ki je imela naslednji dnevni red:
1) poročilo predstavnikov odborov SOZD o dosedaj opravljenem delu
2. razprava o predlogu programa dela sveta ZK
Sejo sekretariata je vodil predsednik sveta Stane Preskar. Poleg članov sekretariata so se seje udeležili tudi nekateri vabljeni gostje, kot Vladimir Logar, član CK ZKJ ter Boštjan Bar-. borič in Franc Vreček iz Iskre, iz Gorenja pa Janez Miklavčič, Ljubo Kovačič ter Mile Gregorič.
Uvodoma je vse udeležence seje v imenu Industrije za avtomatiko in TOZD TELA pozdravil Viktor Korošec, orisal nastanek in razvoj te pomembne in zelo uspešne Iskrine tovarne, v kratkih besedah je nato obrazložil razvojni program in poslovno politiko, ki temelji na ustanavljanju dislociranih obratov v nerazvitih krajih naše domovine, v pavzi pa je vse navzoče povabil na ogled proizvodnih obratov TOZD TELA.
Temu pozdravu so sledila poročila predsednikov odborov in kot prvi je poročal Ljubo Kovačič, predsednik odbora za gospodarstvo SOŽD Iskra — Gorenje. Iz njegovega poročila se je dalo razbrati obžalovanje, da odbor ni svojega dela opravil, kot si je to za-, mišljal. Razlogi za otežkočeno delo odbora pa je po mnenju poročevalca v dejstvu, da SOZD še vedno nima organiziranih strokovnih služb, ki bi zbirale gradiva za delo odbora in opravile že tudi prve zbire in analize...
Mile Gregorič, predsednik odbora za trženje je govoril o podobnih težavah pri delu odbora, kot so jih na-
vajali pred njim. Pri tem pa je odbor napravil, sicer z zakasnitvijo, tudi nekaj pomembnih pregledov, ki izvirajo iz delovanja obeh ZP na trgu: kje imata svoje filiale, servisne delavnice, predstavništva, kolikšen je njihov promet i.p. Napravili pa bi še več, če bi bila organizirana ustrezna strokovna služba na nivoju SOZD ...
Predsednik odbora za programiranje razvoja Franc Vreček je navajal katere vse analize so zastavili (n.pr. pregled programov vseh TOZD obeh ŽP^pregled prekrivanja proizvodnje vseh TOZD obeh ZP, pregled prekrivanja proizvodnje, investicijskih programov, RR programov), vendar vsi podatki za analize še vedno niso zbrani, ker SOZD nima svoje strokovne službe. So pa še drugi razlogi za težavno delo odbora, n.pr.: večina podatkov iz poslovanja in iz planov so bolj finančni pokazatelji kot pa podatki, iz katerih bi se dala ugotoviti poslovna in proizvodna usmeritev predvidenih naložb.
Iz razprave, ki je sledila obema poročiloma, je bilo razbrati skrb raz-pravljalcev glede nadaljnjega dela odborov in to povezovali z različnim tolmačenjem določila 24.člena samoupravnega sporazuma Iskra - Gorenje, po katerem Iskra zastopa stališče, daje treba z ustanovitvijo SOZD (postopno) odpraviti „vmesno stop-njo“ — dosedanja oba ŽP, Gorenje pa zastopa staUšče po organiziranosti „Velikih sistemov1*, v katere se združujejo posamezna združena podjetja in kot taka tudi še naprej ostanejo neokrnjena. Oba pogleda na organizacijo SOZD sta tolmačila člana komisije, ki je imela nalogo pripraviti predlog organizacijske rešitve določila „24. člena“ tov. Karner (Gorenje) in Boštjan Barborič (Iskra). Okoli te osrednje problematike, ki po mnenju
(Nadaljevanje na 2. strani)
30. maja je obiskalo našo tovarno telekomunikacij na Laborah 22 funkcionarjev dežel v razvoju, ki se kot zunanjetrgovinski sodelavci svojih ministrstev za trgovino in gospodarstvo udeležujejo šestmesečnega tečaja trgovinske politike v organizaciji GATT iz Ženeve. Omenjenega vsakoletnega tečaja se udeležujejo kot štipendisti Združenih narodov. Služba za gospodarsko sodelovanje s tujino pri Gospodarski zbornici Slovenije je v okviru njihovega študijskega obiska v SFRJ organizirala tudi obisk naše tovarne. Po ogledu proizvodnje in filma “To je Iskra so gostje v sejni sobi tovarne zaprosili njenega direktorja tov. Marjana Kristam za določena pojasnila v zvezi z vsakdanjo prakso Iskre na področju zaposlovanja žensk in izmenskega dela. V razgovorih so obravnavali tudi prednosti lastnega razvojnega programa, kvaliteto Iskrinega designa, šolanje delavcev in strokovnjakov, štipendijsko politiko, kooperacije Iskre s tujino ter notranjo organizacijo ZP Iskra. Zanimali pa so se tudi za integracijske procese v istih industrijskih panogah v mši državi, obseg vlaganj v ekonomsko propagando, sistemizacijo in modernizacijo norm ob uvajanju nove tehnologije ter za nekatera druga vprašanja. Foto: I.O.
Bogat program letošnje proslave 4. julija, dneva borca in dneva Iskre
Še pičel mesec nas loči od tradicionalnega praznika Iskre — 4. julija. Kot smo v „lskri" že pisali bomo letošnji dan borca in dan Iskre praznovali še bolj slavnostno kot druga leta in to iz dveh razlogov, ker letos povsod in kar se da veličastno praznujemo 30-letnico osvoboditve, drugič pa zato, ker je organizacijo proslave prevzela tovarna televizijskih sprejemnikov (prejšnja TOZD Avtomatika), ki letos praznuje tudi 25-letnico svojega obstoja. ‘
Kako bo potekala letošnja proslava dneva borca in dneva Iskre, 4.julija na Pržanu, smo se pozanimali pri pripravljalnem odboru v tovarni televizijskih sprejemnikov. Že takoj na začetku so mi zagotovili, da bo v vseh številkah ,,Iskre",ki bodo še izšle do 4.julija, sproti napisano vse, kar morajo vedeti vsi udeleženci letošnje proslave. Skupno se bomo potrudili, da informacij v tem pogledu ne bo manjkalo!
V	tovarni na Pržanu so priprave na proslavo v polnem teku. Da bi vse v zvezi s proslavo kar najbolje pripravili, so obsežno delo okrog organizacije porazdelili na skupno šest pododborov, od katerih ima vsak svoje področje nalog. Le—teh ni malo, a kot kaže dosedanje delo, so se jih ti pododbori lotili z vso vnemo in resnostjo, kar dopušča upanje, da bo vse res tako pripravljeno in izpeljano, da bo letošnja proslava kar se da slavnostna in dostojna jubilejem, ki jih praznujemo.
Danes sicer našim bralcem še ne moremo posredovati vseh podrobnosti, pač pa se zadovoljimo z nekaterimisplošnimi podatki, le toliko, da bodo izvedeli za okvirne programe, medtem ko smo za podrobnosti rezervirali dovolj prostora v naslednjih številkah „lskre".
Sama proslava dneva Iskre se bo odvijala na prijetni gozdni jasi tik za tovarno. Tu je hkrati dovolj sence za vse tiste, ki bi jim bilo 4.julija lahko prevroče.
V	bogatem programu letošnje proslave bosta močno zastopani tudi občina in krajevna skupnost, sodelovala pa bo tudi delegacija ZZB in mladine Jugoslavije, kot gost občinske skupščine Ljubljana - Šiška.
Organizatorji pripravljajo izredno bogat in pester kulturni program, iz katerega lahko povemo za zdaj le to, da bosta med drugim nastopali tudi godba Ljudske milice in znani Invalidski pevski zbor.
Dovolj bo priložnosti tudi za telesne dobrine in za zabavo udeležencev, proslava pa se bo, za spremembo od vseh dosedanjih začela z nastopom Iskrinih enot civilne zaščite in splošnega ljudskega odpora, ki bodo izvedle prikaz svoje pripravljenosti.
Že ti skopi podatki so lahko dovolj močna vzpodbuda za to, da se nas bo 4.julija na Pržanu zbralo še več kot druga leta na naši proslavi. To bi bilo hkrati tudi največje zadoščenje vseh, ki bodo imeli z izvedbo proslave toliko dela in skrbi.
Današnjo priložnost izrabljamo tudi za to, da znova opozorimo 1 vodstva TOZD, njihove družbeno—politične organizacije in samoupravne organe, naj poskrbijo za res številno udeležbo članov kolektivov, hkrati pa naj do 15. junija tudi zanesljivo organizatorjem proslave-tovarni televizijskih sprejemnikov pošljejo naročilnice za ustrezno število prijavljenih udeležencev proslave. Podatki in naročilnice so organizatorjem proslave nujno potrebni, če hočejo vsestransko in solidno pripraviti vse, da se bodo udeleženci na proslavi res dobro počutili.
V
y
PRVA VAJA CIVILNE ZAŠČITE
Na Stegnah je šlo zares...
Stegne, 26. 5. 75.ob 17,00 uri. Čudna in vznemirjujoča tišina. Okrog tovarn kot da je vse izumrlo. Toda! — Nepričakovano se je od nekod pojavilo letalstvo in v naglem naletu bombardiralo in raketiralo celotno področje Iskrinih tovarn! Sirene!
. . .Bombe! .. .Požari! . .Povelja! ...
Tako se je začela vaja civilne zaščine naših tovarn na Stegnah. Pravzaprav se je vse skupaj začelo že zdavnaj prej. Pa po vrsti!
Po zamisli sekretariata za LO mesta Ljubljane in občine Šiškg, je osnovni namen vaje bil v praksi preveriti sodelovanje krajevne ' skupnosti in organizacij združenega dela na njenem terenu, za primer elementarnih nesreč, oz. za čas vojne. Določeno je bilo, da bo nosilec vaje krajevna skupnost Dravlje,' od organizacij združenega dela pa Tovarna dekorativnih tkanin, ki ima vzorno organizirano in opremljeno civilno zaščito!
Iskrine tovarne na področju Stegen
so dobile nalogo, da v okviru osnovne zamisli, tudi same organizirajo vaje vseh svojih enot. Dogovorili smo se, da organizira' vsaka tovarna za sebe potek celotne akcije. Za sodelovanje in medsebojno spoznavanje TOZD Naprave priskoči na pomoč TOZD Orodjarna z delom svoje gasilske enote, delovne organizacije IEZE pa pošljejo v pomoč del svoje ekipe prve pomoči.
Na Stegnah so na vaji sodelovali: IEZE z vsemi TOZD na tem terenu, Tovarna elektronskih naprav in Tovarna orodja. TOZD Žarnice se je šele nedavno preselila v nove tovarniške prostore in se v obrambnem smislu še ni prilagodila novemu terenu. TOZD „Signalno varnostne naprave" pa še nima organizirane civilne zaščite, kar je dober premislek samoupravnim organom in vodilnim v tovarni.
Ne bom se spuščal'v detajlno analizo vaje, saj to je naloga odborov za (Nadaljevanje na 3. strani)
Naloge v boju proti kršenju zakonski)
7.
in družbenih norm
Z	Sklepi predsedstva CK ZKJ o aktualnih idejnopolitičnih problemih v zvezi s krepitvijo zakonitosti v poslovanju v gospodarstvu ter smernice nadaljnje dejavnosti komunistov, organizacij in vod-	\
	štev ZK v tej zvezi	
v		J
Predsedstvo CK ZKJ je na 10. seji obravnavalo aktualne idejnopolitične probleme krepitve zakonitosti v poslovanju v gospodarstvu in je opozorilo na smernice nadaljnje dejavnosti in naloge komunistov, organizacij in vodstev ZK v tej zvezi.
Ugotovilo je, da so bili po 21. seji predsedstva ZKJ, zlasti pa po pismu tovariša Tita in izvršnega biroja, doseženi pomembni uspehi pri krepitvi in spoštovanju zakonitosti v poslovanju v gospodarstvu in posebej pri zatiranju pojavov gospodarskega kriminala. Povečala se je dejavnost in odgovornost za delo in poslovanje v organizacijah združenega dela in v družbi v celoti. Delo samoupravnih organov in organov delavske kontrole ter vseh družbenih in državnih organov je bolj intenzivno.
Vse to je omogočilo uspešnejše odkrivanje in izkoreninjenje družbeno negativnih pojavov. Hkrati je predsedstvo ocenilo, da še nismo v celoti prebrodih stanja in odnosov iz prejšnjega obdobja in opravih vseh tistih vzrokov in pojavov, ki jih je realno mogoče odpraviti. Zaradi tega je še naprej potrebna odločna, neposredna in trajna dejavnost vseh organiziranih sociahstičnih sil pri zatiranju pojavov in izkoreninjanju vzrokov, zaradi katerih prihaja do kršitve zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih aktov.
Predsedstvo CK ZKJ meni, da se mora dejavnost komunistov, organizacij in vodstev ZK osredotočiti na naslednje naloge:
1.
Organizacije in vodstva ZK in komunisti v družbenopohtičnih organizacijah, samoupravnih, interesnih in družbenopohtičnih skupnostih morajo stalno in odločno delati za to, da bo delo in poslovanje vseh organizacij združenega dela in drugih subr jektov gospodarjenja, državnih, samoupravnih in drugih organov dosledno slonelo na zakonskih in samoupravnih aktih in da bodo vsi tisti, ki kršijo zakonske predpise, družbene dogovore, samoupravne sporazume in druge norme, nosili pohtično, materialno, moralno in kazensko odgovornost.
Zveza komunistov, socialistična zveza, zveza sindikatov, zveza socialistične mladine, samoupravni organi in delegacije ter drugi družbeni dejavniki v organizacijah združenega dela in na širšem področju morajo nenehoma razvijati in krepiti zavest odgovornosti za dosledno spoštovanje zakonov in drugih norm naše socialistične samoupravne družbe, se stalno in vztrajno bojevati proti pojavom drobno-lastniške mentahtete in skupinsko-lastninskih pojmovanj. Vsak poskus, da bi s samoupravnimi akti in sklepi samoupravnih organov prikrili nezakonito ravnanje, mora naleteti na najostrejšo obsodbo vseh družbenopohtičnih organizacij, predvsem organizacij in vodstev ZK.
Ob primerih, ko. član ZK krši zakonske in samoupravne norme, mora razpravljati njegova organizacija ZK in sprejeti sklep o njegovi pohtični odgovornosti.
čeno prehva dohodek. Dopuščanje tega je izraz svojevrstnega pohtičnega in ekonomskega lokalizma in sebičnosti v organizacijah združenega dela, občinah in širših skupnostih ter ustvarja plodna tla za pojave naciona-hzma, lažnega liberalizma v gospodarstvu in druge protisociahstične pojave in ravnanje. Prakso, v kateri se družijo interesi in povezujejo posamezniki in skupine tehnokratov iz gospodarstva z birokratiziranimi posamezniki ah skupinami v družbenopohtičnih skupnostih, je treba onemogočati, ostro obsojati ter za vsako nezakonito ravnanje ugotavljati pohtično in drugo odgovornost udeležencev.
Kar zadeva izkrivljena pojmovanja o tako imenovanih „koristnih“ malverzacijah, je nujno treba dognati enotna stahšča in merila v boju proti takšnim pojavom in za izenačenje prakse v izvajanju zakonskih in drugih predpisov in samoupravnih aktov pri uvajanju postopka in ukrepanju proti posameznikom in skupinam, ki tudi na tak način kršijo zakonske in druge norme, ker se dogaja, da zdaj v tej zvezi razhčno ukrepajo.
Nenehno in odločno je treba kazensko preganjati in javno obsojati vse pojave in nosilce podkupovanja na vseh področjih družbenega življenja.
Z zakonom o združenem delu in drugimi ustreznimi predpisi je treba določiti, da bodo z vodilnih,in drugih odgovornih delovnih mest v organiza-cijah zdmženega dela, bankah in drugih organizacijah in ustanovah zakonsko odstavljeni ter iz njih odstranjeni tisti, o katerih se ugotovi, da so kršili zakonske in druge norme v poslovanju in delu.
Prav tako je treba začeti odločno akcijo za to, da bi z odgovornih mest v gospodarstvu takoj odstranili posameznike, ki so. bih že večkrat obsojeni zaradi gospodarskega kriminala.
Kazensko politiko je treba zaostriti ter predvideti nove ukrepe glede materialne in druge odgovornosti za pravne in fizične osebe, ki kršijo določene zakonske in samoupravne norme ter počno razne malverzacije. Pri bližnji reviziji kazenske zakonodaje je treba izboljšati in poenostaviti kazensko proceduro in kot kazniva dejanja določiti tiste družbene negativne pojave, ki spodkopavajo samoupravni sociahstični sistem in kršijo samoupravne odnose, a doslej niso bih opredeljeni kot takšni.
