Trst SKL
C 132/1950
IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZ 329 1B : 323 -15(450-163 6)
Vilka lir 15, din 5, zaostale številke
CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POLLE! Ili 11 III I II I 111 11|| ||
360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN 1 495010733 TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 PISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST.
'•Ulovljena izdaja leto II. štev 57.
DELO
glasilo osvobodilne fronte slovenskega
NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
SLOVENCI,
ob svoji prvi obletnici "DELO, izide na šestih straneh in vam prinaša lepo presenečenje. V notranjosti boste našli lep KOLEDAR ZA LETO 1950. Zaradi velikih stroškov smo za tokrat morali povišati ceno na 30 lir.
TRST SOBOTA, 7. JANUARJA 1950
Cena 30 lir - 5 din
Solidarnost tržaške in svetovne fronte miru okrog „Dela“, ki slavi L obletnico izida
i„jj Dre,i enim letom rotacija V ar.*)rvo številko obnovljene ai>' se ie izpolnila želja sr, '’*ev tržaških demokratov, 6 sv°jim skromnim prispev-lt 7 ®ko nepopisnih težav in značaja ustvarili tr-Ssilg ^*°vencem lastno bojno
Otj.,
' J,rat do danes, ko slavi «De-Drvo leto življenja, je 'lav emokra‘i*ni pok ret preho-v-a<)> zmagovito in občudova-
edno pot.
1 r|v 111 poznamo vse, kar smo v! zgodovinske resolucije h, , 'iškega urada o «stanju v % °Z'veli na tem malem po-\ Atovnega bojišča. Predobro \t!(y 0 nas Je prav v zadnjem !«va U Pred katastrofo rešila l1'1 ki res°*Uc*je in nam nakasale Nit, j10 Prehoditi, če se hoče »ali*n ne oslabiti svetovno de-l3rj,lr n° fronto, če se hoče ostati * vJ' demokracije in miru, ne Nil, ,n" hitreje drseti v tabor 7 uiskačev. klevetnikov Sov-eze, zakletih sovražnikov tfja_ a ‘n svodobe.
'N j.1 demokrati smo s čvrsto J1» jp grabili jekleno orožje, ki
"fin-
8„. aiena, visoko smo dvignili hQja proti vsekemu nacio-
smo iz
bik vrst vso guilobo. ki smo 7 dolgih letih od titofaši-
>
™ itijr' <a zvestobo združenim si-, % 7 'n demokracije pod vod-‘iiij. I>vjetske zveze in njenega 'Ni 8v ,v°ditelja. Stalina ter z i	silami smo se odloč-
Sv/Stavili vsakemu poskusu Sv slovansko - italijanskega \ ?L°sn°ve in predpogoja za akcijo proti im-'i t6 u 'n njego-vim hlapcem. l%t Poldrugem letu težkega, a V^ijsovitega boja so se nam V,J!v'le najraznovrstnejše o-.SC P°U je prišlo do izraza Vt) nied imperialisti in ti-\A 7v®dno bolj je prišla do » Vm ‘katorska vloga titovko ''V v Trstu. Te zgodovine 1,0,laii J^li pozabiti dokler bo-hodr, P'1 življenju. Pozabiti je ■Uti, ,m°8li niti naši sinovi in bo zapisana v zlati skega demokratičnega poto ie
'v p P°L ki jo je «Delo» preho-7veiJem letu svojega obstoja, t	naP°r°v za zmago nad
9
/
E POSLANSTVO
dala
% J listina, zapodili
Via razpolago ta zgo-
perialističnim gospodarjem ter pro ti Demokratski zvezi, skupini od vetnikov. trgovcev in ljudi ki se niso nikoli borili za interese slovenskega naroda in ki smatrajo delavca in kmeta kot ničvredno rajo, žanje danes naš list priznanje vseh demokratov Trsta, žanje priznanje vseh demokratov v svetu.
Največje priznanje za borbenost in doslednost lista so prav pozdravi, ki jih je «Delo» te dni prejelo in ki jih vsakodnevno prejema iz mesta in vasi, iz Trsta in Evrope in od povsod, kjer koli živi in se bori napredni človek. Kar pa predstavlja za «Delo» odliko vseh odlik, je prav pozdrav, ki ga je prejelo ob svoji prvi obletnici od Centralnega komiteta Komunistične partije STO, od partije, ki je naj-doslednejša prvoborka za pravice vsega ljudstva in ki je vedno dokazala in dokazuje, da se vztrajno in aktivno bori za pravice našega naroda na tem ozemlju, ki ga hočejo spremeniti v kolonijalno vojno oporišče.
Od prvi obletnici našega ponovnega izida zagotavljamo, da bomo ostali zvesti načelom, ki so nas do sedaj vodili proti imperializmu, ti-tofašizmu in vsakemu nacionalizmu ter bomo poostrili in od številke do številke stopnjevali borbo za mir in demokracijo v Trstu in v svetu za gojitev ljubezni, predanosti in zvestobe veliki raščitnici malih "narodov, ZSSR. To je naše zagotovilo vsem, ki nas pozdravljajo in nam posiljjajo voščila, to je naše zagotovilo predvsem našim sovražnikom, ki se našega lista boje.
Uredniški koletkiv
\ltii
Osvobodilna fronta svojemu glasilu
Poteklo je leto dni, od kar je izšlo, zahvaljujoč se plebiscitarnemu skupnemu naporu slovenskih in italijanskih demokratov Trsta, glasilo Osvobodilne fronte,«DLLO», ki ima za seboj slavne tradicije legalne, ilegalne in oborožene borbe proti fašizmu in okupatorju.
Pot, ki jo je «Delo» prehodilo v tem letu svojega življenja, je pot, ki jo je prehodilo tržaško demokratično gibanje, je pot borbe proti imperializmu, titofašizmu, vsakemu nacionalizmu, za Slovan,Ko-italijansko bratstvo, za mir, narodnostno enakopravnost, za zvestobo svetlim načelom NOB, predanost veliki zaščitnici malih narodov, Sovjetski zvezi ter vsemu mednarodnemu demokratičnemu pokretu.
Tajništvo Osvobodilne fronte ugotavlja, da je njeno glasilo ostalo zvesto neizprosni borbi proti zločincem, ki so se polastili vodstva Jugoslavije in so tudi tržaške Slovence skušali izvabiti na stran pot. Zahvaljujoč se njegovemu stalnemu razkrinkovanju manevrov titofašistične tolpe je slovensko demokratično prebivalstvo ostalo zvesto svojim principom borbe za mir in demokracijo v svetu pod vodstvom Sovjetske zveze.
Ob I. obletnici njegovega ponovnega izida nalaga OF svojemu glasilu nalogo, da poostri svojo borbo proti imperializmu in titofašizmu, proti vsakemu nacionalizmu, za bratstvo med narodi, za ohranitev miru v svetu, za vrnitev Jugoslavije v veliko družino svobodnih narodov, za razkrinkanje titofasističnega izdajstva interesov slovenskega naroda na Tržaškem ozemlju ter za zaščito teptane narodnostne pravice Slovencev.
Pozdrav CK Komunistične partije STO
8. januarja bo «DELO», glasilo Osvobodilne fronte slovenskega naroda STO praznovalo svoje prvo leto življenja. V tem kratkem času je ta list postal najbolj pristen izraz slovenskih demokratov tega ozemlja, ki so ostali zvesti junaški naroano osvoDoanni borbi in ki so se takoj ob razkrinkanju tyovske klike z objavo zgodovinske resolucije Informacijskega urada postavili v vrsto z pravimi silami jugoslovanskih narodov, v vrste mednarodnega demokratičnega gibanja, katerega del je napredni blok slovanskih držav pod vodstvom velike Sovjetske zveze.