3.
2.
Številni gospodarski prestopki in nezakonito ravnanje v gospodarstvu so posledica vrste slabosti v delu zveznih, republiških in občinskih organov uprave in drugih državnih organov in organizacij, ki so dolžni opravljati nadzorstvo ah izvajati gospodarsko-pravne predpise in ukrepe v okviru ekonomske pohtike. V tem pogledu svoje vloge ne opravljajo uspešno, niso za to dovolj usposobljeni, ponekod pa razodevajo oportunizem in se izogibajo odgovornosti. Dogaja se tudi, da v organih uprave razhčno ukrepajo glede zahtev in obveznosti delovnih organizacij ah družbenopohtičnih skupnosti, s čimer nastajajo privilegiji in razhčni pogoji za pridobivanje dohodka oz. njegovo prehvanje. Birokratsko-tehnokratske zveze in
Najodločneje se je treba postavljati ravnanje posameznikov ali skupin v po robu egoističnim, partikularistič- nekaterih organih in organizacijah v nim in podobnim naziranjem, da je precejšnji meri hromijo in kompromi-dovoljeno vse, kar je koristno za orga- tirajo njihovo delo. Zaradi morebitnih nizacijo združenega dela, občino, posledic, ki bi jih ti pojavi lahko imeh republiko oz. pokrajino, tudi če to za mednacionalne odnose, si morajo pomeni kršitev veljavnih zakonov in organizacije ZK in komunisti v orga-samoupravnih norm. Takšne, tako nih in organizacijah federacije odloč-
imenovane „koristne“ malverzacije pogosto opravljajo ob soglasju ah dobrohotnem stališču pohtičnih in družbenih dejavnikov. Treba pa jih je povsod onemogočiti, ker z njimi ne le kršijo zakon, temveč se tudi neupravi-
no in dosledno prizadevati, da bi take pojave onemogočili in izkoreninili.
kriminala. Predvsem so odgovorni za stanje in učinkovito akcijo proti takim pojavom in pred družbo dolžni dosledno izvajati zakone in druge predpise. Organizacije ZK in komunisti v njih so posebej odgovorni za še bolj kvahtetno opravljanje zaupanih jim nalog in poslov in za premagovanje vseh pojavov birokratskega ravnanja, formalizma in počasnosti v delu teh organov in ustanov.
Skupščine in izvršilni sveti so neposredno odgovorni za organiziranje in delo teh organov in organizacij. Zato je treba kritično razčleniti njihovo delo, ugotoviti vzroke in sprejeti učinkovite ukrepe za odpravo ugotovljenih slabosti, povečati odgovornost za kadrovsko, organizacijsko in ma-terialno-tehnično krepitev in zb olj Sevanje dela in celotnega stanja v njih, na vseh ravneh.
Posebej je treba razčleniti prakso individualnega odločanja v državnih organih ter osebne in kolektivne odgovornosti za takšno delo, ki mora biti pod vplivom in nadzorstvom kolegijskih organov.
Treba je krepiti, v celoti vpreči pristojne organe za vloge, prošnje in pritožbe pri razčiščevanju raznih nezakonitosti.
V	družbenopohtičnih skupnostih je treba pospešiti delo za ustanavljanje sodišč združenega dela in razvijanje institucije družbenega pravobranilca samoupravljanja kot pomembnih dejavnikov družbenopohtičnega sistema pri zaščiti samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
V	zakonodajnem sistemu je treba predvideti možnost učinkovitejše družbene intervencije nasproti organizacijam združenega dela, v katerih slabo in neorganizirano delajo, slabo in malomarno poslujejo, kar poraja razne nepravilnosti in nezakonitosti v poslovanju. V tej zvezi je potrebno, da v republikah in pokrajinah na podlagi ustavnih določh čimprej sprejmejo predpise, ki urejajo vprašanja in postopek saniranja temeljnih in drugih organizacij združenega dela, kadar zabredejo v gospodarske težave, kakor tudi predpise, ki urejajo delo in poslovanje drganizacij posebnega družbenega pomena.
Dosleden boj za spoštovanje zakonitosti terja povečano aktivnost vseh družbenih dejavnikov, zlasti organizacij in vodstev ZK, za organiziranje in razvijanje družbene samozaščite. Ta dejavnost mora biti trajna in organizirana predvsem v temeljnih organizacijah združenega dela.
Delovni ljudje morajo biti redno in objektivno informirani o poslovanju organizacije in imeti popolno sprotno nadzorstvo nad celotnim delom strokovnih služb in organov vodenja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, kar je tudi pogoj za njihovo zakonifo poslovanje. V tem imajo posebne obveznosti in odgovornosti tako samoupravni organi, delegacije in delavska kontrola v organizacijah združenega dela, kakor tudi državni kontrolni, preiskovalni in pregonski organi, ki morajo o vseh primerih kršenja zakonskih predpisov in samoupravnih aktov obveščati samoupravne organe in skupščinska telesa, ki so prav tako dolžna sprejemati ustrezne ukrepe v okviru svoje pristojnosti.
5.
ISKRA
Številka 20—7. junij 1975
Zveza komunistov . zahteva, da zvezni, repubUški, pokrajinski in občinski organi uprave, dalje SDK, carinske, devizne, tržne in druge kontrolne službe, organi za notranje zadeve, tožilstva in sodstvo še dosledneje in učinkoviteje delajo za zaščito zakonitosti in zatiranje gospodarskega
Nespoštovanje veljavnih predpisov o investicijah je v veliki meri krivo, da ostajajo nepokrite. Predsedstvo tudi ob tej priložnosti posebej opozaija, da so nepokrite investicije eden glavnih vzrokov ekonomske nestabilnosti in inflacije in da jemljejo vrednost rezultatom celotnega gospodarstva na enotnem jugoslovanskem trgu. Kot je ocenilo, sedanji obseg nepokritih investicij kaže, da se stališča 4. seje predsedstva CK ZKJ ne izvajajo dosledno.
Ker se nepokrite investicije v velik* meri nanašajo na manjše število največjih objektov, ki so v popolni evidenci odgovornih družbenih, državnih in samoupravnih organov,* je očitno, da le-ti ne samo trpijo takšno stanje, temveč da tudi ne opravljajo svojih ustavnih in zakonskih obveznosti, po katerih so v takih primerih dolžni pomagati, da bi objekte materialno sankah, ali sprejeti ustrezne administrativne ukrepe, s katerimi bi preprečili, če sredstva niso zagotovljena.
Zato je treba v organih in organizacijah federacije, republik, pokrajin
in občin vsekakor v organizacijah združenega dela posebej analizirati stanje nepokritih investicij,, oceniti, zakaj je prišlo do prekoračitve, v kakšni fazi graditve so ti objekti, ugotoviti ekonomske in družbene posledice pretkanega investkanja in sprejeti konkretne in smotrne sklepe. Z zakonskimi ukrepi je treba natančneje določiti obveznosti in odgovornosti investitorjev, bank in izvajalcev del, tako da bi onemogočiM nadaljnje spuščanje v investicije brez kritja.
Prav tako je nujno, da centralni, pokrajinski in občinski komiteji in organizacije ZK in komunisti v pristojnih organizacijah družbenopolitičnih skupnosti takoj ugotove, zakaj stališča in naloge 4. seje predsedstva CK ZKJ niso bile v celoti in dosledno uresničene, in da v takih primerih sprejmejo ukrepe v smislu pohtične odgovornosti.
6.
Posebnega pomena za premagovanje vzrokov, ki porajajo kršitve zakonitosti v poslovanju v gospodarstvu, je dosledno uresničevanje ustavnih določil, da združeno delo obvladuje celoto odnosov v družbeni reprodukciji, da se okrepi položaj delovnega človeka v temeljni organizaciji združenega dela, da v resnici postane dejavnik, ki bo odločal o pridobivanju dohodka in razpolaganju z njim. K temu naj posebej prispeva usklajevanje gospodarskega sistema in tekočih rešitev in ukrepov v okviru ekonomske in socialne pohtike ter samoupravnih aktov z ustavo. Ta vprašanja zahtevajo pospešeno, organizirano in sistematično delo.
Komunisti v organizaciji združenega dela in organih družbenopohtičnih skupnosti so dolžni po vseh močeh prispevati, da bi pospeših delo za spremembe zakonov in drugih predpisov, pa tudi samoupravnih aktov, ki ovirajo razvoj procesa proizvodnje in poslovanja v duhu izgradnje sistema združevanja dela v celoti.	8.
Delo organizacij združenega dela in bank, ki poslujejo s tujino, je še obremenjeno z raznimi slabostmi in pomanjkljivostmi, kar povzroča ekonomsko škodo družbeni skupnosti in ima neugodne pohtične posledice. Da bi to prebrodili, je nujno potrebno, da v teh organizacijah nadaljujejo odločno pohtično akcijo proti sedanjim slabostim, da še dosledneje in učinkoviteje izvajajo veljavne predpise, da sprejmejo potrebne sporazume in dogovore ter pospešijo sprejetje ustreznih sistemskih ukrepov in zakonskih predpisov. Kritično je treba proučiti in temeljiteje zboljšati kadrovsko sestavo ter krepiti samoupravno in družbeno nadzorstvo nad delom teh organizacij.
Za nekaterimi nezakonitimi postopki, zlasti v zunanjetrgovinskem in bančnem poslovanju s tujino, se skriva tudi neposredna sovražna dejavnost iz tujine, ki je preračunana na to, da spodkoplje ekonomske temelje naše družbe. Zato je potrebna sinhronizirana akcija vseh družbenopohtičnih dejavnikov in državnih organov za odkrivanje in najstrožje preganjanje takšne kontrarevolucionarne dejavnosti.
V družbeni akciji za zatiranje nezakonitosti v gospodarstvu imajo pomembno vlogo in odgovornost sredstva javnega obveščanja. Nujno je, da se angažirano in odgovorno vključijo v dejavnost za krepitev zavesti in prakse zakonitega poslovanja. O kršitvah zakonov in drugih negativnih pojavih ; je treba pisati argumentirano in objektivno ter se hkrati bojevati proti vsakemu senzacionalizmu, umetnemu ustvarjanju asfer, neodgovornemu sumničenju, apriorističnemu obsojanju in podobnim pojavom.
Predsedstvo CK ZKJ nalaga vsem komunistom, organizacijam in vodstvom ZK obveznosti, da določijo svoje neposredne naloge v boju proti pojavom kršenja zakonskih in drugih družbenih norm in za krepitev zakonitosti v gospodarstvu v celoti ter da začno konkretno akcijo.
Izvršni komite bo skupaj z izvršilnimi komiteji centralnih komitejev republik* in pokrajinskih komitejev zveze komunistov zagotovil spremljanje in uresničevanje teh sklepov iu bo o tem obveščal predsedstvo CK ZKJ.
SKUPNI INTERESI DELAVCEV SO OSNOVA ZDRUŽEVANJA V SOZD ELEKTROKOVINSKE INDUSTRIJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
večine hromi delovanje odborov in tudi sicer, je bila zelo živahna razprava, katere skupni zaključek je izzvenel v zahtevi, da je treba o celotni tej problematiki seznaniti čim širši krog ljudi. Tako bo naše glasilo imelo dovolj priložnosti, da bomo naše bralce seznanjali z vsebino in bistvom celotne problematike, ki zadeva SOZD ter delo odborov, komisij in drugih samoupravnih organov Elektrokovinske industrije Ljubljana.
Po ogledu proizvodnje TOZD Tela so sejo nadaljevali. Poročala sta tov. Vrenko iz Iskre in Karner iz Gorenja o bodoči organiziranosti SOZD Elektrokovinske industrije Ljubljana.
Skupna ugotovitev je bila, da je bil zgodovinski razvoj obeh podjetij zelo različen, kar povzroča težave pri dosegu enotnihpogledov o bodoči organiziranosti SOZD Elektrokovinske industrije Ljubljana.
Material, ki ga je izdelala komisija za organiziranost obsega v bistvu dva dela, varianto Iskre in Gorenja. Sekretariat ZK je bil mnenja, naj bi celotno gradivo obravnaval sekretariat ZK, nakar naj bi ga obravnavale vse 00 ZK, zavzele svoja stahšča, le-ta pa naj bi bila osnova za nadaljnje delo te skupne komisije.
Ponovno so ugotovili, da je izdelava potrebnih materialov zelo težavna, ker še niso vzpostavljene ustrezne službe na SOZD. V ta namen naj bi v Iskri in Gorenju določili skupini strokovni akov. ki morajo po službeni
dolžnosti pripraviti potrebne materiale za strokovne odbore.
Osnovna ugotovitev je nadalje bila, daje prav organiziranost sveta Zf SOZD Elektrokovinske industrij6 osnova za nadaljnji razvoj integracij6 Iskra - Gorenje.
-	Na seji so bih končno spreje)1 naslednji zaMjučki: Izdelati bližnji j6 dolgoročni program dela sveta ZK SOZD Elektronska industrij8 Ljubljana, kar bo osnova za usmerjef in vsklajen potek integracijskih f ostalih procesov pri združevanju deti in sredstev SOZD.
— Vsem članom sekretariata sveti ZK SOZD je treba pošiljati vsa interiti glasila v okviru SOZD, zaradi čiihj boljše obveščenosti.	.
— Anketa, ki je bila izvedena m6? člani sekretariata sveta ZK SOZP EKI, je pokazala visoko enotnost bistvenih vprašanj.	|
— Skupni interesi delavcev osnova pri izvajanju združevanja SOZD Elektrokovnske industrij Ljubljana. Zato je treba prepredeva vsakršnodelovanje v ozkih grupah,vse bistvene zadeve pa je treba obravfl9' vati na najširši osnovi.
-	Odgovornost članov Zk je p?. trebno dosledno izvajati in prepreči vsakršno oddaljevanje od začrtati smeri.
O celotm tematiki dnevnega redjj so člani sekretariata zelo dosledno poglobljeno razpravljah z ugotovitvij ’ da le na tak način lahko pridemo čti* hitreje do zaželenih ciliev.
!
1
!
Srečanje planincev na Kepi
Planinska sekcija Elektromehanika Kranj organizira v nedeljo 15.junija 1975 srečanje s koroškimi Slovenci - člani SPD Celovec na KEPI (2143 m), ki sodi v okvir prijateljskih, že tradicionalnih vezi kolektiva Elektrome-hanike z rojaki onstran meje. S številno udeležbo bomo manifestativno izrazili podporo njihovemu pravičnemu boju.
Odhod izpred kina Center bo ob 6.uri. Cena izleta je 20 din, ob vpisu pa je potrebno dodati še 20 din kavcije, ki bo vrnjena v avtobusu. Prijave sprejema Štefka Mrak, GPP-ERO, tel. 2953 do vključno srede 11. junija do 12,ure.
POGOVOR Z GLAVNIM DIREKTORJEM INDUSTRIJE AVTOELEKTRIKA JOŽETOM ERŽENOM
Programska usmeritev
Pol leta je tega, kar smo v Iskri dokončno ustanovili posamezne industrije, ki so v teh šestih mesecih že pokazale velike prednosti pa tudi določene slabosti.
Seveda pa teh prednosti in slabosti zdaj še ne bi mogli strokovneje ocenjevati, ker je polletno obdobje prav gotovo prekratka doba, povrhu vsega pa so prednosti in slabosti marsikje še vedno zapuščina, ki so jih TOZD prinesle v industrije.
Podobno je tudi s programskimi usmeritvami posameznih industrij, poleg mnogih stvari, tudi organizacijskih pa na izdelavo sedanjih kratkoročnih načrtov največ vpliva položaj na trgu, ki pa zdaj ni najbolj rožnat. Načrte je pač treba prilagoditi trgu, ali bolje rečeno, glede na trg je treba oblikovati programsko usmeritev.
O tem področju smo se pogovarjali z glavnim direktorjem Industrije Avto-elektrika Jožetom Erženom.
“Kar zadeva programsko usmeritev Avtoelektrike, moram reči, da ostaja takšna kot je bila začrtana doslej v srednjeročnem planu, seveda razširjena s tistimi programi, ki so postali sestavni del te branže z vključitvijo tovarne Žarnic iz Ljubljane in tovarne avtoelektro in elektro izdelkov ter visoko kakovostne keramike iz Tolmina,” je dejal direktor Eržen.
Osnovna koncepcija te programske zasnove je velikoserijska proizvodnja električnih agregatov in drugih sestavah delov za avtomobile — torej zaganjalnikov, dinam, alternatorjev z ustreznimi regulatorji, vžigalnik tuljav, žarnic, ogrevalnih svečk in podobno.