Zaradi tega svojega značaja je «DELO» učvrstilo trdne m bratske mednarodne vezi z jugoslovanskimi internacionalističnimi listi v ZSSR v državah ljudske demokracije in v vsakem delu sveta, od u,vrope do Amerike ter z vsemi drugimi demokratičnimi pokreti.
«DELO», ki je v sedanjem trenutku edini internacionalistični list v slovenskem jeziku, je neprestano voono pogumno in učinkovito borbo proti titofašističnim izdajalcem ,ki so skusali in še danes skušajo predvsem preslepiti Slovence s špekulacijami z narodnostnim čutom. Tako je prispeval k osamljenju te klike, kakor so dokazale med drugim volitve 12. in 13. junija pr. 1.. v katerih je slovensko in hrvatsko prebivalstvo, sijajno pokazalo, da je ostalo zvesto svojim starim od tolpe zakrknjenih nacionalistov zaman sovraženim internacionalističnim tradicijam.
«DELO» se danes bojuje, vsestransko podpiran od slovenskih in italijanskih ljudskih množic, za narodnostne in vse druge pravice od imperializma zatiranega slovenskega prebivalstva. Neprestano razgalja manevre titovske klike, popolnoma vdinjane Anglo-američanom, manevre, ki so naperjeni proti ljudstvu našega ozemlja. Bori se za bratstvo med Slovenci in Italijani, razkrinkujoč vsak poskus titofašistov, skupine okrog «Demokratske zveze» in italijanskih šovinistov da ni razdvojili tovarniške od poljedelskih delavcev, ter razbili zvezo med tuživečimi narodi.
Hrabro podpirajoč junaško borbo zdravih sil Jugoslavije za njeno ponovno vrnitev v mednarodno demokratično fronto, se «DELO» bori proti imperializmu, ki pripravlja v tem delu Evrope s pomočjo svoje titovske rezerve napadalne načrte in novo vojno, od katere bi bil Trst uničen.
Priznavajoč mu to aktivno bi lanco, Centralni komitet Komunistične partije STO, pozdravlja «DELO» ob priliki svojega prvega leta življenja v imenu slovenskih in Italijanskih komunistov Tržaškega ozemlja in mu ponovno potrjuje svojo popolno solidarnost in podporo, prepričan, da bo v tem listu imel vedno krepko sredstvo za vse bodoče boje.
Pozdrav Marcela Cachina




f

u <	Z m AT	4 A -Aa«,

)} »
A-A*-» Z
M
i r* : /
»vlrrr 60» U	A
7i.
Jv* ,i> .5« 'f 1 A»«
Ju*, ✓
r ;/n,V
čtl /a. h d** '*» *
/, d* &	*
'< ' J *>čT s f J Ji •)£>*/>
<5 č « /* *
, Jen < ^
* P> r- j ,
U*
U ZA
M
14
c,.
•V*«
, m / J* > •
A i/i. A <-v
A" /1 » A
,, f .PK J"
0 k re	^ ž».- h	k
A-/C
-tt »a t.. c
'V,

A’f £
DRAGI TOVARIŠI «DEL A»
OB PRVI OBLETNICI VAŠEGA HRABREGA LISTA VAM POŠILJAMO SVOJA NAJISKRE NE.JSA VOŠČILA IN ZAGOTOVILO POPOLNE SOLIDARNOSTI NAŠEGA «HUMANITE’» IZ PARIZA.
MI VODIMO ISTO BORBO PROTI IMPERIALISTOM, PODPIHOVALCEM VOJNE IN NJIHOVIM ZAVEZNIKOM, BEOGRAJSKIM IZDAJALCEM.
ČESTITAMO VAM ZA VASO NEOMAJNO ZVESTOBO SOVJETSKI ZVEZI IN JOSIPU STALINU, POROKA MIRU V SVETU IN BLIŽNJE ZMAGE MEDNARODNEGA DELAVSKEGA RAZREDA.
BODITE POGUMNI, DRAGI BOJNI TOVARIŠI «DELA».
Z VSEM SRCEM SMO Z VAMI.
MARCEL CACHIN Glavni urednik «THumanite»
CENZURIRALI SO LEPAK NAŠEGA LISTA
VOJAŠKI UPRAVI NI VŠEČ BORBA PROTI TITOFAŠIZMU
KONGRES ESÌZahtevamo razširitev
amnestije na naše področje
a	- italijanskega
Za zvestobo slovenskih
'•tov
L*« tj, s°vražniki, za razkrin-v j'vske imperialistične re-Jtpv erhokratičnem pokretu, za 7ltVa smvansko
K,
cV tp-7. hačelom, ki so jih vo-jju g,zki borbi proti habsbur i;X fa:S°*ut'zmu. proti nečlove-ij,fs 6rnlZrnu' Proti okupatorju in CV tli' 1 *mPerializmu za ohra-;Siri1 v svetu, za zvestobe >0d2Ve2i, trdniavi napredka
S
letu '1‘ zgodovino «Dela» v lil«	zgodovine borb trža-
7 itot okratičnega pokreta, bi A Poskus za presekanje v,SltP *'d najpotrebnejših udov
V U 'elesu.
f deU, tei nerazdružljivi vezi AiHj °kratičnimi listi z vseob-Ah demokratičnih in miro-iV, u,
'V1
Ugo »,
Ulpv °snice nad dezinformaci-,.6tarni Protiljudskega tiska.
Tiskovnemu uradu Zavezniške vojaške uprave je pred dnevi naš upravnik predložil v potrditev lepak ki ga bi bili morali tiskati ob prvi obletnici našega ponovnega izida. Lepak se je glasil:
«Delo» slavi svojo I. obletnico. Strnimo se okrog svojega glasila, ki se hrabro bori proti številnim protiljudskim listom in je zastavonoša borbe PROTI TITOFAŠIZMU IN IMPERIALIZMU!
«Delo» v vsako slovensko družino!
Kupovati, širiti, pridobivati nove bralce in naročnike «Delu» pome-nja utrjevati tabor miru in svobode, POMENJA PRIPOMOČI K ČIMPREJŠNJEMU UNIČENJU TITOVSKIH FAŠISTOV!
Citajte, širite, podpirajte, naročajte se na «Delo».
Toda Vojaški upravi ni všeč, da se govori o titovskih fašistih in o imperializmu ter toliko bolj ji ni všeč, da se v lepaku poziva na čimprejšnje uničenje titovskih fašistov. Zato so naše nadebudne oblasti položile svoj «veto» na besede «proti titofašizmu in imperializmu» ter na stavek «pomenja pripomoči k čimprejšnjemu uničenju titovskih fašistov».
Nekaj takega se je že dvakrat zgodilo v tem poslednjem času. I Prvič se je zgodilo, ko je Komunistična partija ob obletnici resolucije 1U zaprosila dovoljenje za k'», j. '"-oiasizmu in imperia- zborovanje. Nek odgovoren član j 'II i^inlcuje vezi med tito-1 ZVU je takrat dejal, da se zboro-‘ AkrilnHPerialisti’ razkrinkalo je I vanja ne dovoljujejo, da «se ne na-"" n ~	"	pravi krivice zavezniški državi».
Drugič pa se je zgodilo, ko je VU cenzurirala na nekem lepaku lista «fi Lavoratore» besedi «ljubljanska klika »tudi pod pretvezo, da se kdo ne bi «užalil». Tretjič pa te dni, ko so tako temeljitg črtali besede našega lepaka. Motivacije pa tokrat ni bilo
Najbolj značilno pa je, da so osebi ki je bila odgovorna za lepak «vljudno» svetovali, naj se lepaka ne tiska cenzuriranega in so
Sil ie bistvo mobilizacijske i° igra demokratičen tisk .LŽ'1 tesnijo
A,
J" fc^di tega, ker je «Delo» Ala slovenskega in itali-VA, Dlebivalstva Trsta, ker je vie n ®msilo slovenske demo-A t a rržaškem in, do nada-Acijg 8'asilo slovenske de-V ie . ,.na splošno, prav zaradi Arn ZlVal, uživa in bo užival V* ,lzemveli naPrednih ljudi na-pVeti, 1 )a> vseh naprednih ljudi
Atalc
'♦Sta<v ^ s*as'*° slovenskih de-A p,. ’ Postulo je zastavonoša C1!!, T„_,' titofašizmu in imperia-
dala, kako se «dvigujejo» tudi štiri osnovne svobode, o katerih toliko govori tudi Truman v svoji najnovejši poslanici ameriškemu kongresu. Zakaj ERP ne tiska nekaj lepakov, v katerih bi razložila kako se v Trstu more svobodno izražati svoje misli in KOMUR KOLI povedati svojo misel ter jo KJER KOLI IN KADAR KOLI zapisati in širiti?
Vojaška uprava se bi morala zavedati, da s črtanjem nekaterih pro-tititovskih besed ne bo pomagala sedanjim voditeljem Jugoslavije, marveč da bo dosegla nasprotni u-činek, ker se bodo ljudje spraševali, zakaj ni prepovedala pred tremi in več leti vse one slike o obe-šenju Tita, ki so jih nosili italijanski šovinisti medtem ko je sedaj tako nadebudna na vsako besedico, ki bi utegnila užaliti.
S črtanjem nekaj protititovskih parol se ne more zmanjšati borbe tržaškega demokratičnega pokreta
govim tržaškim agentom in predvsem se ne more preprečiti borbe proti imperializmu, gospodarju in navdihovalcu titovskega fašizma ter podpihovalcu novega svetovnega klanja.
Toda to dejanje poleg vseh drugih vprašrnj ponovno postavlja na dnevni red tudi vprašanje svobode tiska, svobode združevanja, svobode izražanja in vseh onih svobod, ki nam jih tako pogostoma kratijo pod eno ali drugo pretvezo. Mislimo, da je zelo neumestno da bi se štiri in pol leta po končani vojni upravljalo neko veliko evropsko mesto — ki se svoje kulture nima sramovati pred nobenim mestom na svetu — preko vojaških ukazov in odredb.
Postavljamo zato to vprašanje na dnevni red in pozivamo vse demokratične množice Tržaškega o-zemlja, naj se združijo in zahtevajo vzpostavitev vsaj onih svobod, ki smo jih uživali za časa volivne
bo 3 in 4. febiuarje
li.ršUni odbor Zveze enotnih sindikatov obvešča, da je preložil datum zveznega kongresa od 27. I. na 3. in 4. februarja.
Po vteh deloviščih in vaseh so v teku volitve za določanje delegatov na ta kongres. Volivni shodi so zelo dobro obiskani.
proti titovskemu fašizmu, proti nje-1 kampanje.
„Če ga ne bodo fašisti streljali_____"
/e dvakrat smo postavili titofa-šistom «Primorskega» in novemu ljuDljansKemu Graziotiju, Krajge-rju kategorično vprašanje, kateremu MORAJO odgovoriti. Proslavljajo našega Tomažiča in uprizarjajo z njegovim imenom podle špekulacije, da bi preslepili ljudstvo. Nočejo pa povedati svojega mnenja o Tomažiču. Zakaj ne? Zakaj Kraj-gher noče demantirati, da je leta 1941. v Frančiškanski ulici tik pred ustrelitvijo tov. Tomažiča dejal: «CE FASISTI NE BODO STRE-LJALI TOMAŽIČA, BI GA MORALI STRELJATI MI». Upravičeno moremo misliti, da so s svojim molkom potrdili, da imamo prav. Navadni noji so. Vrhu tega pa kriminalci najslabše vrste.
Politični preganjanci bodo šli- h generalu Eddlemanu - Gladovna stavka v Ccrorieu
Da pod |rejo svoje gibanje za razširitev amnestije tudi na “naše področje so v sredo zjutraj stopili v gladovno stavko vsi priporniki zapora v ulici Coroneo.
Desetine in desetine partizanov, upornikov, demokratov sedi v ječi, ker so za časa narodno osvobodilne borbe izvršili svojo dolžnost in dosledno bili sovražnika človeštva, fašizem in nacizem kjer koli se je ta nahajal. Drugi so v zaporu, ker so se po vojni borili za vzpostavitev onih svoboščin, ki so jih tekom vojne zapadni demokrati zagotavljali vsem narodom na svetu.
Veliko število je onih borcev za svobodo, ki čakajo v zaporu, da uprizorijo proti njim nesramne procese, ki jih izzivajo Insisti, ičo-laboracionisti in ljudje, ki so za časa vojne prizadejali toliko gorja nasi zemlji.
Zato so vsi antifašistični politični priporniki z upanjem zvedeli, da je italijanska zbornica izglasovala uredbo o amnestiji, za kater > so sc
p i tley a^uie nesramno baranta-V^'hi lt0rn in D® Gaspierijem, Aikg oba imperialistična Ni e8a °arekata interesom slo-L °,z’ italijanskega prebi-
A iskai
k, hg ,'do se je in se" bori za ‘V živv ozemUu, za boljše in AC^nje
i bej ’ k' so deležni «vsestran-V8kr) j tukajšnje Vojaške upra-™i i. ,a himajo niti pravice go-
tp 77. tem ozemlju in podre-erese, interesom tabora 16 jjA, ačev in netilcev nove
našega ljudstva, za teptane pravice
■•S Liavn°sti
iArbe kU' Bori se s stopnjeva Vfia	za imenovanje gu-
VA ,ružitev obeh okupiranih
v svojem mate-
'i	vseh okupacijskih čet,
lA'tev^ia trenutno edino mož
5 CtA^di
k 'tj g‘qai tega se vsi protiljud-V Sq »AaniaJO v «Delo», zaradi Av« n,egi
D""s°vi lepaki deležni «lju-i ji n Zr)rhosti» Vojaške upra-^1 _u?aia. da je «Delo» gialli
,ali< Proti titofašizmu in im-
,'b
1 78rad'2aracli tega svojega zna-? 7 br- ' ,Sv°je doslednosti v bor-delovnega ljudstva, V'1 nas Slovencev, za naj-*ltof jV tržaškega vprašanja, listom in njihovim im-
Jugoslavija posfala vojaški labor
Nove UD Bovške grožnje proti našim ljudem
Tito potrdil rudarsko in kmetijsko krizo - Tov. Mariani ponovno napaden po agentih UDBe
(od našega posebnega dopisnika) | Tito je ta dejstva moral jjotrdi-SOt-TJA — Po pirdpisu pogodbe z 1 ti, ko je ugotovil, da delavci beže ZDA o svobodnem prehodu ame- iz rudnikov in tovarn, da se noriških letal iz, v in preko Jugosla- čejo odzvati prisilni mobilizaciji, vije skušajo titofašisti prikazati ta da delajo v primitivnih pogojh brez dogodek kot «zmago» njihove diplo- strojev in potrebnih naprav. K te-macije. Istočasno pa ga prikazujejo mu pa pravi, da bo odpomogel s jugoslovanskemu ljudstvu, ki vidi kapitalističnimi posojili in z do-vtem dogodku nov dokaz podre- bavami strojev ter industrijskih janja jugoslovanskega vodstva ame- naprav iz ZDA in drugih kapita-riškim Imperialističnim krogom, da lističnih dežel, o katerih trdi, da ni nič posebnega in da nima nobe- «spoštujejo enakopravnosti v eko-
nega političnega pomena. “Vsekakor pa je ta pogodba, če jo spravimo v zvezo z Rankoviče-ji dali razumeti, da bi bilo zelo ne- ! vimi klici na mobilizacijo v proti-rodno Vojaški upravi, če bi pred j letalsko organizacijo, odkrito priz-javnostjo zgledalo, da je bil lepak nanje, da so titofašistični voditelji
cenzuriran. «Svetovali» so celo, kako naj bi menjali besedilo.