Ob tem je treba zapisati, da se ta branža ni specializirala le na osebna vozila, pač pa tudi na transportna in kmetijska vozila.
Takšna velikoserijska proizvodnja sloni na eni strani na kompleksnem oskrbovanju jugoslovanske industrije motornih vozil, ker pa raven te industrije sama po sebi še ne omogoča, da bi dosegli ustrezne serije, je seveda zato takšna velikoserijska proizvodnja v veliki meri usmerjena tudi na zunanje tržišče.
O tej usmeritvi je Jože Eržen povedal tole: “Osnovni razlog za takšno usmeritev je čim cenejša proizvodnja, česar pa nam usmeritev le na domače tržišče povsod ne omogoča.”
V skladu s takšno usmeritvijo so sklenili že več dolgoročnih sporazumov, in sicer tako na zahodnem kot vzhodnem tržišču, glede na to pa nameravajo širiti tudi zmogljivosti na posameznih področjih.
' .y.
_________________ 4
Ekipa prve pomoči iz TOZD Naprave posreduje.
■Mik
Z		\
	PRESEŽEN	
	FINANČNI PLAN	
\		J
Easilsko-tehnična enota TOZD Naprave v akciji.
:	(Nadaljevanje s 1. strani)
in štabov civilne zaščite, rad bi . pU)o napisal osebne vtise in opažanja j s|stih, ki so vaji prisostvovali kot pred-, ravniki ljudske obrambe mesta in 0bčine
Tovarna elektronskih naprav: Zelo ^tidne priprave. Osebna in splošna Opremljenost enot funkcionalna in '	stoprocentna. Posebno ugoden
je napravila Gasilsko-tehnična nota z disciplinirano in hitro inter-encijo. Tudi ostale enote civilne i a^čite so po načrtu izvršile svoje aloge. Sinhronizacija delovanja Posameznih ekip je bila precizna in Pravočasna
. TOZD lEZE: Priprave so bile j^ršene pravočasno in temeljito.
, kipe so pokazale visoko stopnjo stro-ovnosti in discipliniranosti ter so i aJ° izvedle v odrejenem času. Vseka-or pa je opazovalca motilo to, da so kipe nastopile brez predpisanih Uiform, čutiti pa je bilo tudi pomanj-anje ostale skupne opreme, o čemer
bo moral odbor za ljudsko obrambo posebno razpravljati in ukrepati
TOZD Orodjarna: Nastopili sta samo gasilska ekipa in ekipa prve pomoči, obe sestavljeni tik pred samo vajo. Zalaganju in vestnosti posameznikov iz tovarne gre zahvaliti, da je bila vaja kljub temu uspešno opravljena. Seveda je naloga odbora za ljudsko obrambo, da čimprej vprašanje civilne zaščite postavi na dnevni red, da poskrbi za ustrezno kadrovsko zasedbo, mora pa tudi razpravljati o osebni in skupni opremljenosti.
Na splošno lahko rečemo, da so pripadniki civilne zaščite, sodelujoči pri tej vaji, kakor tudi odbori za ljudsko obrambo in kar je posebno razveseljivo tudi vodilni kadri v tovarnah vajo vzeli zelo resno in s polno mero odgovornosti, hkrati pa tudi z obljubo, da bodo v bodoče, ko bomo imeli vaje pod težjimi pogoji (brez predhodnega obvestila in priprav, ponoči, pozimi itd), sodelovali s še večjo vnemo in požrtvovalnostjo!
Jože Deželak
Proizvodnja v TOZD Obratu telefonskih enot na Blejski Dobravi poteka trenutno v redu, saj so presegli finančni načrt v prvem kvartalu za 4%, vendar pa načrt po asortimanu dosegajo le 57 %. Vzroki za to so: pomanjkanje likvidnih obratnih sredstev, prekasne dobave repromateriala iz uvoza in zmanjšan obseg naročil za izvoz telefonov v ZSSR. Ze v prvem trimesečju t.l. naj bi po načrtu izdelali 11.000 telefonov ATA 20 - R za sovjetsko tržišče. Pogodba za ta izvozni posel pa žal iz neznanih vzrokov še ni bila podpisana zato tudi z izdelavo teh telefonov niso pričeli in tako ne dosegajo načrta po asortimanu.
Normalen	potek proizvodnje
Siemensovih enot je trenutno zagotov-ti611-	V.B.R.
PRVA IN NE ZADNJA ISKRINA ELEKTRONSKA TELEFONSKA CENTRALA V ZSSR
Ljubljana, 4.6.75. (I.S) Danes odhaja v Moskvo na podpis pogodbe o prodaji Iskrine mednarodne ETC generalni direktor ZP ISKRA Jože HUJS, pred njim pa sta v Moskvo odpotovala Aleksander MIHEV, glavni direktor Industrije za telekomunikacije, Kranj m lija MEDIČ, glavni di-rektor ISKRA COMMERCE. Zaradi pomembnosti pogodbe za SR Slove-
S^ R d"FCAČINOVI^0 b° P°dpisU Prisostoval tud* podpredsednik IS
Pred odhodom je tov. Jože HUJS dal naslednjo izjavo:
„Po več kot dveletnih pogajanjih je ISKRI uspelo skleniti do sedaj najpomembnejši enkratni posel za izvoz: mednarodno elektronsko telefonsko centralo iz tovarne ATC na Laborah, vredno okrog 20 milijard starih dinarjev.
Podpis te pogodbe pomeni tudi izraz velikega zaupanja v umske in delovne sposobnosti Iskrmih delavcev s strani visoko razvite dežele kot je
Svečan podpis te pogodbe bo v četrtek, 5. 6. 75.
Glavni direktor Industrije avtoelektrike — Jože Eržen.
Vedeti namreč moramo, da so pred nekaj leti izdelovali vse vrste agregatov na univerzalnih napravah, medtem ko lahko danes že govorimo o specializirani proizvodnji na posebnih najsodobnejših strojih.
Dolgoročne aranžmaje, ki jih pred- * stapljajo zlasti pogodbe o poslovnem sodelovanju in kooperaciji tako s proizvajalci motornih vozil, kot s proizvajalci avtoelektrike, so vskladili s temi načrti, čas pa bo zdaj pokazal pravilnost zastavljene gospodarske pohtike.
Poleg gospodarske krize je tudi energetska kriza udarila proizvajalce sestavnih delov za motorna vozila. Stagnacija v proizvodnji vozil je vplivala predvsem na to, da so bili v Avtoelektriki prisiljeni tempo razvoja posameznih zmogljivosti vsklajevati s stanjem, ki nastaja na tržišču vozil.
“Zahvaljujoč se naši odločni proizvodni in prodajni usmeritvi,“ poudaija glavni direktor industrije Avtoelektri-ka,' ter tudi glede na to, da smo v minulih letih precej povečali zmogljivosti, sem prepričan, da ne bomo imeli problemov s prodajo, razumljivo pa je, da se bomo morali prilagoditi novemu položaju.”
Beseda je zatem nanesla na izvozne možnosti industrije. Jože Eržen je izrazil mnenje, da bo izvoz po dosedaj podpisanih aranžmajih dosegel 30 % celotne proizvodnje. Za letos načrtujejo, da bodo izvozili za približno 5 milijonov dolaijev izdelkov, L 1977 pa bodo predvidoma izvozili še dvakrat več.
Proizvodna usmeritev te branžne industrije seveda kar najbolj upošteva tudi razvoj novih izdelkov, velike napore pa vlagajo tudi v inovacijsko dejavnost. Ta dejavnost se prav zaradi sedanje krize pojavlja bolj obsežno in pospešeno, razvoj pa se je tudi pri avtoelektriki preusmeril na razne elektronske naprave. Lado Drobež
Prenos ranjenca do postaje za prvo pomoč.
Do kakovosti z odgovornostjo
OBIX. ZBORUJUSK
V čisto dopustniškem Portorožu, (gostov je že precej in priprave na sezono so zaključene), seje pretekli teden odvijalo IX. zborovanje DRUŠTEV ZA KAKOVOST IN ZANESLJIVOST JUGOSLAVIJE.
Domala polno osrednjo dvorano AVDITORIJA so s svojo navzočnostjo počastili ugledni gostje, predstavniki političnega življenja:
podpredsednik IS SRS dr. Avguštin Lah, ki je imel tudi nadvse tehten referat, sekretar za industrijo IS SRS ing. Ivo Klemenčič, podpredsednik sobranja LRM Marija Bakolovska, predsednik Skupščine občine Piran Ivan Bažec ter predstavnik Zvezne gospodarske zbornice Dragan StrujiČ.
Posvetovanje je začel predsednik slovenskega Društva za kakovost in zanesljivost Zdenko Kostanjevec' (TAM). Po zvrstitvi pozdravnih nagovorov je predsednik JUSK Krešimir Varljen začel plenarno zasedanje, ki se ga je udeležilo čez 350 strokovnjakov in družbenopohtičnih delavcev. Med njimi je bilo 8 referentov na plenarnem zboru in 44 referentov na zasedanju sekcij.
Letošnji IX. zbor je imel več kakovostnih sprememb in je pomenil v mnogočem uvod v družbeno-angažirano delo sicer povsem strokovnih ljudi s tega področja. Na zboru so se prvič v taki obliki za govorniškim pultom zvrstili strokovnjaki različnih strok.
Tako smo slišali: politike, ekonomiste, vojake, sociologe, tehnike, pravnike pa tudi delavce iz različnih družbenih dejavnosti (predstavnike gospodarstva in industrijske operative iz tekstilne, prehrambene, gradbene, elektro ih kovinsko predelovalne ter farmacevtske stroke, profesorje visokih šol, zdravnike, predstavnike trgovine, predstavnike gospodarskih zbornic in predstavnike armade.) Navzoči so bili tudi novinarji, ki so lahko slišali kritiko na račun posredovanja informacij.
Prizadevanja za kakovost so družbeno pomembna in pojem sam ni le domena proizvodnje dobrin, pač pa obsega vso človekovo' dejavnost. Človeka je okupirala potrošniška miselnost, ki ga peha v poprečnjaštvo, v nadvlado količine nad kakovostjo (prof. Tomič). Tako se srečamo s človekom, z njegovo individualnostjo in vse pomembnejšimi motivatorji za njegovo ravnanje (prof. Andrejčič). Človekovo delo se kakovostno spreminja, od ročnega garača prehaja v upravljalca s stroji, s samim sabo, z družbo, v kateri želi polno uveljavljati svoje sposobnosti. Pri vsakem delu je potrebno uveljavljati raziskovalni • pristop (dr. Lah). Delo na osvajanju znanja, pri raziskavah, je potrebno vrednotiti po rezultatih. V aktivno delo pri raziskavah se naši mladi strokovnjaki vključujejo vse prepozno. Najaktivneje pri tem delu človek ustvaija med 23 in 30 letom. Naše raziskovalne strukture so toge, neučinkovite (majhno število inovacij) in v te se vključujejo sicer s svežim znanjem prepojeni mladi kadri, ki pa so v njih neučinkoviti. Zato je nujno revolucionarno spremeniti stare strukture. Postopno ne bomo dosegU zastavljenih ciljev (dr. Lah).
Naša 1NDOK služba — v državnem merilu — je neučinkovita. Uvažamo staro tehnologijo, pa še ta je le 60% izkoriščena, (B. Pleša). Informiranje o znanstvenih dosežkih, ki so vseljudska last, peša tudi v svetovnem merilu. Tako napi. o naših dosežkih poročajo ameriškim znanstvenim ustanovam
znanjem m
avstrijske, ki pa z nami le skromno sodelujejo in je zato tako poročanje gotovo neustrezno (dr. Lah).
Organizacijski pristopi, ki jih je uveljavila armada do svojih dobaviteljev, so poučni, ker so učinkoviti. Seveda se velja spomniti, da so stopnja tehnologije in tržni pogoji imeli pri tem bistveno vlogo. Že samo navedba, da je armada soliden plačnik, potrjuje prejšnjo ugotovitev.
-V pogojih vseljudske obrambe je kakovost zaščite vsega, kar smo in kar imamo, bistveno porasla. Armada prispeva tudi k porastu kakovosti v našem gospodarstvu s svojimi zahtevnimi naročili (general D. Markovič).
Kakovost blaga preverja vojna kontrola z inspiciranjem pri prevzemih in vpogledom v tehnološke procese. Postavlja visoke zahteve za zanesljivost in se zato poslužuje jamstva za kupljeno blago.
V okviru problematike, ki jo poimenujemo integralna kontrola kakovosti, kar bi se po naše reklo zagotavljanje kakovosti za razliko od ugotavljanja, kar v naših obratih pravzaprav počnemo, se pojavlja tudi tržišče s potrebnimi servisi in rezervnimi deli. Celotni sistem mora biti učinkovit. Zato so pogoste zahteve, prav s strani industrije, da se uzakoni - torej državna poleg samoupravne intervencije — obvezna organizacijska oblika skrbi za kakovost od proizvodnje do uporabe (dr. Spasič). Kategorične zahteve po državni skrbi za zaščito trga in potrošnika so postav-Ijali predstavniki vseh panog z navajanjem primerov. Beograd ima ustanovo, ki preveija kakovost blaga v trgovini na drobno, preden pride na pohce!
Tržišče obvlada kvantomanija in nesposobnost, da bi zadovoljili človekove drugostopenjske potrebe. Pri tem pa niti ne vemo, kakšna raven kakovosti je družbeno optimalna (prof. Tomič). Ko si združeno prizadevamo za kakovostnejše življenje, je umestno vprašati se, če smo po rezultatih boljši, če smo kot družba za posameznika prijetnejši. Zagotavljanje kakovosti obsega tudi sankcije do povzročiteljev neustrezne kakovosti. V tržnih gospodarstvih zagotavlja država kakovost blaga. Isto velja tudi za plansko gospodarstvo.
Člen 281 naše ustave govori tudi o kakovosti, imamo zakon o prometu z zdravili in živili (družbeni pomen), mnogo tega pa je prepuščeno samoupravnim in družbenim dogovorom.
Za nas zanimiv odnos med TOZD v združenem delu svetujejo pravniki urediti po samoupravni — dogovorni poti, kjer so zaobsežene tudi sankcije. Odnos med zakonom in dogovorom pa za ta predmet še ni jasen (dr. Vilus).
Kakovost nastaja pri snovanju. Kupec se ozira za kakovostnim blagom. Vse to pa ne pobija ugotovitve, da je produktivnost temelj dohodka in ne kakovost, če ju gledamo ločeno (ing. Dusman). Sicer pa sta oba pojma nerazdružljiva, ker vsaka količina že vsebuje neko kakovost. Da bi ob določeni produktivnosti dosegli tudi ustreznd kakovost, oboje pa je grajeno na minulem delu (ing. Dimovski, dr. Lah), sredstvih (materialna baza) in znanju (duhovna baza), se velja usmeriti vse bolj v pripravljalne procese — raziskave, študij (dr. Lah) in v projektivo. Zagotavljanje zanesljivosti projektov, kar je tudi razvoj novega izdelka, je še posebej pomembno (ing. Dusman).
Zanimive so pri tem izkušnje vojne kontrole (JLA), ki kažejo, da je pri pomanjkljivosti izdelkov udeležena proizvodnja s 15 % in kar s 70 %
(Nadaljevanjema 4. strani)
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO - TOZD NAPAJANJA, NOVO MESTO
Močno povečan proizvodni
■■i	- -■tj-. J-J-JL,	5,910.000 dinarjev pr
načrt uresničujejo
e*ii*
Danes si malo bolj podrobno oglejmo, kako deluje in posluje nekaj nad sto članski delovni kolektiv Industrije za avtomatiko - TOZD Napajanja v Novem mestu.
Že takoj v začetku nas prevzamejo številke v njegovem letošnjem gospodarskem načrtu. Zakaj? Preprosto zato, ker so v letošnji načrt zapisali, da bodo skoraj podvojili vrednost lanske proizvodnje! Na primer: lanska realizacija je znašala nekaj nad 46,000.000 dinaijev, za letos pa načrtujejo kar 71,000.000 dinaijev. To je pravzaprav izredno visok porast proizvodnje, toda še bolj zanimivo pri tem je, da v tovarni niti s tako visoko vrednostjo proizvodnje še niso zadovoljni. Prizadevali si bodo, da bodo dosegli še višjo realizacijo, čeprav seveda na račun povečanih naporov celotnega delovnega kolektiva.