Vojaška uprava se torej ponovno noče «zameriti» titofašističnim voditeljem Jugoslavije in ne dopušča, da bi kdor koli napadal titovsko vlado. Vsekakor je to dejanje nečuveno, ker težko prizadene ono svobodo tiska, ki je — vsaj v besedah — zagotovljena vsem pod podnebjem štirih ameriških svobod živečim ljudem.
Po mestu smo opazili raznobarvne lepake ERPa, ki pravijo, da se pod pokroviteljstvom te organizacije in pod pomočjo ZDA dvigajo naše ladjedelnice, naša industrija, nove hiše, itd. Zakaj pa ne bi ERP tiskala še nekaj lepakov in pove-
izpremenili Jugoslavijo v vojško taborišče ameriškega imperializma, kjer že očitno gospodarijo ameriški vojaški in gospodarski strokovnjaki.
Tudi Tito je v svojem novoletnem govoru potrdil, da je Jugoslavija postala trg, ki ga njeni sedanji voditelji izkoriščajo v prid ame-. riškim bankam, kapitalistom in lovcem za profit.
Ze pred časom so demokratični časopisi v svetu objavili vesti o prisilnih mobilizacijah Jugoslovanov v rudnike, gozdove in o živalskih pogojih, v katerih morajo črpati iz domovine bogastva, ki polnijo nato žepe ameriških kapitalistov in tito. fašističnega vodilnega sloja.
nomski izmenjavi»,
Medtem ko titofašistični voditelji s Titom na čelu obtožujejo Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije, da so skušale napraviti iz Jugoslavije svoj agrarni privesek, morajo s svojimi lastnimi besedami priznati ne le, da je Jugoslavija postala agrarni privesek ameriškega kapitala, marveč ogromno koncentracijsko taborišče ljudi, ki delajo za ameriški kapital.
Vsekakor je stanje tudi na jùgo-slovanski vasi tako obupno, da je moral priti do izraza celo v Titovem govoru. Medtem ko po eni strani pridiga da se «naglim tempom» uresničuje «kolektivizacija» kmetijstva in ko je že pred dvema letoma Kardelj «ugotovil», da je kulak na jugoslovanski vasi «uničen», mora danes s stisnjenimi zobmi povedati resnico. Tito mora najprej
saj tudi sami jugoslovanski listi ■ po drugi strani pa prizadevanje tito pravijo, da «armada odločilno pri- ' fašistov, da bi še nadalje spreme-
speva k ustanavljanju kmečkih zadrug». Po drugi strani priznava, da se «vrinjajo» v takozvane kolektive bogati kmetje, ki se tam vedejo kot gospodarji. In dejansko so gospodarji jugoslovanske vasi.
Poleg tega pa so titofašisti krenili tudi po poti likvidacije naprednega šolstva in napredne kulture v Jugoslaviji Na seji odbora svoje ameriško-churchillsker stranke so si zastavili nalogo, da postopoma likvidirajo jugoslovansko napredno usmerjeno šolstvo, ki so ga bili prisiljeni uvesti leta 1945. pod pritiskom jugoslovanskih narodov.
Najprej so si zadali nalogo likvidacije vseh «nestrokovnjakov» v šolstvu, t. j. vseh naprednih elementov. Istočasno pa se bodo oprli na «strokovnjake», čeprav niso «politično zanesljivi». To pomeni, da bodo ponovno začeli ukazovati po jugoslovanskih osnovnih, srednjih in višjih šolah stari idealistični učitelji in profesorji. Po drugi strani pa bodo odstranili vse učbenike, ki «ne ustrezajo današnji jugoslovanski realnosti in ki te stvarnosti ne zastopajo pravilno». Odpravili bodo namreč vse učbenike sovjetskih pedagogov in učenjakov. Vsekakor je vse to odraz seda-
nili Jugoslavijo v nebogljeno igračko ameriških imperialistov.
MILOŠ KODRIČ
priznati, da se «kolektivizacija» njega stanja v Jugoslaviji. Po eni vrši s prisilno mobilizacijo krnetoy<Ust*ani stopnjevani odpor ljudstva,
UDB se po krivdi nadebudne «civilne policije» nemoteno kreta po dolinski občini in vstrahuje mirno prebivalstvo. Nekaj večerov od tega sta dva Udbovska agenta u-stavilii na dolinski cesti delavca Ogrin Ivana, ga vprašala legitimacijo in nato rekla: «Ne, ta ni on». Koga iščejo torej ti ljudje? Morda tov. Marianija Petra, ki je že bil deležen njihove pozornosti? Zgleda, da je tako. Zaradi udbovske nevarnosti tov. Mariani ne more več zahajati domov v Mačkovlje..
Pred nekaj dnevi je tov. Mariani opazil, da ga neka oseba zasleduje. Isto osebo je našel v Miljah in na Orehu. Nato pa, ko je v torek zvečer, izstopil iz trolejbusa «D»v ulici Bajamonti, ga je ista oseba udarila z nekim kijem.
Vsekakor je vse to nečuveno, ker se te stvari dogajajo v mestu, kjer je 8000 policistov in 10.000 vojakov. Ali pa je UDB dobila proste roke?
V tej zvezi pa bi titofašistu Slavku Sformami postavili vprašanje, če kaj ve o teh napadih, ker se je zelo «dobro» izkazal proti tov. Pur-geriu prej in nato pri Domju proti istemu tov. Marianiju.
tako vztrajno borili predstavniki revice. Toda Vojaška uprava razširja na naše področje same ene u-redbe in zakone italijanske republike, ki moie jo prizadeti naše prebivalstvo, a ne misli razširili onih zakonov, ki bi doprinesli nekaj zboljšanja težkemu stanju našega o-zemlja.
Večkrat so demokratične organizacije, politični preganjanci, invalidi, partizani in nato tudi Enotni sindikati zahtevale amnestijo za an. tifašistične politične pripornike. V poslednjem času je ponovno povzela korake v tej smeri zveza političnih preganjancev.
V času ko so stopili v protestno gibanje politični priporniki v Go-roneu in ko je policija ojačala svoje straže, da se iz tega ne bi «izcimil» kak «upor», je končno general Eddleman, glavni ravnatelj civilnih zadev pri ZVU sporočil tej zvezi, da je pripravljen skupno z visoko osebnostjo ZVU na diskusijo o vprašanju amnestije.