Odkod takšen zagon in takšne želje kolektiva? Odgovor na to vprašanje predvsem lahko najdemo v tem, da s takim dvigom proizvodnje skušajo ustreči vsem naročilom tržišča, kije v tem obdobju prav zares nenasitno, vedo pa tudi, da je perspektiva tovarne v tem, da si z večjo proizvodnjo in boljšim gospodarjenjem ustvarijo pogoje za nadaljnjo rast in izpopolnjevanje. O načrtih smo torej slišali, zdaj pa poglejmo, kako jih v letošnjem letu tudi uresničujejo in, ali bodo kos svojim, tako obsežnim in zahtevnim nalogam. Podatki za prve štiri letošnje mesece govore za to, da so res na najboljši poti, da vse te svoje načrte in želje tudi uresničijo, seveda ob kolikor toliko normalnih pogojih za poslovanje.
Medtem ko so mesečne obveznosti tovarne napajalnih naprav znašale po
Težki montažni trak za vse vrste napajalnih naprav za telefonijo z močjo do 20A} za UB 24 Si 32 in delavniške polnilnike.
Janko Medved dela m težkem montažnem traku na UB 24 Si 32.
5.910.000	dinaijev proizvodnje mesečno, le-te samo v januarju niso izpolnili, iz objektivnih razlogov. V januarju so dosegli le nekaj nad 55, % načrtovanega obsega proizvodnje, zato pa so ga v februarju že močno presegli; izdelali so za 6,463.000 dinarjev. V marcu so bili še uspešnejši, saj je realizacija znašala celo
8.005.000	dinaijev, v aprilu pa spet
7.289.000	dinaijev, tako, da so skupno v štirih mesecih namesto za
23.640.000	dinarjev, izdelali že za
24.694.000	dinaijev in tako zamujeno v januaiju v celoti nadoknadili in si hkrati še zagotovili lep naskok za nadaljnje obdobje, ko ne nameravajo v svojih delovnih naporih prav nič popuščati.
V tovarni so pred nekako dvemi leti začeli uvajati nov program - tiris-torskih naprav za napajanje telefonskih central, lotili pa so se ,tudi modernizacije ostalega programa, pri čemer uspehi niso izostah, pa čeprav sprva ni šlo lahko, če ne zaradi drugega, pa že zaradi samega načina dela, ki ga je bilo treba nujno spremeniti in izboljšati.
Ne samo želje po večji in uspešnejši proizvodnji, pač pa predvsem rastoče povpraševanje po njihovih izdelkih doma in v tujini, so narekovale korenite spremembe tudi v sami tehnologiji in v tem so v tovarni nedvomno dobro uspeli, saj sicer si takšnega skoka obsega proizvodnje prav gotovo ne bi drznili načrtovati.
Iz posamične proizvodnje, ki je bila v tovarni ustaljena že od vsega začetka, so prešli na serijsko. Uvedli so dva montažna trakova, lahkega za proizvodnjo vseh tipov manjših polnilnikov za akumulatorje in težjega za proizvodnjo tiristorskih telefonskih napajalnih naprav in drugih do 20A moči. Danes na obeh montažnih trakovih izdelajo že okrog 40 % celotne svoje mesečne proizvodnje. Tudi pri . uvajanju proizvodnje na montažnih " trakovih sprva ni šlo lahko, kot navadno pri uvajanju vsakršne novosti ne, vendar zdaj teče gladko in uspešno.
Ob takšnem proizvodnem tempu kot teče v tovarni zdaj pa so se začele kazati nove težave. Predvsem so delovni prostori za tolikšni obseg proizvodnje postali daleč premajhni. V ta namen skušajo pripraviti in uresničiti izgradnjo aneksa s površino 360 m2 koristne površine, kar bi nekako zadostovalo tja do 1. 1980, če bo proizvodnja v tovarni še naprej tako naraščala. Načrte za novi proizvodni objekt že imajo, prav tako tudi lokacij-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Lahko montažni trak za polnilnike Pobi, Korektor‘in Poli.
DO KAKOVOSTI Z ZNANJEM IN ODGOVORNOSTJO
(Nadaljevanje s 3. strani)
pripravljalne faze - razvoj, tehnologija. Podatki za Iskro kažejo še nekd-liko neugodnejšo sliko za pripravljalne faze (mgr. Čuk).
Z učinkovitostjo v operativi tehnične kontrole se je po organizacijski plati torej s formalnimi prijemi spoprijel dr. Spasič (Beograd). Vendar pa brez upoštevanja delavcev in lastnosti človeka pri delu samo formalne oblike še ne vodijo v učinkovitost TK.
V proizvodnji in pri njeni pripravi je potrebno imeti ustrezne podatke o kakovosti in o mestih, kjer je ne dosegamo. Le vsako sedmo jugoslovansko podjetje ima ustrezno informativno službo (prof. Andrejčič). Ti podatki so potrebni vsakemu proizvajalcu, da lahko odloča o svojem delu. Kakšni naj bi podatki bili, da bi informiranje omogočalo racionalno odločanje, je določeno z devetimi pojmi, kot so: aktualnost, razumljivost in
operativnost informacij ter drugi (B. Zontar).
Zbor je poleg obravnave čisto strokovnih problemov izzvenel tudi v > pozivu družbenim vedam: politologiji, ekonomiji, pravu, sociologiji, psihologiji idr., naj se bolj in več vključijo v reševanje praktičnih nalog v zvezi s kakovostjo. Pri ustvarjanju dobrin, kjer prihaja v ospredje ekonomika, obstaja prevlada koUčine nad kako- ; vostjo, kar je potrebno upoštevati pri; delu poklicnih delavcev na kakovosti . in se temu prilagoditi z metodami in oblikami organizacije dela v TOZD, da bi dosegali družbeno optimalno raven kakovosti.
Vsi referati z IX. zbora JUSK v Portorožu so.natisnjeni v lični knjigi-
Organizatorjem gre - zahvala za uspešno organizacijo posveta in nastanitev udeležencev, kar je ob zaključku tudi izrazil novi predsednik JUSK Blažo Markovič (SR Srbija).
BOŽO
Soodločati usklajeno
NAŠ RAZGOVOR OB OKROGLI MIZI Z DELEGATI KRANJSKE ISKRE - ELEKTROMEHANIKE O UVELJAVLJANJU DELEGATSKIH RAZMERIJ V PRAKSI
Dobro leto je tega, kar sta bili sprejeti nova zvezna in republiška ustava. S sprejetjem ustavnih določil pa smo se tudi zavezali, da bomo spreminjali in nenehno •izboljševali same temelje odnosov v naši samoupravni družbi. Vsi delovni ljudje upravljajo po izvoljenih delegatih. To pa je seveda možno samo na ustrezno organiziran način.
Zanimalo nas je, kako daleč so z izkušnjami pri uveljavljanju delegatskih razmerij v kranjski Elektromehaniki, v Industriji za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, Kranj.
Povabilu na razgovor se je odzvalo pet članov tega 10.000-članskega kolektiva, ki ima delovno skupnost skupnih služb ter 19 TOZD v raznih gorenjskih in ljubljanskih občinah.
Nace Pavlin, dipl. iur., vodja pravne službe v DO; Jože Zaletel, dipl. inž., vodja proizvodnje v TOZD ERO, predsednik delavskega sveta DO; Peter Polak, dipl. inž. in dipl. politolog, vodja oddelka za družbene zadeve, delegat delegacije KOP za zbor združenega dela v Občinski skupščini Kranj ter predsednik skupine delegatov za gospodarsko področje iz občine Kranj, ki v zbor združenega dela Republiške skupščine delegira 4 delegate; Zdravko Gorjanc, vodja odseka za medsebojna razmerja v DO,
• delegat v kranjski občinski in regionalni gorenjski zdravstveni skupnosti; Vito Osojnik, višji ekonomist v investicijskem področju, predsednik konference delegacij skupnih služb DO za zbor združenega dela skupščine občine Kranj.
Organizacija delegatskega sistema v delovni organizacijr(DO) zagotavlja tri načine sodelovanja slednje: pri upravljanju v DO, pri upravljanju družbenopolitičnih ter samoupravnih interesnih skupnosti (SIS).
-	in med temeljnimi delegacijami, ki
„Kakšna je organizacijska struktura delegirajo v SIS? “
V Elek‘r°™ehaniki glede na disloci- ZALETEL: „V sami DO ta delegat-rane TOZD, glede na povezavo med ska razmeija (od samoupravnih orga-temeljnmu delegacijami, ki delegirajo nov v TOZD pa do ravni DO in naprej v zbore družbenopolitične skupnosti do sestavljene delovne organizacije —
SOZD) potekajo dokaj dobro, tu je sistem informiranja že izdelan, imamo pa tudi že neke določene izkušnje in tradicijo na tem področju. Ta drugi sistem — mislim, navzven — v DP skupnosti občine in SIS, pa je nekaj novega in tam je tudi več problemov. Delegati se dnevno srečujejo z raznimi vprašanji oziroma nam jih postavljajo. Tudi pri obravnavanju gradiv, ki so zelo obsežna, je precej problemov.11
„ISKRA“: „Kakšna pa je povezava med samoupravnimi organi v SOZD? 11
ZALETEL: „V zadnjem času je namenjen temu velik poudarek, precej dela — usklajevanja in dogovarjanja — in če začnemo pri čimboljši povezavi v TOZD, novi samoupravni sporazum o združitvi v DO in SOZD določa, da je delegacija za DS DO hkrati tudi DS TOZD. To je novost, ki daje tej vertikali informacij in odločanja kvaliteto, ki je prej ni bilo.11
ISKRA: „Ali vi. to pojmujete kot bistveno in pomembno stvar? 11
ZALETEL: „Da, dokaj, saj so delegati seznanjeni in soudeleženi pri odločanju od TOZD pa do vrha DO.“
ISKRA: „In kako po vaši oceni poteka aktivnost delegacij Elektro-mehanike? “
ZALETEL: „Ta aktivnost je precej odvisna od delegatov samih. Določene skupnosti delajo zelo dobro, se pred sejo določene SIS, ali zbora združenega dela sestanejo, skupaj proučijo gradivo, določijo delegate in zavzamejo stališča, ki so v interesu DO, oz. vseh zaposlenih.11
ISKRA: „Kdo je pobudnik teh
srečanj in kaj pravi o tem samoupravni sporazum?1*
ZALETEL: „To še ni točno določeno; sklical naj bi jih vodja delegacije za posamezno skupnost. Za začetek pa smo za to poskrbeli posamezni predsedniki samoupravnih organov. Sedaj pa je to že malo bolj zaživelo in določeni vodje delegacij že sami sklicujejo srečanja, kjer izberejo delegate, obravnavajo gradivo in pripravijo dokončne formulacije sklepov.11
ISKRA: „Katere dileme in ovire srečujete pri uveljavljanju delegatskih razmerij v praksi?
POLAK: „Nekaj težav vsekakor je v tej zvezi. V temeljnih delegacijah, ki delegirajo v zbore občinske skupščine in potem naprej v zbore republiške skupščine, je ena poglavitnih težav povezava med temeljnimi delegacijami oziroma povezava delegacije z delegirajočo sredino, gre za to, kako interese in mnenja za problematiko, ki je na dnevnem redu (recimo zborov občinske ali pa republiške skupščine) povezati in prenesti na nivo občinske skupščine ali še naprej na' skupino delegatov za repubUško skupščino, potem pa prenesti avtentična stališča in mnenja slednjih o posameznih vprašanjih, ki so tam na dnevnem redu, spet nazaj, v bazo. Vsaj v začetku te povezave sploh ni bilo. Delegati si najprej' nismo znali pomagati in smo potem začeli z lastnimi pobudami. Kot primer naj navedem delegate iz naših temeljnih delegacij, ki so v skupini delegatov za zbor združenega dela RepubUške skupščine. Problem je bila vzpostavitev te povezave, zato smo dali vodjem delegacij v TOZD
pobudo, da bi se v posameznih vprašanjih skupno pogovorili in, da bi prišlo v delegacijah JOZD do obravnave problematike, ki je na dnevnem redu n.pr. v Republiški skupščini. Nekaj takih poskusov smo naredili. Žal pa je pri tem tudi ostalo. Pogrešamo nekega sistema v tem smislu...“
ISKRA: „... No; seveda to ne bo šlo čez noč, treba bo še nekaj časa...“
POLAK: „Upamo, da bo ta sisteru v kratkem vzpostavljen in, da se bo še kdo v tehničnem smislu ukvarjal 5 pripravo takih sestankov, da ne bi to ostalo na plečih delegatov samih-Človek ima potem namreč občutek, da se zadeva privatizira, da so prisotna neka privatna hotenja. V glaviiern pogrešamo sistem povezave z bazo in to v tehničnem smislu. To je ena relacija - druga relacija pa je povezavas samoupravnimi organi v OZD, ki je d° neke stopnje že vzpostaljena. Stikov5 skupnimi temeljnimi delegacijami TOZD za SIS (tretja relacija) pa šemi-Sodelovanje bo potrebno, ker tudi tam pride ista, ali podobna problema-tika večkrat na dnevni red.11
GORJANC: „Jaz osebno ne čutim nekih posebnih ovir in problemov, saj je to skupna problematika nas vseh. Kot delegat pa bom navedel ovire, za katere menim, da jih res vsi občutimo-Predvsem menim, da je tale razgovor, ki se tiče problematike SIS, malce preuranjen, glede na to, da na tem področju samoupravljanje še ni začelo popolnoma delovati.11
ISKRA: „Zakaj ne? 11
GORJANC: „Zakon o SIS, ki ureja dejavnosti posebnega družbenega
INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE-TOZD TELEVIZIJSKI SPREJEMNIKI /
Živahna dejavnost mladih
"N INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE
V trimesečju načrta
niso dosegli
Prvič v življenju sem bil na Pržanu, ko sem šel na razgovor s sekretarko mladinske organizacije Jano Martinu-čevo. Presenečen sem bil nad lepo lokacijo tovarne, saj je sredi gozda pot bolj podobna vikendarskemu vzdušju kakor tovarniškemu.
Ravno med odmorom sem prišel. Okrog tovarne je bilo živahno in veselo. Igrali so odbojko in tudi navijačev ni manjkalo okoli igrišča. Poiskali so mi Jano in rada mi je povedala, kaj delajo mladi. Mladinska organizacija ima 240 članov. Večina se jih vozi v tovarno iz Ljubljanje in zato imajo navadno akcije, sestanke in treninge kar takoj po službi, da se ni treba vračati iz mesta.
Na družbenopolitičnem področju so bili letos zelo aktivni. Tako so poslali zastopstvo tečaja mladine ZP v Preddvoru, v Portorožu so bili po liniji občine in prav zdaj obiskuje skupina mladincev predavanja s tega področja, ki jih organizira občina Šiška. V kratkem pa bodo v okviru proslav ob 30 letnici osvoboditve organizirali srečanje z narodnim herojem Janom in se pogovorili o času, “ko se je kalilo jeklo” naše sedanjosti.
Organizirah pa so zanimivo informativno srečanje vodilnih uslužbencev tovarne z mladinci Udeležilo se ga je preko 50 mladincev, ki so pozorno spremljali informacije o proizvodni in poslovni problematiki, še bolj živahno pa je bilo, ko so vprašanja kar deževala. Na tem razgovoru se je marsikaj, kar se je po tovarni govorilo za ogli razjasnilo in postalo čisto razumljivo.
Mladina ima v Pfžanu tudi zelo živahno dramsko sekcijo, ki je pripravila vrsto uspelih akademij in proslav,
vsebinsko in oblikovno so našli izvirna pota in presenetili sodelavce za 8. marec, za Prešernov dan, za prvi maj in nekajkrat s prijetno in svežo proslavo praznika. Nastopajo kar v menzi, je ceneje in bolj pri roki. Najbolj zanimivo pa je, da je večina članov dramske sekcije iz neposredne proizvodnje.
Mladinci pa so najaktivnejši na športnem področju, igrajo nogomet, rokomet — ženske in moški, namizni tenis — imajo žensko in moško ekipo, košarko — ženska in moška ekipa, odbojko, balinajo, kegljajo in streljajo. Za treninge imajo rezervirano telovadnico v gimnaziji v Šentvidu, doma v tovarni pa so si udarniško uredili igrišče za odbojko. V kratkem pa bodo s prostovoljnimi akcijami uredili igrišče za mali nogomet, rokomet in košarko. Vsekakor zelo podjetno. Letos spomladi pa so se lotili tudi okolice tovarne. Zasadili so cvetje, uredili zelenice in pospravili, kar ne spada v urejeno okolico. Ta zgled bi v marsikaterem podjetju lahko posne-mali.
Jana mi je tudi zaupala, da se mladinci dobra razumejo s samoupravnimi- organi, družbenopolitičnimi organizacijami in tehničnim vodstvom tovarne in pri vseh imajo razumevanje in podporo. V takem vzdušju je lepo delati.	KF
Zaradi obilice prispevkov smo bili nekatere izmed njih odložiti do naslednje številke. Avtorje in bralce prosimo za razumevanje.