Dotaknili se ne bomo vseh vprašanj, ki jih bo zveza političnih preganjancev postavila gen. Eddle- j manu, marveč samo nujnosti, da se razširi na naše področje uredba o amnestiji De Gasperi-Togliatti, ki _ je veljavna v italijanski republiki i od 22. junija 1946, in ki zagotavlja nekaj večjih omilitev za politične pripornike. Poleg tega pa bo delegacija političnih preganjancev postavila vprašanje razširitve na naše področje uredbe o pomilostitvi, ki jo je pred kratkim sprejela italijanska zbornica.
Najvažnejša za naše področja je prva uredba, ki bi odprla vrata skoro 20 političnim pripornikom, ki čakajo na proces zaradi stališča, ki ga zavzemajo napram partizanom in upornikom okupacijske o-blasti in zaradi provokotorskega vedenja fašističnih elementov. Drugih 20 pa bi bilo pomiioščenih, ker so dobili visoke zaporne kazni. Prav tako bi padle obtožbe napram 50 in več osebam, ki v prostosti čakajo na proces zaradi dogodkov, k so se odigral iza časa vstaje ali v maju 1945.
Prepričani smo, da bodo oblasti upoštevale te predloge in da bodo ukrenile potrebno, ker je res sramota, da sedijo v zaporu ljudje, ki so žrtve onih, ki se danes svobodno kretajo in se celo upajo dvigati slavospeve proslulemu fašističnemu režimu.	•< I
S temi amnestijami bi bili po-miloščeni tudi nekateri navadni priporniki, ki niso zakrknjeni zločinci, marveč ljudje, ki so jih vojne razmere prisilile na protizakonita dejanja.
Zveza partizanov STO in Zveza ES sta poslali ZVU dve pismi, v katerih zahtevata rešitev te.ga vprašanja, ki ni samo vprašanje' huma-
Pozdravi „Delu“
Volksstimme
Avstrijska «Volksstimme», o-srednje glasilo Komunistične partije Avstrije pozdravili ob njegovi prvi obletnici bojno glasilo demokratičnih Slovencev Trsti. Kot nadaljevalec starega bojnega glasila proti fašizmu vodi danes vaš list težko borbo proti imperializmu in njegov m titolašističiilin hlapcem. Mi, avstrijski komunisti «mo solidarni in enotni z vam', ker vodite to svo o borbo na posebno težkem področju in vam /elimo najveije usrehe v nadaUnem delu.
ERWING SCHILlING glavni urednik «Volksstimme»
Daily Worker
«DELO» - TRST
Ob prvi obletnici vašega izida vam «Daily Worker» pošilja tople, bratske pozdrave in solidarnost v vaši borbi proti titovskemu izdajstvu in imperialistom, ki poskušajo napraviti iz Trsta vojno ooorišče. Vemo, da boste izpolnili svojo težko nalogo ter izbojevali tržaškemu ljudstvu mir in demokracijo.
DAILY WORKER - London
Solidarnost, ki jo je deležel naš list ob svoji prvi obletnici, je najboljši dokaz pravilne borbe, ki jo vodi tržaški demokratični pok ret ifi ves demokratični tisk proti vojnemu hujskaštvu in nacionalizmu.
SIAU
Poleg pozdravov, ki jih je list prejel iz inozemstva, se kopfSijo pozdravi tržaških demokratičnih organizacij, tovarn, vasi.
Pozdravu CK KP STO se je pridružilo voščilo SIAU, ki Se glasi: Ob I. obletnici ponovnega izida slavnega «Dela» vošči SIAU, glasnik čustev vseh slovanskih in italijanskih demokratov, borbenemu glasilu Osvobodilne fronte še boljšo bodočnost in vedno vetje uspehe v težki borbi za zmago demokracije in bratstva med narodi tega ozemlja nad italijanski reakciji vdmjanem šovinizmom i nnad od izdajalske beograjske klike plačanem nacionalizmom.
Komunisti ladjedelnice Sv. Marka pa nam v imenu slovenskih in italijansk'h komunistov ter detno-kratov te. tovarne čestitajo k I. obletnici. «Sirjenje «Dela» na podeželju in med Slovenci je utrdilo med slovenskim prebivalstvom in-temacionalistično zavest in osnove «lovansko-italijanskega bratstva. «Delo» je s svojim neizprosnim razrkinkovanjem vsakega zakrinkanega ati odkritega nacionalizma in s svojo pomočjo borbi jugoslovanskih narodov proti titofašistom zaslužil zaupanje vseh demokratov Trsta».
«Z vami smo, dragi tovariši in prijateli «Dela» — pravijo naši iunašk: partizani v svojem pozdravu —». . . zahvaljujemo se vam za vaš deprmos v borbi proti tjtofa-šizmu in k gr je «Delo» poneslo med Slovenci glas resnice . . .».
Ob I. obletnici ponovnega izida "DELA, bo jutri, 7. t m. od 20.30 dalje v dvorani P. D. 'S. Škamperle, pri Sv. Ivanu (tramvaji 3, 7, 9)
kulturna prireditev in zabavni večer
Prisostvovala bosta ter spregovorila tovariša
VITTORIO VIDALI in Šiškovič Kare!
(MITKO)
Slovenci, strnimo se okrog svojega borbenega glasila, pokažimo svojo ljubezen in predanost listu, ki se vztrajno in dosledno bori proti imperializmu in titofašizmu, za mir in demokracijo v svetu.
^ nosti. marveč pravičnosti. |
Borbeno voščilo so nam tudi poslali komunisti Tovarne strojev, ki pozdravljajo «Delo» kot «borca za slovenske narodnostne pravice».
Naši politični preganjanci pa nalagajo Delu dolžnost, naj se vztrajno bori za vzpostavitev demokratičnih svoboščin in za bratstvo med narodi. Rdeče Trebče so tudi poslale preko celice Komunistične partije svoje voščilo «Delu».
Prav tako ni izostala Slovensko-hrvatska prosvetna zveza, nosite-ljica napredne ljudske kulture na našem ozemlju. «V tem letu — pravi pozdrav — ste opravili ogromno in važno delo v obrambo miru in demokracije ter še posebno narodnih in kulturnih pravic Slovencev . . Želimo vam, da bi list najlepše uspeval tudi v bodočnosti upamo čimprej kot dnevnik — v korist vsemu delovnemu ljudstvu Tržaškega ozemlja . . .».
Celici «Duše» in «Miklavec», v katerih so včlanjeni Slovenci in Italijani sta poslali listu svoj borbeni pozdrav in najlejša voščila za bodoče delo.
Naši mladinci, ki so se tako odločno uprli ob objavi resolucije IU titofašističnim spletkam in nakanam so nam poslati v pozdrav pismo. ki je našemu listu prav posebno dobrodošlo,
«Delo» se prav z vsem srcem zahvaljuje za vse pozdrave in vsa voščila in zagotavlja, da bodo ta pisma služila listu kot zaobljuba, kateri se ne bo smel iznevereti.
-------------«7- !