Franc Logar upokojen
Kdo v Iskri Elektromehaniki ne pozna dipl. jurista Franca Logarja, ki je od leta 1957. član Iskre kot strokovni sodelavec v pravnem oddelku.' Čeprav je zakoračil že osmemu križu nasproti, je še vedno zdrav in čil in v poletnem času po gorovju očaka Triglava prekosi še veliko mlajših planincev.
,,Vedno manj nas je na obletnicah mature" nam je potožil ob zadnjem srečanju, seveda, saj je zrelostni .izpit opravil že leta 1921. Po končani Pravni fakulteti v Ljubljani 1926. je bil leta 1926 postavljen za pravnega praktikanta pri Višjem deželnem sodišču v Mariboru. Po Opravljenem sodniškem izpitu ga je pot vodila po različnih občinskih in okrožnih sodiščih po Slqveniji, razporedili so ga celo v Surdulico, ker se je zameril takratnemu režimu.
Kakšen je bil Logar Franc kot delavec najbolje kaže ocena predsednika okrožnega sodišča v Celju iz leta 1923. v kateri pravi:	„S strokovno sposob-
nostjo, marljivostjo in zanesljivostjo se v službi dviga nad tem, kar mora pokazati vsak dober in reden sodnik" in to tudi dokazoval ves čas svojega dela v Iskri, zato se tej očem lahko pridružimo tudi mi. Želimo, da bi Franc Logar v času zasluženega počitka doživel še veliko lepih dni, ker jih doslej zaradi dela ni mogel izkoristiti.
Nace PAVLIN
Plan tovarne Gospodinjskih aparatov se za leto 75 skoro ne razlikuje od leta 1974, razen kolikor računajo na večjo produktivnost. Leto 74 so us-jrešno zaključili in ostanek dohodka po večini investirah v obsežno novo proizvodno stavbo, kije že v zaključni fazi izgradnje. Precej pa so investirali tudi v strojno opremo zaobrat plastičnih mas in modernizacijo transporta. Del ostanka dohodka pa so namenili tudi za posojila delavcem, ki gradijo hiše in bodočim etažnim lastnikom.
V prvem kvartalu letos niso dosegU plana. Vzrokov za to je več. Predvsem slaba prodaja v minuli mili zimi, ko so ostajali zlasti štedilniki in peči. Planso v prvem kvartalu dosegli le 71 % — nasproti lani je realizacija večja za 5 % — torej indeks 105. Seveda je bil tudi dohodek bistveno manjši od planiranega, planirali so dohodek 10 milijonov, dosegli pa le štiri- in pol, lani v tem času so imeli pet in pol milijonov dohodka.
Takim rezultatom je botrovala nelikvidnost, še bolj pa povečanje zakonskih in pogodbenih obveznosti. Tako so se te obveznosti zvečale za 51 odstotkov, materialni stroški pa za štirinajst odstotkov.
Osebne dohodke letos niso dvigali, ker so lani proti koncu leta precej dvignili osebne prejemke in so letos OD v primerjavi z lanskim prvim kvar-
(Nadaljevanje s 4. strani)
sko dovoljenje, pridobiti pa bodo morali še gradbeno dovoljenje in seveda — kar je tudi najpomembnejše — potrebna finančna sredstva, za kar upajo, da se bodo dogovorili znotraj industrije za avtomatiko.
Določene težave pa predstavlja v tovarni tudi že zastarela strojna in druga oprema, kar vse se je še tem bolj odrazilo zdaj, pri tako povečani proizvodnji. In če bodo hoteli svoje načrte uresničevati, bo treba misliti tudi na novo opremo. Zlasti v lakirnici je ta problem še bolj pereč.
Nešteto in pa težave z reprodukcijskim materialom so lahko edini vzrok, da marljivi delovni kolektiv svojih obveznosti ne bi utegnil izpolniti. Za svojo proizvodnjo potrebujejo v TOZD Napajanja okrog 15 % uvoznega materiala. Količinsko seveda to ne predstavlja kdo ve kako velike postavke, vendar so to ključni sestavni deli, katerih (n.pr. tiristorji) doma žal ne morejo dobiti. Vsaka neredno&t v i dotoku tega materiala pa se lahko V slabo odraža v poteku proizvodnje.
talom večji za 18 odstotkov, dejansko je pa ostal na isti ravni kot konec leta.
K.F.
V ELEKTROŠOLI TUDI RAZRED ZA KLJUČAVNIČARJE IN ORODJARJE
\_____________________________y
V novomeški elektro šoli, o katerem trdem boju za priznanje smo lani pisali tudi v našem listu, je opravil prvi letnik, v katerem je bilo skupno 18 učencev iz TOZD Napajanja in TOZD ELA.
Da bi reših pomanjkanje ustreznih kadrov, bodo v prihodnje v tej šoli imeli tudi razred za ključavničaije in orodjarje. Ob začetku novega šolskega leta bodo v ta razred vpisah 15 bodočih ključavničarjev in orodjarjev za TOZD Napajanja,da pa, bi čim bolj zmanjšali dejanske stroške šolanja, bodo skušali v šolo pritegniti tudi učence iz drugih podjetij, ki za takšne kadre imajo potrebo.
Glede na končan prvi letnik elektro šole v Novem mestu, je videti, da je bilo njeno osnovanje umestno, saj bo prav gotovo prispevala k reševanju problemov strokovnega kadra.
V letošnjem januarju prodaja ni sledila proizvodnji, kar jebila posledica prehoda v industrijo za avtomatiko, vendar se je stanje zdaj bistveno popravilo. Lani so nekaj nad 12 % svoje proizvodnje tudi izvozih. Lahko bi morda izvozih tudi več, vendar sta tu dve vprašanji, ki ju je treba prav rešiti: vprašanje atestov izdelkov za zahodna tržišča in vprašanje izvoznih cen. Vsekakor pa so doslej z izvozom svojih izdelkov krili uvoz reprodukcijskega materiala, kar je nedvomno ugodno.
Za letošnje leto načrtujejo, da bodo izvozili 15 % svoje proizvodnje, pri čemer so v prvih štirih mesecih realizirali nekako 2,25 %, a se bodo morali v naslednjih mesecih še bolj potruditi, če bodo hoteli načrtovati obseg izvoza dejansko uresničiti.
Iz vsega povedanega torej vidimo, da so v TOZD Napajanja zelo prizadevni in jim zato iz srca želimo, da bi jim uspelo letošnje naloge v celoti izpolniti, oz. celo, da bi jim uspelo doseči tiste skrivne, interne želje, ki si jih bodo prizadevali doseči. r _
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••(j*
ŠTIRIDNEVNI IZLET V ČSSR	•
Tudi v letošnji sezoni bomo organizirahtradicionalniizlet v ČSSR, in • sicer v času od 5.do 9.julija,.	e
Odhod avtobusa iz Ljubljane bo v soboto 5. julija ob 4.uri s Trga $ osvoboditve (izpred Univerze), iz Kranja ob 4,30 uri izpred hotela Creina. •
Pot bo vodila čez prehod Ljubelj, nato prek Visokih Tur in Linza čez e mejni prehod Doljnje dvorište v. ČSSR, kamor prispemo približno ob * 14.uri. Ogledah si bomo znameniti grad Hluboka, in mesto Plzen, kjer • bomo tudi prenočili.	e
V	nedeljo, 6.juhja, si bomo ogledah znameniti zdraviliški mesti Karlovi $
Vari in Marianske Lažne, v popoldanskem času pa bomo nadaljevali pot v • Prago, kjer bomo prenočili.	e
V	ponedeljek, 7.julija dopoldne, si bomo ogledali praške znamenitosti $
(Hradčane, knjižnico, zakladnico, Loreta), popoldne -pa bo prosto za • individualne oglede in nakupe.	•
V	torek, S.julija bomo pb zajtrku odpotovah proti domu, si spotoma $
ogledah še nekatere znamenite gradove in kosih v Čeških Budejevicah, ® nato pa bo sledil povratek čez Dunaj v Jugoslavijo.	•
■ Cena izleta je 1.250,00 8in, ki jih je treba ob prijavi poravnati na naš 5 žiro račun št. 50104-679-82016, SINDIKALNI ODBOR ZP ISKRA, ah • na blagajni na Prešernovi 27, Ljubljana.	•
Vse informacije dobite na telefon 24-926.	e
Zaradi omejenega števila sedežev prosimo, da se čimprej prijavite. •
Zadnji rok za prijave je 20. junij 1975.	•
•eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeea*
-C
MOČNO POVEČAN
PROIZVODNI NAČRT URESNIČUJEJO
pomena, je izšel 19. decembra in določa, da morajo te skupnosti sprejeti svoje samoupravne splošne akte v času pol leta, torej do junija. Tako smo torej v nekem prehodnem obdobju, ko začasno še veljajo stari akti, določila in poslovniki ter vzdržujemo še zatečeno stanje. Delavci na tem področju zato že s pravnega vidika ne ; morejo odločati tako suvereno. Povedal bi še to, da kot delegat s področja zdravstva (kjer so zadeve kontinuirane, investicije pa v teku) ne . morem n.pr. kar takoj poseči vanje in vplivati odločno. Tudi sam družbeni dogovor o gibanju, strukturi in obsegu skupne porabe že predvideva, kakšen dohodek bo moral biti zagotovljen in torej se lahko samo prilagodimo in se s tem strinjamo. Pomembno vphvati Pa ne moremo."
OSOJNIK: „Problemov je več vrst, °d objektivnih do čisto subjektivnih. Nima pomena razpravljati o vseh, kajti konec koncev je delegatski sistem sam zadosti fleksibilen in daje delegatom možnosti, da vehko število problemov rehjo sami, bodisi z improvizacijo bodisi kako drugače, odvisno od tega, v kolikšni meri je delegat kot posameznik zainteresiran za njihovo reševanje, kar pa je večkrat spet Problem zase. Veliko število težav se še vedno pojavlja v vzpostavljanju komunikacijskih tokov, tako vertikal-tih kot horizontalnih. Malo je delegatov, ki ob svojem rednem delu v OZD lahko sledijo dogajanjem, o katerih naj bi soodločali po svoji delegatski dolžnosti. Komunikacijski tok fired Skupščino občine in delegati je več ali manj omejen na dostavo dokaj
obsežnega svežnja gradiva nekaj dni pred sejo zborov, vmes pa zija časovna vrzel, v kateri je delegatova aktivnost praktično izključena. Delegat se na seji svoje delegacije po sprejemu gradiva za sejo , zborov v zelo kratkem času površno seznani z vso, običajno precej obsežno tematiko, o kateri največkrat še nikoli prej ni ničesar slišal in tako formira svoja stališča na osnovi trenutnih impulzov, v kolikor je zaradi kratkega časa in nezadostne informiranosti sploh sposoben formirati kakršnakoli stališča. Zato bi • bilo najbrž potrebno poiskati možnost vzpostavitve kontinuiranega komunikacijskega toka, v katerem bi delegat postopno, sproti, sprejemal informacije o pripravah gradiva za prihodnjo sejo zborov, v obliki krajših izvlečkov, ki bi mu omogočili z uveljavljanjem osebne pobude poiskati dodatne informacije in si s tem zagotoviti strokovnejši pristop k razumevanju in reševanju problemov. Povsem logično seveda pomanjkljivosti v vertikalnem toku povzročajo ustrezne težave pri izmenjavi mnenj in formiranju stališč v horizontali. Nezadostna vključitev v dogajanje in nerazumevanje površno pregledanega gradiva ustvarja pri delegatu občutek formalizma in nekoristnosti , seveda pod predpostavko, da gre za delegata z razvito delovno in družbeno zavestjo."
ISKRA: „Katera načela bi bilo po, vašem mnenju treba uveljaviti, da bi delegatska razmerja zaživela tudi po vsebinski plati? “
POLAK: „Ce se omejim čisto na tehnično urejevanje, bi bilo treba s poslovnikom te odnose regulirati. To
bo urejeval poslovnik samoupravnih organov znotraj in izven DO. Upam, da bo v doglednem času izdelan, saj je nujno potreben. Ko bo sistem vzpostavljen, seveda stvari še ne bodo stekle avtomatsko. Potrebno bo vzpodbujati, za kar je osnova — kot vemo - informiranje. Kako intenzivno se bomo z informatiko temu prilagajali, pa je stvar ne samo posameznikov, ampak vseh družbenopolitičnih organizacij, predvsem v tem smislu, da bodo vztrajale, da se tu naredi bistven korak naprej. Ravno v tem sistemu informiranja namreč tiči vzrok za nezadovoljstvo z začetim delom v delegacijah, ki delegirajo delegate v skupščine SIS in družbenopolitični!! skupnosti. To pa tudi ni samo problem delegatov, pač pa vseh delovnih ljudi. Med tema dvema kategorijama (če lahko tako rečemo), ne bi smelo biti razlike v gledanju na stvari. Kaj mislim z napredkom informiranja? Menim, da še zdaleč nismo izkoristili vseh možnosti, ki so dane v današnjem svetu in v naši DO."
ISKRA: „ali lahko poveste to bolj določno? “
POLAK: „lmamo nek sistem, s katerim smo delno zadovoljni, skušamo ga pa izpopolnjevati, — npr. naš ..Informativni list", potem sistem obvestil ter dokumentov, ki krožijo, nadalje sistem gradiv za razne' samoupravne organe. Gre pa še za nekaj drugega. Naj navedem konkretni primer: delegati, ki sodelujemo v delu skupščin na občinski in republiški ravni; bi morali bolje poznati problematiko, ki je na dnevnem redu de-
lavskega sveta, ali poslovnega odbora v DO."
OSOJNIK: „Poleg že omenjenega Poslovnika o delu delegatov in delegacij, ki bo povezoval vso aktivnost delegatov v OZD in naprej prek občine in republike, je verjetno potrebno usmeriti prizadevanja v dve smeri:
—	še naprej razvijati sisterti komunikacij, oz. skrbeti za razvoj vseh njegovih bistvenih komponent, kot so: odprtost, dvosmernost, selektivnost, negativna entropičnost, mnenjska diferenciranost, itd.
-	neprestano izpopolnjevati profil
delegata, skrbeti za njegovo razgledanost, vzpodbujati njegovo pripravljenost do dela, oz. razvijati njegovo delovno disciplino."	• •
ISKRA:	„Kako samoupravni
organi na ravni DO usklajujejo stališča z delegacijami naših TOZD, katerih delegati sodelujejo v zborih občinske in republiške skupščine ter v skupščini SIS? “
ZALETEL:	„Kot sem že prej
omenil, je bil tukaj napravljen pomemben korak naprej — naš DS DO sestavljajo delegati, ki so člani DS TOZD. To je kvalitetna pridobitev, ki je omogočila, da se že v sami TOZD izoblikujejo sklepi, ki jih potem delegati zagovarjajo in predlagajo na ravni DO. Sistem informiranja je na ravni DO sorazmerno dober, saj v tej smeri delujemo že 25 let. Vendar pa so z vsesplošnim napredkom samoupravljanja ne samo v DO, pač pa tudi v širšem družbenem okviru, nastopile določene vrzeli, kot so-že omenili moji predhodniki. Mi v sami DO (v
kolikor nismo delegati za družbenopolitične zbore, ah samoupravne interesne skupnosti), nimamo dovolj dobrega vpogleda v delo teh skupnosti. Hkrati na naših samoupravnih organih ne obravnavamo njihovih gradiv. To je jasno, saj so zato predvideni zbori delegacij, ki naj bi te materiale in problematiko obravnavah. Morda bi bilo dobro, če bi se samoupravni organi DO in TOZD seznanili s stvarmi, ki so za DO pomembne in, ki so v obravnavi na zborih združenega dela, ali zborih samoupravnih interesnih skupnosti."
ISKRA: „To je sedaj vidik tega problema. Vendar pa, kot vemo, odločitve tečejo dalje. Treba se je že dogovarjati in odločati. Kako potem samoupravni organi v DO dejansko prevzamejo odločanje v svoje roke, če je stanje takšno, kot pravite? “
ZALETEL: „Mi v DO odločamo o stvareh, ki se tičejo DO same in tu že imamo izdelan dokaj natančen delovni red. Glede na novo reorganizacijo, ki jo je ZP Iskra doživela ob novem letu, bomo v teku leta sprejemah še vse splošne akte jd delu samoupravnih organov tako, da bo tam vse točno definirano. Vse pomanjkljivosti, ki se sedaj pojavljajo, pa bodo v teku leta odpravljene. Srečujemo se z določenimi problemi, ker še ni narejena točna razmejitev pristojnosti v TOZD in na ravni DO. Z novim sistemom
ISKRA -
Številka 20-7. junij 1975
INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE, TOZD SPREJEMNIKI SEŽANA
Zadovoljni
s I. trimesečjem
V Sežani smo se oglasili v gospodarskem sektorju pri vodju Borisu Hlačarju, ki nam je povedal precej razveseljivih novic o poslovanju v Sprejemnikih.