Članek P. Judina iz lista "Za trajen mir in ljudsko demokracijo,,
Pomoč Sovjetske zveze Jugoslaviji po vojni je znašala 794 milijonov rubljev Kaj je poslala ZSSR Jugoslaviji ? - Popolno opremo za najrazličenjše tovarne itd - Z razkrinkanjem Titove klike so dani pogoji za ojačanje borbe revolucionarnih sil v Jugoslaviji
f ju zaščito ungiu-aniemkih im- Kot n. pr. iz Svetovnega kongresa bo zvesta marksizmu-leninizmu in periaiistuv sna .ulova Kuka goro- partizanov miru, iz meunaroctne or-’ tradicijam proletarskega mterna-stasne klevete proti ue^elam ijuu- gamzacije zena, iz vodstva med- cionalizma. To je revolucionarna sKe demokracije m sovjetski zvezi, narodne organizacije novinarjev in pot komunistov vseh oezel, kjer Una poskusa prikazati, ua imperia- ! juristov. Jugoslovanski agenti niso vlada nedemokratičen, fašističen re-
listi rnso Hujskači za novo vojno pioti zsàk, nego da je sovjetska zveza tista, ki pripravlja novo vojno. Tu je nedavno izjavljal Djilas pred OZN. jugoslovanski agenti Wall btreeta poskušajo prikazati, «da se je kapitalizem v vseh deželah Evrope pojacu in da mu trenutno niso potrebne vojtie». 'Tito in njegovi pajdaši obtožujejo Sovjetsko zvezo «imperializma», zatiranja drugih naroaov itd. 'Jjoda teh protirevolucionarnih kievet ni vredno pobijati. Zadovoljimo se s tem, da navedemo nekatera dejstva.
Znano je, da je takoj po koncu vojne, podvzela ZSSH vse mogoče mere, da bi pomagala Jugoslaviji dvigniti in razviti svoje narodno gospodarstvo. Na osnovi trgovinskih pogodb, ki so bile sklenjene z Jugoslavijo aprila 1945, junija 1946 in julija 1947, je Sovjetska zveza poslala Jugoslaviji od 1945, do 1948. leta raznih proizvodov v skupni vrednosti 541.600.000 rubljev.
Sovjetska zveza Je na prošnjo jugoslovanske vlade zeie, pomagati Jugoslaviji, dvigniti njeno narodno gospodarstvo, dobavila Jugoslaviji
bili prepuščeni na mednarodni festival in kongres mladine. Jugoslovanski vojni hujskači so bili izgnani tudi iz drugih mednarodnih ueinokratičnih organizacij, drugače ni moglo biti. danes, ko je Titova klika razkrinkana m postavljena ob sramotni steber, koi banda od anglo-ame-riskega imperializma plačanih spi-jonov, se bo nedvomno pojačalo gi-oanje revolucionarnih Demokratičnih sil v Jugoslaviji
.na.nviiu.,1 revolucionarnih Sli v iiotruiijOuti Jugoslavije in jugoaio-vanskin emigrantov-i e voi ucionar-jev, ki se bore proti kontrarevolucionarni kliki ìzuajaicev in re-negato v, ima izrazito napreuen značaj in preustavija sestaven aei splosne ironie komunistov, za nnr, demokracijo m socializem.
V	tej borbi imajo odločimo vlogo časopisi, ki jih objavljajo jugoslovanski emigranti v Zbbit, Češkoslovaški, ftumuniji, Bolgariji in na Poljskem.
V	interesu mednarodnega delavskega gibanja, v interesu socializ-
,proizvode na kredit in to v skupni1 mu in proletarske solidarnosti mo-vrednosti 794 milijonov rubljev. Tujo komunistične partije in ves ta-Jugooslavija je dobila s temi po- bor demokracij in socializma pod-sojili železne metale, volno, gu- preti in pomagati z vsemi silami mo in drugo blago, 85 lokomotiv in revolucionarne sile delavskega 5700 vagonov. Nadalje se je Sov-1 razreda in vseh delovnih ljudi Ju-jetsfa zveza obvezala julija 1947, goslavije v njihovi borbi proti špi-
da bo poslala kot posojilo Jugoslaviji popolno industrijsko opremo za kovirnasko družbo, ki bi lahko proizvajala letno 4.00.000 ton surovega železa, 500.000 ton Jekla, 300 000 ton železnih plošč in 600.000 ton koksa; nadal,e opremo za rafinerijo petroleja z zmogljivostjo JOO.OOO ton letno in opremo za podjetja rudarske, petrolejske industrije, industrije neželeznih kovin in za tovarne žveplene kisline.
To je le nekaj dejstev o gospodarski pomoči -Sovjetske zveze narodom Jugoslavije, ki postavljajo odločno na laž Tita in njegove pajdaše kot klevetnike in provokatorje.
Niso razumele samo Komunistične partije vseh dežel, da je Titova klika gnezdo anglo-ameriškega imperializma, da stopa ta klika v prvi vrsti med vojnimi hujskači proti vsemu demokratičnemu in socialističnemu taboru pod vodstvom Sovjetske zveze; danes so to razumele demokratične množične organizacije in druge nestrankarske organizacije, bodisi mednarodne, kakor tudi v nacionalnem merilu.
V poslednjem času so bili jugoslovanski imperialistični agenti izgnani iz mednarodnih organizacij,
Zim.
Zločinski načrti anglo-ameriških imperialistov v borbi proti komunizmu in demokratičnemu taboru so doživeli še enkrat uničujoč poraz. Klika izdajalcev Tito, Kardeij, Djilas, Rankovič je popolnoma razkrinkana, kot banda agentov, plačanih od anglo-ameriških imperialistov. Nihče več ne more smatrati to kliko kot «komunistično partijo» in sedanjo Jugoslavijo kot «komunistično državo» vkljub vsem željam anglo-ameriških imperialistov in njihovih jugoslovanskih hlapcev. Sile demokratičnega in socialističnega tabora so se še bolj utrdile, odkar so popolnoma razkrinkale jugoslovanske fašiste, ki se skrivajo za komunistično krinko. Komunistične partije so strnile še bolj svoje vrste v enotno fronto pod veliko in nepremagljivo zastavo Mar-ksa, Engelsa, Lenina in Stalina.
Borba proti kulakom v deželah ljudske demokracije. V Jugoslaviji podpirajo titovci kulake, špekulante in črnoborzijance
MLADINSKA
jonom in morilcem, plačancem od Angloameričanov, ki so spravili Jugoslavijo v polkoloniaino odvisnost tujega imperializma.
Iz vseh dejstev, ki so jih komunistične partije izvedele (bodisi da so članice Inforrobiroja ali ne) o zločinskih dejanjih špijonov in morilcev, plačancev anglo-ameriških imperialistov, izhaja nedvoumno, da je Titova klika fašistična banda špijonov ;n ubijalcev, ki je potegnila Jugoslavijo v tabor imperializma. Zato komunistične partije vsega sveta vidijo v tej bandi sovražnike delavskega razreda in kmetov, sovražnike narodov Jugosla-/ vije. Zato je izjavil Informacijski urad v svoji resoluciji novembra 1940, da je «trenutno KP Jugoslavije padla v roke sovražnikov ljudstva in je izgubila pravico naziva-ti se komunistična partija». Ona je postala aparat, ki izpolnjuje vohunske nalog" „’('ike Tito-ttankovlč.
Revolucionarne sile v notranjosti Jugoslavije so si zastavile ob aktivni pomoči jugoslovanskih komunistov in političnih emigrantov kot glavno nalogo ustvariti, vkljub terorju in fašističnemu zatiranju, ilegalne organizacije, da bi obnovile na njihovi osnovi Komunistično partijo Jugoslavije, Partijo, ki
h f f
d t ^
Poklicna prijatelja
LE KORAJŽNO NAPREJ...
Iz dela skupine komunističnih mladink pri Sv. Ivanu
Centralni komitet komunistične mladine si je zadal svojevrstno nalogo, da obišče jxitom svojih članov posamezne skupine mladih komunistov, pregleda njihovo delovanje in življenje ter jim nudi one nasvete in pomoč, ki jih bodo mladinci in mladinke brez dvoma potrebovali.
Namen tega članka je, da v kratkih obrisih prikažemo, kot prvo skupino, delovanje in organizacijo skupine mladink komunistk pri Sv. Ivanu.
Mladinska komunistična skupina pri Sv. Ivanu se je ustanovila pred dvema mesecema. Skupina šteje sedaj 15 mladink v starosti prilično
14	let in celo mlajših. Marsikdo se bo morda zaničljivo nasmehnil, čes
15	mlad nk, saj to je skoro kot nič, kaj :e boste bahali. Toda poglejmo kak. no je bilo stanje v mladinskih vrst h pri Sv. Ivanu pred par leti. Takrat so štele mlade komunistke pri Sv. Ivanu le 5 članic, toda še te le na papirju, ker sta bili aktivni le dve. Danes pa, ko se je ozračje razčistilo je povsem drugače. 15 aktivnih in požrtvovalnih mladink predstavlja nedvomno za začetek že lep uspeh- Nakar pa ne mislite, da se bodo svetoivanske mladinke pri tem številu ustavile. Zadale so si nalogo, da bodo v mesecu za razširitev mladinske zveze povezale v
svojo skupino vsaj nadaljnih 9 mladink. Prepričam smo da, bodo to obvezo tudi držale.
Kako se pa te mladinke udejstvujejo? — nas bo marsikdo vprašal. Takoj bomo radovedneže zadovoljili.
Predvsem naj navedemo da so svetoivanske mladinke pridno in marljivo pomagale pri «Otroški božičnici». Izdelale so nad 70 komadov otroških igrač. Iz neuporabnih koščkov blaga so sešile prav «luštne» zajčke, slone, psičke in sličas drobnarije, ki so v radost in veselje našim pionirčkom. Navedemo naj le par imen iznejdljivih deklet. Mevla Marija, Bat Lilijana, Visinti-ni Livija. Pa brez zamere če nismo navedli vseh. Nabrale so precej volne Ih večjo'vsoto denarja — vse za «Otroško božičnico».
Tildi pri zbiranju podpisov za voščila tov. Stalinu se je svetoivan-ska dekliška skupina dobro «izkazala». V prvi vrsti pa Marija Mevla, Laura Pescatori in Justina Veroni.
Kaj pa prosveta ih šport? Mlade
komunistke se marljivo vadijo
slovenskem pevskem zboru «Škamperle», kjer žanjejo izdatne uspehe. Tudi na šport niso pozabile, temu je živa priča borbena ženska četa košarke, kjer so te mladinke v prvih vrstah
Vse to
toivanskim mladinkam želimo obilo uspeha. Le «korajžno» naprej po tej poti!
Prihodnjič pa se bomo oglasili, kje drugje in niti najmanj ne dvomimo, da bomo doživeli prijetna iznenadenja.
Taktika in intrige angleške špijonažj u za časa osvobodilne vojne v Jugoslavi
Mihajlovic - glavna šahovska figura anglezev do 1943 - z izprem*1" I hu taktike imperialistične špijonaže postane ta Tito in njegova provokator8*11 N| skupina glavna lutka reakcije - Delo anglo-ameriških "vojaških misij» y L goslaviji: od špijonaže in sabotaže do umorov in sodelovanja z okupatorji
Vsak dan prihajajo na dan no- čina podpolkovnika, a 1945. leta je viji- Zato je na vse načine va dejstva, ki odkrivajo protiljud- postal prvi sekretar angleškega po- zovaV svojo «demokratičnost»'
raj-
sko delo špijonov Titove klike in njene zločinske vezi z anglo-ame-riškimi imperialisti za časa druge svetovne vojne.
V borbi proti narodno - osvobodilnemu pokretu Jugoslavije so an-glo-ameriški imperialisti z ozirom na situacijo najprej izkoriščali in uporabljali izdajalca jugoslovanskih narodov. Mihajloviča m njegove četnike, a pozneje svojo prikrito agenturo, špijonsko kliko Tita-rtankoviča.
Od 1941. leta so nazadnjaški krogi Anglije in ZDA dajali vsestransko pomoč izdajalcu jugoslovanskih narodov Draži Mihajloviču. V štabu Mihajloviča so gospodarili anglo-ameriški oficirji na čelu z Amrstrongom prezkušenim agentom «Intelligence servicea». Mihajlovic je bil bogato preskrbljen z zlatom, orožjem, municijo, obleko in sličnim. V tem razdobju je postavil stari reakcibnar, smrtni sovražnik socializma in vsega napredka v svetu, Winston Churchill vsa svoja u-panja na Mihajloviča, ker je računal, da bo Mihajloviču s svojimi četniki uspelo zadušiti antifašistično narodnoosvobodilno borbo v Jugoslaviji.
Razlogi za izpremembo taktike 1943
Vendar pa so morali anglo-ameriški imperialisti že začetkom 1943. leta izpremeniti svojo taktiko zaradi nastale situacije v deželi. V vojni proti fašistični Nemčiji je prišlo do odločilnega preloma, ki je neločljivo povezan z dosedaj v zgodovini še nevidenim razbitjem nemško - fašistične vojske pod •Stalingradom. Zmaga pred Stalingradom je bila nova opora, ki je poživila in okrepila narodno-osvo-bodilni pokret v Jugoslaviji. V tem času so se četniki Mihajloviča toliko kompromitirali v očeh narodov Jugoslavije in vsega demokratičnega javnega mnenja da bi njih na-
ie zelo razveselìivo Sve-1 daljna javna PodPora m°gla *ko-il* I kovati načrtom ang,o - ameriških reakcionarjev.
V teh dneh anglo - ameriška špijonaza aktivizira svoje vezi s svojo drugo agenturo, Titovo spi-jonskc kliko, ki se je polastila vodstva KPJ in narodno - osvobodilne ga pokreta Jugoslavije.
Ob novem letu je prejela Zveza antifašistične mladine Trsta nadaljna voščila od češkoslovaške in albanske mladine.
XXX
Na iniciativo ZKM se je vršil v četrtek 29. decembra sestanek mladincev in mladink, delavcev in brezposelnih, na katerem Je bil sestavljen Glavni odbor, ki bo vodil preiskavo med tržaško mladino, da bi se razkrilo dejansko stanje v katerem živi tržaška v mladina.
NARODNI PLESI
■B.’SE*?.''
Spijonski centri in načrti za oKupacijo Jugoslavije
Ou neposreuni pomoči titovcev je množim nenasitnih anglo
ame
usKin spijunuv nupoinna oureut jugoslovanskih partizanov. V ivai-ru in pozneje po zavzetju južne
slaništva v Beogradu.
O mišljenju tega prekanjenega reakcionarja >n špijona govori dovolj ze samo dejstvo da je, vest o zmagah sovjetske armade pod Kur-skom in bjelgorodom, o osvoboditvi Orela izzvala pri njem tako besno zlobo, da je m mogel skriti pred jugoslovanskimi partizani, ki so skupno z njim bivali in živeli.
ui ugelli kongresu antdti^ j j utaja iH
Titovci pomagajo pri razpredanju tuje špijonaže
Od konca 1943. letu se je nahajal na čelu angleške «misije» v Jugoslaviji pustolovec in spij on Mac Leali, ki je za svojo zvesto siužbo angléskim reakcionarjem dobil cin
uiigaunega sene*«.-. *. rea svoj.m uanuuum v uugus.uvijo je uouu *n-strukcije neposreanu v c* viiuivniiia. Mac Lean je uobii nalogo, u« cim popomejse izkorišča imperialistične agente v Jugoslaviji za izvedbo zločinskih načrtov angio - ameriških imperialistov.
bkupno z Mac Leanom je prišla v Jugoslavijo večja skupina angleških agentov, ki so imeli na svojih ramenih mnogo let spijonskega in provokatorskega dela, službe v kolonijah zverinska obračunavanja z narodno - osvobodi,runu pokreti zatiranih narodov, rito in njegovi sodelavci so razmestili te agente po štabih m partizanskih odredih, kjer «o na široko razvili svojo provoku-torslm dejavnost. Preko njih je Mac Lean zbiral ljudi, ki so bui primerni za izvrševanje angio-ame-riskih načrtov, a po drugi strani podatke o poštenih komunistih - in-lernaciunanstih, zvestih svojemu narodu, ki sp bili' za prijateljstvo s Sovjetsko zvezo.