Tovarna je lani zaključila poslovno leto s 93 odstotno izpolnjenim planom in dosegla 13 in pol stare milijarde prometa. Ob zaključnem računu so ugotovih preko 450 starih milionov ostanka dohodka, ki so ga že koristno obmih. Letošnji prvi kvartal pa je še bolj razveseljiv. Namreč v trenutni finančni situaciji so prve tri mesece proti pričakovanju izpolnili plan 102 procentno. Prodaja jim je odlično funkcionirala in prodali so že večino
__zalog, . ki so jih „podedovali” od
bivšega IC. Tako imajo na zalogi le še enomesečno produkcijo, kar še ni kritično. Seveda pa bi bilo lepo, če bi ob tej visoki nelikvidnosti šle vse zaloge sproti v denar, saj je vrednost trenut-rtih zalog 1,8 stare milijarde in ta sredstva bi Sprejemnikom še kako prišla prav.
Letos fizično niso povečah plana in so ostah približno na isti višini s planom kakor lani. Vrednostno pa se je plan znatno povečal od lanskih trinajstih in pol stare milijarde na letošnjih preko sedemnajst in pol milijona brutoprodukta.
Zadovoljni so tudi z izvozom. Povečah so ga za 100 procentov in to bodo vse izvozih na konvertibilno področje. Imajo že podpisane pogodbe za izvoz 8000 radioaparatov v zahodno Nemčijo.
- Ker pa je letos leto kvalitete, še posebej pazijo na kvahteto svojih proizvodov. Saj širokopotrošni artikel, kakršen je radiosprejemnik na
tržišču uspeva samo z visoko kvahteto ob strani domačih in tujih renomi-ranih gigantskih firm. Kvahtetno so svojo proizvodnjo dvignih tako visoko, da so za polovico zmanjšah servisne posege na terenu.
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO-TOZD NAPAJANJA, NOVO MESTO
TEČAJ O VARSVU PRI DELU ZA VODILNE
Varstvo pri delu je za vsako delovno organizacijo vsekakor zelo pomembno, zato so v TOZD Napajanja V~ Novem mestu v času med 26.majem in 2.junijem izvedli poseben tečaj o varstvu pri delu za vodilne, vodeče invse odgovorne v tovarni.
Tečaja, ki je dobro uspel, se je skupno udeležilo 36 vodilnih delavcev, ki so 2.junija imeli tudi izpit iz predelane tvarine. Tečaj so imeli v Sindikalnem domu, tvarino pa so jim predavah strokovnjaki s področja varstva pri delu iz Novega mesta. Udeleženci tečaja so tako poslušali skupno 18 ur strokovnih predavanj s področja varstva pri delu.
V septembru bodo podoben, le še obsežnejši in bolj praktičen tečaj organizirah za vse še preostale delavce v tovarni, zlasti proizvodne delavce. Tudi ti bodo na koncu imeli izpite iz predelane snovi, hkrati pa bodo uvedli tudi kontrolne kartone tako, da bo vsak delavec na svojem delovnem mestu od nadrejenega lahko zahteval takšne delovne in varstvene pogoje, da bo njegovo delo resnično varno.
-C-
Radijske sprejemnike na to varjajo za izvoz.
ODMEVI K LETOŠNJEMU AVTORALLVU ISKRE
V____________________J
PREJELI SMO DOPIS UPRA VNEGA ODBORA RESTAVRACIJE ISKRA V KRANJU:
Restavracija ISKRA se je z organizatorji avtorallyja dogovorila, da bo udeležencem zagotovila zajtrk in kosilo za 280 do 300 oseb, in to zajtrk v času od 7. do 8.30 ure in kosilo s pijačo od 13.30 do 15. ure. Po 15. uri je bilo treba dvorano namreč pripraviti za proslavo kolektiva PTT Kranj, ki je dvorano rezerviral že pred časom Organizatorji pa so kosilo naročili šele 14. 5. 1975, to je samo 3 dni pred izvedbo. Pod drugimi pogoji Restavracija organizacije kosil ne bi prevzela.
Delavci Restavracije so se potrudili in pripravili vse po dogovoru, vendar so pričeli udeleženci avtorallyja prihajati na kosilo šele po 14. uri, največ pa jih je prišlo tik pred 16. uro, tako da so ob 16.30 uri zadnji udeleženci šele zapuščali dvorano, ko so prihajali že novi gostje. Organizatorjem (Tekavec in Torkar) je bilo to znano in če je kdo trpel žejo in lakoto (kosilo je 280 udeležencev) je to napaka organizatorjev, ki je ne smejo prevaliti na kolektiv Restavracije, ki je storil vse in še več, kar je bil dolžan storiti
PRIPIS:
V pojasnilo nekaj dejstev:
Pripravljalni odbor za izvedbo letošnjega avtorallya Iskre, se je 26. marca ob 10. uri sestal v sejni sobi na Laborah. Seji je prisostvoval tudi direktor TOZD Restavracija, ki je zagotovil vse gostinske usluge po želji pripravljalnega odbora, nadalje pa tudi prostore v restavraciji, za razglasitev rezultatov in zaključek ter ozvočenje. Vse to je bilo zajeto tudi v razpisu avtorallya in sicer v Iskri dne 12. aprila t.l,
Toda, ko sem 13. maja za gostinske usluge v restavracijo dostavil ustrezno naročilnico, se je izkazalo, da je bil dogovor z dne 26. marca pozabljen in pozneje prostori restavracije oddani podjetju PTT Kranj, za njegovo prireditev.
Zaradi zamud nekaterih tekmovalcev, kar je pri avtorallyu vselej možno, pač po povratku žal vsi niso bili postreženi, ker je osebje hitelo s pripravo prostorov za goste iz PTT Kranj. Ni nam bila omogočena razglasitev rezultatov niti v restavracijskih prostorih, niti v sejni sobi, prav tako pa nam je bil odvzet parkirni prostor in ozvočenje.
Dogovor z dne 26. marca torej ni veljal, zato je bilo naše ogorčenje upravičeno.
Vili Tekavec predsednik komisije za šport in rekreacijo ZP ISKRA
Kulturni del proslave dneva mladosti v TOZD Elektrooptika so izpopolnili mladi recitatorji
ISKRA-ELEKTROMEHANIKA, TOZD ELEKTROOPTIKA
TITO - NAŠ VZOR
Za nami je petmesečno obdobje dela osnovne organizacije ZMS v Elektrooptiki.
Ob dnevu mladosti smo mladi iz Elektrooptike v Ljubljani 22. maja pripravih kulturno prireditev. Najprej je predsednica mladine pozdravila prisotne, predstavila goste iz Elektro-mehanike, Vege, lEVT in IPT, nato pa nam je prebrala referat o vlogi mladine v naši sociahstični družbi, o delovanju naše mladinske organizacije v letošnjem letu, na koncu pa še nekaj o kulturnem snovanju mladih. Kulturni program je bil spremljan s partizanskimi pesmimi, vseboval pa je nekaj Kajuhovih pesmi,ki so bile povezane z odlomki o življenju in bojih naših borcev med NOV. Na koncu smo prebrah še odlomek o Titu. Bil je kratek in jasen, kakor njegovo ime, ki v sebi zajema vse; tako ljubezen do svobode kot sovraštvo do sovražnika, tako veder nasmeh, kot mrk izraz. Njegovo ime govori o preteklosti, ki jo teptamo, govori o prihodnjosti, ki do nje
hočemo, govori o boju, ki .ga bijemo. ...
Po končanem programu smo goste povabih na zakusko, ob prijetni glasbi pa smo tudi zaplesali.
Pred nami je postavljena vrsta nalog, ki nam jih je zastavil kongres in s stalnim kritičnim preverjanjem storjenega bomo lahko dosegli v nadaljnjem delu tiste rezultate, ki jih moramo dosegati.	Bogdana Žagar
ZAHVALA
ob težki izgubi najinega očeta
STANISLAVA LAMPIČA
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem TPD skupne produkcije delov in GPP tovarne števcev ter organizaciji ZK Elektromehanike za izrečena sožalja, za podarjene vence in denarno pomoč ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sinova LADO in BOŽO LAMPIČ
Obvestilo
Šahovska sekcija Elektromehanike prireja šahovski ekipni turnir, ki bo dne 6. 6. 1975 ob 17. uri v dvorani delavskega samoupravljanja (nad menzo) v Kranju.
1.	Na tem turnirju imajo pravrco udeležbe 4-članske ekipe (1 rezerva) posameznih TOZD. TOZD zastopata lahko tudi 2 ekipi.
2.	Prvouvrščena ekipa dobi prehodni pokal. Prehodni pokal bo v njeni lasti, do prihodnjega turnirja, ki bo naslednje leto. Če ekipa osvoji pokal trikrat ga prejme v trajno last.
3.	Vsaka ekipa mora imeti potrdilo, da so njeni člani iz njihove TOZD.
4.	Turnir bo izveden po Bergerjevem sistemu. Propozicije veljajo iz šahovskega priročnika 1966 s tem, da ima vsak igralec na razpolago 10 minut časa za razmišljanje medpartijo.
5.	V primeru delitve mesta odloča:
a.	boljši rezultat proti zmagovalcem,
b.	boljši rezultat po Sonnebornu,
c.	ponovni medsebojni dvoboj.
6.	Prijave je treba poslati najkasneje do 5. 6. 1975 na naslov Brce Martin TAO-Elektrbmehanika Kranj, ali na telefonsko št. 22221-2154. Vabljeni!
dogovarjanja pa uspešno rešujemo tudi to problematiko."
ISKRA: „In kako se v praksi zmanjšuje vpliv upravne strukture na samoupravne odločitve? Kako strokovne službe pripravljajo svoje predloge? “
ZALETEL:	„Večkrat prosimo
upravno strukturo za pomoč, saj je veliko bolje seznanjena s problemi in težavami DO. Menim, da je z novim delovanjem delegatskega sistema ta vpliv sorazmerno majhen. Oni v glavnem strokovno pomagajo pri delu in dajejo napotke za formuliranje odločitev, ki so prepuščene nam.“
ISKRA: „Ali po vašem mnenju strokovne službe pripravijo predloge na dovolj poljuden in izčrpen način? “
ZALETEL: „To je seveda odvisno od primera do primera. Nasplošno ^nimamo težav. Večkrat se srečujemo s časovno stisko, saj nas je 10.000, 19 TOZD in delovna skupnost skupnih služb. Časovno velikokrat ne zmore--.mo^ kar pa ni slab odnos do samoupravljanja, ah dela. Prekratki roki vplivajo na kvahteto in včasih tudi pomanjkljivo pretehtanost odločitev."
ISKRA: „Verjetno bodo te začet-1 ne težave sčasoma izginile. Kot vemo, v Elektromehaniki ni vzpostavljen nek zadovoljiv sistem informiranja delavcev, ne samo delegatov. Kaj bi bilo po mnenju delegatov treba napraviti, da
ISKRA
Številka 20-7. junij 1975
bi bili delavci bolje obveščeni o vseh bistvenih vprašanjih svojega dela in položaja v združenem delu? “
POLAK: „V sistemu informatike, kot sem že prej omenil, je treba napraviti korak naprej. To seveda ne bo možno na neki prostovoljni osnovi, zadeve bo treba točno opredeliti. Iz predsedstva Republiške skupščine je prišel svoj čas napotek (na to temo je bilo organizirano posvetovanje) naj bi večje OZD, predvsem pa občinske skupščine, imele informacijske, ali dokumentacijske centre. Tam naj bi delegati za katerikoli zbor, ah skupnost brez posebnih težav prišli do tistih informacij, kijih potrebujejo pri tistem delu odločanja, pri katerem nimajo točno določenih nalog, oz. dogovora, kako naj se opredelujejo ob sklepanju. V delu posameznih skupščinskih teles namreč nastopajo položaji, ko se je možno opredehti in dogovoriti za neko stališče na osnovi gradiva že prej, včasih pa šele na seji sami. Pri tem je treba široko poznati stvari, da je potem odločitev res v skladu z interesi delovnih ljudi"
GORJANC: „Rekel bi, da je novi ustavni sistem z uvajanjem delegatskih razmerij zelo ustrezen, saj izhaja iz baze in ne bo več prihajalo do odtu-z jevanja presežkov dela vplivu delavcev. Če pogledamo nekaj osnovnih določil v zvezi s SIS, vidimo, da jih ustanavljajo delovni ljudje sami, da bi zadovo-Ijevali skupne ter osebne potrebe in interese. Te pravice, obveznosti in odgovornosti so lepo opredeljene v samoupravnih sporazumih ob ustanovitvi teh skupnosti ter v statutih in drugih samoupravnih aktih. V interes-
nih skupnostih uresničujejo svobodno menjavo dela z delavci tistih DO, ki upravljajo te dejavnosti in z njimi enakopravno - kar je zelo pomembno — in skupno odločajo o upravljanju teh dejavnosti, določajo politiko njihovega razvoja in uresničujejo druge skupne interese. Zelo pomembno je to, da strokovne službe oziroma, izvajalci posebnega družbenega pomena ne delujejo več neodvisno od nas, ne živijo več od proračuna, pač pa se soočajo z realnimi potrebami in tudi odločanje samo je popolnoma enakopravno med izvajalci in uporabniki na vseh področjih. Povedal bi še to, da tudi zakon sam opredeljuje, da morajo biti delovni ljudje, združeni v SIS, seznanjeni' s stanjem in problemi slednjih. Te pa morajo delovne ljudi obveščati o svojem stanju, praviloma po delegatih v skupščini SlŠ. Seveda pa bo ves ta potek obveščanja šele opredeljen v samoupravnih aktih in poslovnikih, kar še ni izvedeno.
No, sedaj pa še konkretno o informiranju v sami delovni organizaciji! Dosedanja raven informiranja je nizka in kvalitativno ne ustreza. Mislim, da smo sedaj na tejle stopnji informiranja: delavci sprejemajo informacije receptivno — torej potem, ko so se dogodki že zgodili in so obveščeni samo o tem. Morali pa bi biti informirani predhodno tako, da bi bili predhodno seznanjeni s tem, kaj se dogaja in bi lahko zavestno vplivali ter odločali o rezultatih svojega dela, kar daje občutek resničnega samoupravljanja.
Kako to doseči, je težko reči. Morali bi predvsem dobivati gradiva prej,
vsebinsko in kritično obdelana ter skrajšana. .Kadar predlog ni dovolj utemeljen in kritično prikazan, žal najprej pride skozi samoupravne organe, kot vemo. Opozarjam pa, da smo delegati večinoma laiki na področjih in dejavnostih posebnega družbenega pomena. To pa je v nekem smislu pozitivno, saj imamo kritičen odnos in vnašamo samoupraven duh v te organe in pogled uporabnikov, morda nasproten večkrat birokratskemu pogledu teh služb. Seveda pa smo premalo seznanjeni z dejansko problematiko tega. Jaz mislim, da bi bilo potrebno za delegate, ki se bodo specializirali za to, organizirati kake seminarje ali kaj podobnega. To zelo pogrešamo, ker sedaj na sejah skupščin SIS in na sejah izvršilnih organov prihaja do dialoga in soočanja mnenj predvsem med delegati - izvrševalci te dejavnosti in delovno skupnostjo, strokovno službo, ne pa do konfronti-ranja uporabnikov in izvajalcev, kot je bilo zamišljeno v ustavnih določilih. No, to se bo po mojem mnenju- še razvilo, trenutno pa je žal še v povojih. ^
Omenil bi še to, da pogosto delimo ljudi na več kategorij - kot delegat SIS sem nekaj, delegat družbeno-pohtične skupnosti nekaj drugega, nekdo, ki je v krajevni skupnosti, nekaj tretjega itd. Samoupravljanje pa bi morah gledati kot nekaj enotnega, splošnega. Med vsemi delegati v DO bi morala biti neka povezava. Sedaj pa se pogosto niti ne poznamo med seboj in ne delujemo usklajeno. No, v tem smislu bi se dalo še dosti povedati."
OSOJNIK: ;,Poleg odprave nekaterih že omenjenih slabosti informacijskega sistema zagotoviti ažurnost dotoka informacij in s tem obdržati njihovo aktualnost, poenostaviti njihovo interpretacijo, uničiti kompleks strahu pred „posledicami“ javnega nastopanja in kritiziranja in z vsem tem hkrati pripomoči k razširitvi obzorja delavčevega zanimanja."
ISKRA: „Sedaj pa še dokaj specifično vprašanje: glede na razpoložljive podatke je v DO prek 54 % zaposlenih ženskega spola. Kako se v samoupravno odločanje prek delegatov vključujejo ženske? Zdi se mi, da to nekako ne poteka najbolje."
POLAK: „V delegacijah so ženske sorazmerno dobro zastopane, čeprav ne v istem razmerju kot so zaposlene. Pri aktivnosti v delegacijah je občutiti morda za odtenek večjo pasivnost, vendar to ni izrazito. Razen posameznikov, ki so po strokovni funkciji na takem položaju, da imajo vpogled v razUčne zadeve, se delegati nasplošno premalo vključujejo v razprave. Za to pa razlog ne tiči samo v razgledanosti in interesih, pač pa tudi v naših organizacijskih in tehničnih pripravah na te razgovore. Torej tu ni kakšne bistvene razlike, ker je ta aktivnost nasplošno pomanjkljiva, razen izjem. Povedal pa bi rad še nekaj — po načelu je sedaj zadolžen vodja delegacije za delo delegatov v posamezni skupščini, da ustvari povezavo med problematiko v DO in problematiko, ki je na dnevnem redu v skupščinah. Menim, da je prav to prevelika obremenitev za delegata, da nastopa kot
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Prva pomoč pri poškodbah z električnim tokom
Vsak ponesrečenec z električnim tokom je v smrtni nevarnosti, čenrav to na prvi pogled ni vselej očitno. Čim dalj je pod vplivom toka, tem manjši so njegovi izgledi. da bo ostal pri življenju.
REŠEVANJE IZ OBMOČJA ELEKTRIČNEGA TOKA
Pri nizki napetosti prekinemo dovod toka z izklopom stikala, odvijanjem varovalke ali izvlečenjem vtiča. Če to ni mogoče, odtrgamo žrtev od tokovodnika in pri tem uporabimo gumijaste rokavice, suhe dele oblek ali tkanine, lesene predmete ali izolirna orodja. Reševalec naj se dodatno izolira proti zemlji s podlogo iz gume, stekla, suho desko ali kupom suhega papirja. Žico skušamo odstraniti z izolirnim orodjem ali sekiro. Če vse to ni mogoče izzovemo na tokovodniku kratek stik in si pri tem zavarujemo obraz. Vse to velja tudi v primeru, če je ponesrečenec obvisel na varovalnem pasu in se dotika tokovodnika. Tu napravimo kratek stik z vrvmi, palicami ali verigo, vendar mora biti reševalec še posebno izoliran proti zemlji in računati je s padcem ali udarjanjem ponesrečenca ob drog.
Pri reševanju iz območja toka visoke napetosti ravnamo tako, kot da je tokovodnik pod napetostjo, dokler ni izklopljen, vezan na kratko in ozemljen. Tukaj ne smemo sami ničesar improvizirati, temveč nemudoma telefonirati v električno centralo ali trafo - postajo, da strokovnjak prekine tok. To velja posebej za primer, da se žrtev dotika naprave pod visoko napetostjo. Sicer pa je potrebna največja previdnost tudi če se ponesrečenec ne dotika, temveč je le blizu naprave pod napetostjo. Ob dotiku reševalca se utegne zgoditi, da prične divje opletati okrog sebe in se pri tem zopet nevarno približa tokovodniku. Posebno nevarne so ozke celice v transformatorskih postajah, od koder praviloma rešujemo od daleč s posebnimi pripomočki, kot so izolirne palice in visokonapetostne klešče, dodatno pa še mogoče kavlji, zanke i.p. Če se žrtev v celici dotika naprav, moramo najprej urediti izklop in zavarovanje tokovodnika.
Pri reševanju iz višine moramo poleg splošnih varovalnih ukrepov glede toka, spet upoštevati nevarnosti padca.
Ce se ponesrečencu vžge obleka, pogasimo plamen z odejami, vrečami ali podobno in z uporabo ročnih gasilnih aparatov, le izjemoma pa z valjanjem po tleh. Tleča oblačila strgamo z, žrtve.
NEPOSREDNA POMOČ PONESREČENCU
Če je ponesrečenec pri zavesti, ne potrebuje umetnega dihanja, zdravil ali okrepčil za srce, vendar ga do prihoda zdravnika budno opazujemo, ker lahko nezavest vsak hip nastopi Če dihanje izostane, takoj odpnemo tesne dele obleke in nemudoma pričnemo z umetnim dihanjem. Pri žrtvi, ki nima krvavečih ran v ustih ali nosu, je zdaleč najboljši način umetnega dihanja z metodo usta na nos (slika 1). Morebitni odpor do dotika ponesrečenčevih ust
moramo premagati z zavestjo, da gre za življenje, sicer pa smemo njegova usta prekriti z enojno plastjo robca ali večkratno plastjo gaze. Ta način je edini primeren tudi v stranski legi ponesrečenca, na drogu, ah med prevozom. Ne moremo ga uporabiti pri nevarnih zastrupitvah ah težjih poškodbah obraza. Z umetnim dihanjem, ne prenehamo, dokler ponesrečenec sam ne zadiha, ah da je zdravnik nedvoumno ugotovil smrt Reševalci se lahko menjajo do prihoda zdravnika, ne smejo pa prekinjati umetnega dihanja.
UMETNO DIHANJE Z USTI
Ko ponesrečenec leži na hrbtu, poklekne reševalec ob strani k njemu, ga prime z eno roko za teme in z drugo pod brado. Glavo močno nagne nazaj, . čeljust potisne naprej, tako da ležijo spodnji zobje žrtve rahlo pred zgornjimi. S tem je odprta pot skozi nos in sapnik v pljuča (sl 1). Nato globoko vdihne, z odprtimi
Umetno dihanje z usti. Ponesrečen-čevo glavo močno nagnemo nazaj. Njegova usta so zaprta. Reševalec globoko vdihne, z odprtimi usti tesno pokrije ponesrečenčev nos in skoraj izdihne svoj zrak.
usti pokrije ponesrečenčev nos in mu vpih-ne zrak. Takoj nato^vigne svoj obraz (sl. 2)
Druga faza oživljanja z usti. Reševalec se nekoliko dvigne, da bi vdihnil, pri tem pa ne izpusti ponesrečenčevega nosu. Opazuje upadanje (izdih) ponesrečenčevega prsnega koša.
in spet vdahne, medtem ko ponesrečencu med upadanjem prsi uhaja zrak skozi nosnice. Potem mu spet vpihne zrak. Vpi-hovanje zraka teče brez napora, če je lega čeljusti pravilna in ni ovir v dihalih. Če je
tehnični posrednik, ki naj pripravi in organizira te pogovore. Zato mu je nujno potrebna neka strokovna pomoč.
To povezujem z idejo o ustanovitvi informacijskega centra, kjer bi morala biti tudi strokovno usposobljena oseba. Ta naj bi dajala tako pomoč posameznim delegatom in vodjem delegacij.
Še nekaj bi rad prikazal - na konkretnem primeru samoupravne stanovanjske skupnosti:	institucionalne
spremembe so za delegate, ki so nastopali v raznih obdobjih, povzročile nepreglednost problematike, kije bila v obravnavi v omenjeni skupnosti. V triletnem obdobju od konca 1. 1972 do danes smo imeli tri oblike organizacije te samoupravne interesne skupnosti. S stališča kontinuitete je to slabo, še posebej glede na to, da v organih niso delovali isti posamezniki, ki bi jo omogočali. V takih pogojih potem v delu samoupravne stanovanjske skupnosti lahko prevlada tehnokratsko-tehnična plat, ki ima na voljo vse podatke in administrativni aparat in potem nesamoupravno vsiljuje neke sklepe. Zgodi se, da so Potem sprejeti sklepi, ki niso dejanski odraz volje in interesov ljudi.
Tudi strokovne službe potrebujejo Prenos problematike z dnevnih redov skupščin v svojo delovno sredino, kot se je pokazalo. Tu smo na pobudo službe vzpostavili tudi dokaj posrečeno povezavo med odborom za družbeni standard in delegati za Samoupravno stanovanjsko skupnost, kjer so bili člani odbora in delegati
pravilno orientirani, da so lahko zavzeli ustrezna stališča."
OSOJNIK: „Vsaj na tem področju nismo moški nobena nelojalna konkurenca, kar sicer ženske tako rade očitajo in kar je navsezadnje včasih tudi res.“
ISKRA: „Kako pa poteka kandidacijski postopek za izbiro tistih delegatov, ki bi najbolj zavzeto prenašali stahšča delovnih ljudi, n.pr. v zvezi s perečimi problemi otroškega varstva v kranjski občini? N.pr. kako vključujete delavke — matere v samoupravno interesno skupnost za izobraževanje in vzgojo šolskih ter predšolskih otrok?
ZALETEL: „Ženske le niso tako nezainteresirane kot nekateri mislijo. Prav ob volitvah v skupnosti, s katerih dejavnostmi se srečujejo ženske vsak dan in, kjer so največji problemi, se je to najbolje izkazalo. Zenske so tam z veseljem sprejemale delegatska mesta in vsemu okolju obljubljale, da se bodo zavzemale z najustreznejšimi odločitvami pri stvareh, ki jih občutijo vsak dan ter odločno povedale, kakšne naj bi bile. Ženske so prav v teh delegacijah najštevilnejše in lahko rečem, aktivnejše od moških. To so povedali moški sami.“
t
Organizacija in zapis razgovora: Viktorija Budkovič-Rayyes
zapreka v nosu in je ne moremo odstraniti, zapremo nosnici in vpihujemo zrak v usta. Otrokom vpihujemo zrak v nos in usta, obenem
Oživljanje pričnemo prvih deset vdihov v nekoliko hitrejšem zaporedju, nato pa v ritmu normalnega dihanja, to je okoli dvanajstkrat na minuto. Če se izboči zgornji del trebuha, je to znak, da se nabira zrak v želodcu. V tem primeru pritisnemo na trebuh med rebri in popkom, da iztisnemo zrak.
Če ni pogojev za oživljanje z usti je najuspešnejše umetno dihanje po Holger -Nielsonu. Ponesrečenec leži na trebuhu, roke so podložene z dlanmi navzdol pod glavo, ki je obrnjena postrani. Reševalec poklekne na eno koleno ob njegovi glavi (sl. 3) položi dlani na lopatice in se z lastno
Umetno dihanje po Holger — Nielsonu. Prva faza. Reševalec poklekne h glavi ponesrečenca in položi dlani na njegove lopatice.
težo nasloni na ponesrečenca, da mu iztisne zrak iz pljuč (sl 4). Nato popusti pritisk na
Druga i&z&,Reševalec s svojo težo iztisne zrak iz ponesrečenčevega prsnega koša.
pleča, prime za komolce in jih potegne naprej k sebi Prsni koš ponesrečenca se razširi in vdihne zrak (sl. 5). Zatem spet
Tretja faza. Reševalec prime komolca ponesrečenca in ju potegne k sebi in navzgor.
potisne komolce nazaj in pritisne na lopatice. Postopek ponavlja 12-do 15-krat na minuto, dokler ne prične ponesrečenec sam dihati.
V primeru, da je ponesrečencu zanesljivo obstalo srce, je umestna zunanja masaža srca, vendar z veliko mero občutka, da mu ne poškodujemo reber. Reševalec poklekne k ponesrečencu in pritiska izmenično približno enkrat na sekundo na spodnji del
(Nadaljevanje na 8. strani)
ISKRA - INDUSTRIJA ELEMENTOV IN ZABAVNE ELEKTRONIKE n.sub.o., Ljubljana - Stegne 17
objavlja prosta delovna mesta:
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK DELOVNA ENOTA VF KERAMIKA - Stegne 19
OBRATNEGA ELEKTRIČARJA za delo na električnem vzdrževanju.
STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za delo na vzdrževanju strojev.
Pogoj za obe delovni mesti je končana ustrezna poklicna šola praksa zaželena, ni pa pogoj in odslužen vojaški rok. OD ca. 3.000 Ndin.
TOZD ORODJARNA,
Ljubljana - Stegne 17 KOVINOSTRUGARJA STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA
Pogoj za obe delovni mesti je končana ustrezna poklicna šola, odslužen vojaški rok, lahko sta začetnika. OD 2.600 - 3.100 Ndin.
Za vsa navedena delovna mesta bo najdalj 3-mesečno poskusno delo.
Pismene vloge sprejema kadrovska služba ISKRA - IEZE Ljubljana, Stegne 17, v 15 dneh po objavi razglasa.
Razpis
ŠOLSKI CENTER ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ BO SPREJEL ZA SOLSKO LETO 1975/76 V I. LETNIK
TEHNIŠKE STROJNE IN ELEKTRO ŠOLE KRANJ 90 učencev, in sicer:
—	30 učencev v strojni odsek
—	30 učencev v elektro odsek - šibki tok
—	30 učencev v elektro odsek — jaki tok
POKLICNE KOVINARSKE IN ELEKTRO ŠOLE KRANJ
139 učencev za naslednje organizacije Združenega podjetja elektrokovinske
industrije, Ljubljana:
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko (Kranj):
—	15 orodjarjev
—	10 strojnih mehanikov
—	15 finomehanikov
—	15 strugagev
—	15 rezkalcev
—	15 elektromehanikov
—	15 TK mehanikov
TOZD Tovarna merilnih instrumentov, Otoče:
—	2 orodjarja
—	1 strojnega mehanika
—	2 finomehanika
—	1 strugarja
—	1 rezkalca
—	3 elektromehanike
Industrija za avtomatiko, Ljubljana:
TOZD Industrijska oprema TIO, Lesce:
—	2 orodjarja
—	4 strojne mehanike
—	5 strugarjev
—	2 rezkalca
Industrija izdelkov široke potrošnje, Ljubljana
TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, Železniki:
. — 2 orodjarja
—	2 strojna mehanika
—	3 strugarje
—	3 rezkalce
—	2 elektromehanika
TOZD Tovarne gospodinjskih aparatov, Škofja Loka, Reteče 4:
—	2 orodjarja
—	2 strojna mehanika
V tehniško šolo bomo vpisovali do vključno 24. junija 1975, v poklicno šolo pa do vključno 27. junija 1975. Kandidati, ki ne bodo sprejeti v 'tehniško šolo, se bodo lahko prijavili za sprejem v poklicno šolo.
Za sprejem v obe šoli morajo kandidati ob vpisu predložiti osebno tajništvu šolskega centra v Kranju, Savska loka 2, naslednje listine;
—	izpolnjeno prijavo za vpis na obrazcu DZS 1,20, kolkovano z državnim kolekom za 2 din (v prijavi naj navedejo kandidati za vpis v poklicno šolo poklic, ki se ga želijo izučiti, in TOZD, za katero se želijo šolati, kandidati za vpis v tehniško šolo pa odsek);
—	izpisek iz rojstne matične knjige;
—	originalno spričevalo o končani osemletki;
—	zdravniško potrdilo, ki ga izstavi obratna ambulanta II Iskre v Kranju. Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti.
Izbor kandidatov za poklicno šolo in razporeditev za posamezne poklice bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnih uspehov z osemletke, spo-sobnostnih rezultatov zavoda za zaposlovanje in razgovora s kandidati.
Izbor kandidatov za tehniško šolo bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnih uspehov in psihotestov z osemletke.
Vsi učenci poklicne šole prejemajo štipendije.
Učenci iz oddaljenih krajev, ki želijo stanovati v internatu, naj zaprosijo za sprejem Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2.
Učenci za potrebe organizacij Združenega podjetja elektrokovinske industrije z ljubljanskega področja se bodo šolali v POKLICNI KOVINARSKI IN ELEKTRO ŠOLI IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA LITOSTROJ V LJUBLJANI. '
Sprejetih bo 110 učencev za naslednje organizacije:
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko
TOZD Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana:
—	1 orodjarja
—	3 strojne mehanike
—	1 finomehanika
—	1 strugarja .
—	2 rezkalca
—	1 TK mehanika
—	1 RTV mehanika
TOZD Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul:
—	2 orodjarja
—	2 RTV mehanika
TOZD Montažno servisna organizacija, Ljubljana:
—	10 TK mehanikov
Industrija elementov za elektroniko, Ljubljana TOZD Tovarna feritnih materialov, Ljubljana
—	2 strojna mehanika
—	1 elektromehanika
—	1 RTV mehanika
TOZD Tovarna keramičnih kondenzatorjev, Žužemberk:
—	1 strojnega mehanika
—	1 rezkalca	—
—	1 RTV mehanika
TOZD Tovarna tehnične keramike, Ljubljana:
—	2 strojna mehanika
—	1 strugarja	'	,
TOZD Tovarna alniko magnetov, Ljubljana:
—	1 orodjarja
—	1 strojnega mehanika
TOZD Izdelovanje orodij in vzdrževanje, Ljubljana:
—	1 orodjarja
—	1 strojnega mehanika
—	1 strugarja
(Nadaljevanje na 8. strani)
(Nadaljevanje s 7. strani)
prsnice za približno 2,5 do 4,5 cm navzdol. Masaža srca nima smisla brez istočasnega umetnega dihanja z usti. Ker je ta masaža lahko zelo nevarna, jo izvajamo samo takrat, ko smo povsem sigurni, da ni več utripa srca ter so pomodrele ustnice in nohti. Ko pomodrelost izgine, in ko se utrip vrne, takoj prenehamo z masažo srca. Če umetno dihanje in masaža srca nista potrebna, sta zelo nevarna.
OSTALI UKREPI
Če nezavestni ponesrečenec diha, moramo v prvi vrsti skrbeti za pravilno lego, da se ne zaduši. Položimo ga na levi ali desni bok, postrani ležeča glava počiva na roki iste strani (sl. 6). Obraz je obrnjen proti
Pravilna lega nezavestnega. Nezavestni ponesrečenec naj leži na boku. Opira se na nogo, ki je upognjena v kolku in kolenu. Na eni roki počiva glava, kije rahlo upognjena nazaj, obraz pa obrnjen k tlom. Tako lahko neovirano diha in se ne duši zaradi morebitnih izbljuvkov, ali krvavitve.
tlom. Zgornja noga je upognjenav boku in kolenu. V takšni, bočni legi ponesrečenca tudi prenašamo in prevažamo. Pred mra-- zom mora biti zavarovan s toplo odejo in sme dobivati tople pijače brez alkohola. Opekline ali ožganine se ne dotikamo in jih takoj pokrijemo s sterilno gazo ter rahlo povijemo. Obraz ne povijamo, pri obsežnih
opeklinah ne trgamo obleke s telesa, temveč le pokrijemo razgaljene dele s sterilno gazo ali pa ponesrečenca med čakanjem in prevozom pokrijemo z oprano in zlikano rjuho.
Če je poškodba zelo resna in kadar je to mogoče, počakamo s prevozom do prihoda zdravnika ali reševalnega avtomobila.
Opečene ude previdno imobiliziramo, vendar ne tako togo kot pri prelomih ker utegne opečeni ud oteči in bi mu lahko tesna obveza škodovala. Zaradi morebitnih okvar živčevja ali srca ga pošljemo v sakem primeru v bolnišnico. Tonesrečenca s tokom visoke napetosti ne pustimo na nogah četudi bi se čutil neprizadetega. Zaradi morebitnega šoka ga prevažamo kot da je hudo poškodovan. Pri obsežnejših opeklinah dajemo zavestnemu ponesrečencu večje količine vode v kateri smo raztopili tri čajne žličke sode bikarbone in ščepec kuhinjske soli na liter. Opisana razstopina je koristna za funkcijo ledvic in jo dobi po 3 del na uro. O izpiti količini obvestimo zdravnika. Kislih in alkoholnih pijač mu ne dajemo.
RADIO KLUB ISKRA KRANJ KLICE
„HALO, TU YU— 3—BDE!"
x________________________________y
DOBILI SO NOVE PROSTORE, ZANIMANJA JE VELIKO
KRANJ - V Kranju se vedno najdejo mladi, ki jih zanima elektronika, predvsem pa radiotehnika — že od nekdaj zanimiva za mlade fante in dekleta...
Radio klub Iskra v Kranju je imel do sedaj le dva prostora: v enem so imeli lahko le razne sestanke, drugi, še manjši, pa je komaj zadoščal za krat-kovalovili in UKV oddajnik. Prostorov, kjer bi se mladi radioamaterji lahko izobraževali, niso imeli. Brez prakse pa pri tej dejavnosti ne gre. Mladi so izdelovali svoje primopre-dajnike navadno kar doma. Pojavilo se je vprašanje, kako zadostiti željam tistih radioamaterjev, ki želijo delati
Z UKV tekmovanja na vrhu Grintavca.
RAZPIS

.	(Nadaljevanje s 7. strani)
TOZD Izdelovanje specialnih elementov in materialov, Ljubljana:
—	1 orodjarja
—	1 elektromehanika
TOZD Tovarna uporov in potenciometrov, Šentjernej:
—	3 orodjarje
—	3 strojne mehanike r- 2 strugarja
—	2 rezkalca
Industrija za avtomatiko, Ljubljana
Delovna skupnost strokovno administrativnih služb:
—	1 frnomehanika
TOZD Električni aparati in releji, Ljubljana:
—	3 orodjarje	.	■	,
—	2 strojna mehanika
—	2 finomehanika
—	1 strugarja
—	6 elektromehanikov
TOZD Avtomatske in varilne naprave, Ljubljana:
—	1 orodjarja
—	3 elektromehanike
TOZD Elektrospojna vezja, ELA, Novo mesto:
—	1 orodjarja
—	1 strojnega mehanika 1 strugarja
—	1 rezkalca	. ,
—	2 elektromehanika
TOZD Napajalne naprave, Novo mesto:
—	10 strojnih mehanikov
—	7 elektromehanikov
TOZD Orodjarna, Ljubljana:
—	2 orodjarja
—	1 strugarja
—	2 rezkalca
Industrija izdelkov široke potrošnje, Ljubljana:
TOZD Tovarna avtomatike, Pržan:
—	2 orodjarja
' — 1 strojnega mehanika
—	2 strugarja
—	5 RTV'mehanikov
Commerce, Ljubljana TOZD Domači trg:
—	2 TK mehanika
Kandidate bo vpisovala uprava Izobraževalnega centra Litostroj v Ljubljani, Djakovičeva 53 do vključno 25. junija 1975. Ob vpisu morajo kandidati predložiti naslednje listine:
—	izpolnjeno prijavo za vpis na obrazcu DZS 1,20, kolkovano z državnim kolekom za 2 din (v prijavi naj navedejo kandidati poklic, ki se ga želijo izučiti, in TOZD, za katero se želijo šolati);
—	izpisek iz rojstne matične knjige;
—	originalno spričevalo o končani osemletki.
Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti.
Izbor kandidatov bo opravila komisija za sprejem na. osnovi učnih uspehov z osemletke, rezultatov psihotehničnega preizkusa in zdravniških izvidov. Testiranje in zdravniški pregledi bodo dne 30. junija 1975 ob 7. uri v Izobraževalnem centru Litostroj v Ljubljani.
kaj bolj zamotanega. Razvoj elektronike pri nas je v zadnjih letih zelo hitro napredoval, ne moremo pa tega reči za razvoj specializiranih organizacij, ki imajo v naši družbi lahko prav tako zelo velik pomen.
Problem, ki je bil v Kranju znan že deset let in več, je letos rešila Občinska konferenca zveze socialistične mladine, ki je adaptirala bivšo Posebno osnovno šolo'v Centralni mladinski dom. V domu so dobile nove prostore vse specializirane mladinske organizacije. Tako je tudi Radio klub Iskra dobil po 27 letih obstoja svoje prostore v središču mesta.
Kranjski radioamaterji so zdaj spet zelo aktivni. Obiskali smo jih. Sekretar Radio kluba ISKRA Jože Šifkovič nam je o bodočem delu v klubu povedal naslednje:
„Kot prvo smo si zastavili v svoj program poživitev konstruktorske dejavnosti v klubu. V letošnjem letu bomo opremili ustrezno delavnico in kvaliteten laboratorij za elektrotehnične meritve. Opremili bomo tudi radiotelegrafsko učilnico za 20 slušateljev. Za to vrsto dejavnosti se zelo zanima občinski svet za narodno obrambo, ki bo učilnico financiral.11
Pomembno vlogo pri delu radio kluba ima tudi funkcionalno izobraže-
OŽENJENI PROTI SAMSKIM '	.
Sindikat in mladina sta 23. 5. priredila piknik za tehnološko področje kranjske Elektromehanike. Piknik pa je popestrila nogometna tekma oženjenih proti ledik11. Tovarna je omogočila brezplačni trening za obe ekipi s tem, da so se zjutraj vzpenjali na delo po stopnicah v 4. nadstropje in se niso vozili z dvigalom kot običajno. Stvar so vzeli zelo resno, saj je bila nagrada za zmagovalno ekipo zelo vabljiva. Transportno podjetje „Alpe-tur“ je prispevalo 10-dnevni brezplačni avtostop do Rima in nazaj s postankom v Firencah. Obe ekipi sta se že 14 dni pred tem širokoustih o zmagi, toda zadnje dni so oženjem ugotovili, da so preslabotni in na „brzino“ se je moral Viktor poročiti in pristopiti v team oženjenih. Tekma pa je pokazala, da je bila bojazen oženjenih upravičena. Izgubili so tekmo z rezultatom 5:1. Sklicevali so se na okroglo žogo. Poraz so častno prenesli. Toda takoj po tekmi so začeli novačiti za novimi člani med neoženjenimi. Upam, da jim to ne bo uspelo.
Na tihem pa moramo priznati, da je „ledik“ ekipi pomagalo tistih 130 stopnic, da je poleg nagrade „Alpe-tura“ zaslužila tudi nagrado trima „Zlati čeveljček11.
Delavke in delavci v EMO so se pred dnevi množično udeležili akcije “Vsi na kolo za zdravo telo”, ki jo je priredila Zveza za šport, rekreacijo in oddih iz Celja. Na pot okoli Celja se je s kolesi odpravilo kar 165 članov kolektiva. Za to priložnost je EMO kupil dve kolesi Eno kolo je na kontrolni postaji v Šmartnem izžrebalo neko dekle iz Celja, med 165 kolesarji iz EMO pa je imel največ sreče Viki Klenovšek iz TOZD Odpreski, ki je dobil drugo kolo.
vanje mladih radioamaterjev. Kako boste poskrbeli za vzgojo novih kadrov?
..Funkcionalno izobraževanje bo usmerjeno predvsem v tehnično vzgojo mladih in pa v vzgojo mladih radiotelegrafistov. Letos bomo prvič uvedli tečaje iz osnov elektrotehnike in elektronike. S tem se bodo morali seznaniti tudi vsi bodoči radiotelegrafisti. Vsako leto dobimo do 15 novih operatorjev.11
Zanimiva novost bodo tečaji za vzdrževalce industrijske elektronike. Prosim, povejte nam kaj več o tem.
..Vzdrževalci industrijske elektronike nimajo skoraj nobene možnosti izobraževanja. To bodo prvi podobni tečaji za te strukture. V mnogih delovnih organizacijah nimajo pregleda nad dejanskim stanjem na področju industrijske elektronike. Tečaj bi izvedli v sodelovanju z Iskraši in strokovnjaki iz drugih OZD. Seminar bo obsegal 80 ur. Teoretični del tečaja bo povezan s praktičnim.11
Ali je zanimanje za radioamaterstvo med mladimi veliko?
„Zanimanje za tovrstno dejavnost je med mladimi v Kranju izredno veliko. Do sedaj smo jim lahko nudili bolj malo. Imamo svojo radijsko primopredajno postajo, z agregatom, anteno in vsem kar sodi zraven. Udeležujemo se vseh radioamaterskih tekmovanj na področju KV in UKV tehnike.11
Kakšna pa je struktura vaših članov?
„Klub ima sedaj preko 100 članov. Od tega kar dve tretjini radiotelegrafistov. Po strukturi članstva je vanj vključeno približno 55% srednješolcev, 23 % visokošolcev in 22 % članov, ki so redno zaposleni v raznih delovnih organizacijah.11
Kranjski radio klub Iskra je zadolžen tudi za razširjanje radijske mreže na ožjem področju Gorenjske. Že pred leti so pričeli ustanavljati sekcije z radijskimi sprejemno-oddajnimi postajami. Tako so ustanovili sekciji v Besnici in Šenčurju pri Kranju. Zanimanje za takšne sekcije je tudi na Golniku in v Cerkljah na Gorenjskem. Tega klub sam ne bo mogel uresničiti.. Nujno je vezan na pomoč zainteresi ranih dejavnikov v občini.
Te sekcije kot tudi sam klub se že vrsto let vključujejo v posebej organizirano RADIJSKO MREŽO ZA NEVARNOST. Kakšno vlogo imajo radioamaterji pri vključevanju v SLO?
..Radijska mreža za nevarnost pokriva celotno področje Slovenije in Jugoslavije. Tako. organizirana amaterska dejavnost je tudi posebnost z ozirom na ostale socialistične države v Evropi. Radioamaterji so nepogrešljivi
v * vojni, ob elementarnih nesrečah, hujših nezgodah itd. Mi vzgajamo radiotelegrafiste, katerih nam manjka. Vzgoja le-teh je v vojski dokaj dolgotrajna. Mi pa dobimo radiotelegrafiste, ki so navajeni delati tudi v težavnejših pogojih. Rutina igra pri tem zelo pomembno vlogo. Mladi radioamaterji bodo odslej sodelovali tudi pri partizanskih enotah, vključevali se bodo v teritorialno obrambo. Na tekmovanjih delajo z UKV oddajniki, ki bi odgovarjali tudi v primeru vojne nevarnosti. To pa je velik doprinos k splošnemu ljudskemu odporu.11
Radio klubu Iskra v Kranju bo tudi v bodoče potrebno posvečati več pozornosti. Vsi vemo, da jih potrebujemo lahko v vsakem trenutku. Zato potrebujejo vso podporo kranjskih organizacij, civilne zaščite, teritorialne obrambe in SLO. Radio klub Iskra toplo pozdravlja razumevanje Iskre — Elektromehanike, ki se vse bolj zaveda pomembnosti kluba, ki nosi njeno ime. Pričakujejo, da bo Iskra kljub težki situaciji priskočila na pomoč, saj je veliko število članov RK ISKRA zaposlenih v tej delovni organizaciji.
Stanje obstoječe radijske opreme v klubu ni najboljše. Sekciji v Besnici in Šenčurju imata radijski postaji, ki sta ravno na meji tehničnih kvalitet, ki jih predpisuje Pravilnik o delovanju radijskih postaj v SFRJ. Pred kratkim so v klubu zaprosili za sredstva za nakup dveh novih kratkovalovnih radijskih postaj. Če bodo sredstva odobrena, bodo lahko ustanoviM sekciji na Golniku in v Cerkljah.
Poudariti je treba, da so kranjski radioamaterji na dobri poti, da.si s svojim kreativnim delom pridobijo še marsikatero priznanje doma in v svetu. Le, če bodo dobili obljubljena sredstva ter če bodo tečaji za strokovnjake na področju industrijske elektronike lepo uspeli, bo kranjski radio klub Iskra lahko lepo zaživel. Tako kot delajo radio klubi v Murski Soboti (kjer je eden najboljših klubov), Ljubljani in v Poljanski ter Selški dolini, kjer so odgovorni imeli več razumevanja za to dejavnost mladih, tehnikov, študentov in strokovnjakov. Kvaliteta radiotelegrafistov, ki jih usposablja kranjski radio klub Iskra, je na zavidljivi višini. To so radioamaterji dokazali na mnogih tekmovanjih v UKV tehniki, kjer se lahko merijo z jugoslovanskimi radioamaterji. Dobre uvrstitve pa so dosegli tudi na KV radioamaterskih tekmo-vanjih.
Ce bodo dobili vso potrebno opremo, bodo kot so nam zaupali, za občinski praznik (1. avgusta letos) | pripravili otvoritev novih klubskih prostorov v Centralnem mladinskem domu v Kranju. Tudi mi jim želimo, da bi se njihove želje in cilji čimprej izpolnile!
ALOJZ BOC
Izlet čez Pohorje
Planinsko društvo Iskre prireja dvoinpoldnevni planinski izlet čez Pohorje od Maribora do Slovenj Gradca. Odhod z avtobusom iz Ljubljane v petek, 12.6.1975ob 16,30 uri s Trga Osvoboditve (bivši Trg revolucije) do Maribora, in nato z žičnico na Pohorje. Prespali bomo v Mariborski koči, do katere je od zgornje postaje žičnice uro hoda. V soboto se bomo odpravili proti Ribniški koči (9 ur hoje), v nedeljo pa se bomo spustili v Slovenj Gradec, kjer nas bo čakal avtobus.
Izlet ni težak in ga priporočamo vsem, ki že delajo Slovensko planinsko transverzalo ali pa jo bodo šele začeli delati. Priložnost vsekakor je.
Cena izleta je 40 dinarjev. Gremo ob vsakem vremenu. Ne pozabite transverzalnih knjižic.
Prijave sprejema PD Iskre, Prešernova 27, Ljubljana, telefon 24—926 do 12.6.75 ob 12. uri.
Izlet bo vodil Dolfe Divjak.