Kot posledica zločinskih dogovorov med Mac Leanom in bando Tito - Rankovič je bilo ubitih mnogo stotin najboljših sinov jugoslovanskih narodov.
"Intelligence Service,, naroči bombardiranje sovjetske misije
Pr.hoa sovjetske vojne misije t
Narodni ples sovjetske mladine v moldavski republiki
Italije v Bariju, so se razmestili ogromni obveščevalni s tabi: angleški slab st. žbb, kasneje st. 599, ameriški SBS in mnogi drugi. Tito in njegovi pomagači so pričakati anglo - ameriške agente z razširjenimi rokami. Kot je sedaj u-gotovljeno, so imeli ti agenti na-iogo, da pripravijo pogoje za bližnjo okupacijo Jugoslavije s sram anglo - amertiške vojske, ki se je nahajala na italijanski obali Jadranskega morja od Taranta do Ancone. V Briudisiju, Bariju, Mol-fetti, Foggi, Barletti in drugih obmorskih mestih Italije so biie takrat pripravljene padobranske divizije, «komandosi» v sestavu katerih so bili fašisti iz Andersenove armade. Vse te enote so bile odre.ene za okupacijo Jugoslavije Do česa bi to privedlo, govori najboljše primer Grčije, ki je bila zasedena od angleške vojske in to šele takrat, ko so junaški borci ELASa že izgnali iz de)eie hitler-jevce.
Za izvrševanje spijonskega in pro-vokatorskega dela je poslal Churchill v Jugoslavijo svoje najboljše agente. V sklopu prve angleške «misije» v Jugoslaviji maja 1943. leta je bil tudi dobro znani špijon Dikin, osebni sekretar in prijatelj Churchilla. Tito ga je sprejel kot svojega prijatelja. Churchill je visoko ocenil «zasluge» Dikina, tekom pol leta je že napredoval do
RESOLUCIJA CENTRALNEGA KOMITETA KP STO
ZA ŠIRŠA ZAVEZNIŠTVA
V okviru treh resolucij Informacijskega urada je Centralni komite na zadnjem zasedanju, ki je bilo 26. novembra in 3. decembra razpravljal o problemu politike komunistov v pogledu svojih zaveznikov.
Po obširni debati je bila sprejeta naslednja resolucija, ki je do danes nismo morali objaviti zaradi stavke tiskarskih delavcev.
V tem razdobju razvoja mednarodnih dogodkov je potrebno, da obrnemo vso pozornost Partije in vseh tovarišev, na okrepitev in izboljšanje dela za ustanovitev med prebivalstvom najširšega gibanja v aktivno obrambo miru, ki je nevarno ogrožen.
Imperialistični tabor je že prešel iz navadne propagande in političnih ter diplomatskih priprav na dejanske in materialne priprave tretje svetovne vojne.
Tudi na STO se občutijo posledice vojnohujskaške politike imperializma: znižanje proizvodnega aparata; poslabšanje življenskih pegojev vseh aktivnih slojev, naraščanje policijskega in sodciijskega pritiska ter razširitev tujih vmešavanj. Tudi v Trstu- ki je v imperialističnih načrtih določen, da se spremeni v vojaško strateško bazo, treba vedno bolj razviti in razširiti fronto miru, demokracije in dela. Tej perspektivi treba prilagoditi vse delovanje Partije. Politika zavezništev je ena izmed osnovnih nalog vseh komunistov.
Zavezništva se uresničujejo tud i s sporazumi začasnega značaja in na podlagi ene same zahteve, s strankami ali političnimi skupinami ali frakcijami strank. Toda zavezništva se uresničujejo predvsem na bazi, v posameznih tovarnah, v okviru poedinih slojev prebivalstva, v enotnosti akcije skupine meščanov tudi samo za eno konkretno zahtevo.
Zaradi tega so velike važnosti, ne samo že obstoječe organizacije in množični pokreti marveč tudi nove oblike organizacij in pokretov ali sporazumov, ki bi jih razvoj dogodkov narekoval.
Množične organizacije se morajo razlikovati ena od druge. Vsaka mora braniti določene interese, zadovoljiti mora gotove potrebe določenih slojev ali skupin.
Pozornost treba posvetiti tudi malim stvarem držati se konkretnih potreb in interesov poedinih slojev in skupin.
V vseh slojih vrstah kakor tudi v poedinih skupinah treba zbuditi zavest in enotnost brez ozira na politična ali verska mišljenja in na narodno pripadnost. Enotnost in enotna borba dajejo možnosti za obrambo tudi malih posameznih interesov.
KP tolmači danes interese in težnje, lahko rečemo, vsega prebivalstva. Da bo pa mogla izvršiti to svojo nalogo se morajo vsi tovariši boriti proti vsaki brezbrižnosti in sektašenju. Naučiti se morajo takega načina dela, ki naj bo vsem razumljiv, tako da bo lahko združeval ljudi najrazličnejših mišljenj.
Velike važnosti je resnost v predlogih, poštenje, zvestoba sporazumov, izpolnjevanje danih obljub, vse to brez vsake demagogije.
Komunisti si morajo pridobiti zaupanje, ne smejo uporabljati metod vsiljevanja, marveč si morajo pridobiti vodilne vloge edino s
aktivni, trdni in pogumni, to je tist.i
tem, da se pokažejo kot najbolj ki doprinašajo najboljše rešitve.
Osnovne važnosti pa je enotnost delavskega razreda, ki je še posebno podvržena reakcioanarni in imperialistični ofenzivi. Načrten napad je predvsem osredotočen proti delavskemu razredu. Z znižanjem življenske ravni hočejo ti krogi doseči, da bi moralo ljudstvo plačevati izgube zaradi gospodarske krize in stroške priprav vojne. Predvideva se, da se bp ofenziva proti pogojem življenskega obstoja ljudstva še okrepila. Zaradi tega je na vidiku razvoj velikanskih borb na gospodarsko - sindikalnem polju. Največjo pažnjo treba torej posvetiti sindikalnemu sektorju, kjer treba napeti vse sile, da se vsaj doseže enotnost akcije delavskega razreda na deloviščih in v tovarnah.
Borba za združitev je obenem borba proti sovražnikom enotnosti, povzročiteljem razdorov na sindikalnem polju in proti sejalcem nezaupanja.
Predvsem je treba naznačiti provokacija tukajšnjih agentov titove klike, ki, ne oziraje se na stroške, napenjajo vse sile, da bi ovirali združitev ki se v tem letu izvaja. Z vsemi silami skušajo obdržati ali celo poglobiti stari razdor med delavci ki jih hočejo še nadalje raz-dvojevati ali pa vsaj sejati med njimi nezaupanje in pasivnost. Vsakega posameznega provokatorja treba neizprosno razkrinati.
Tudi na tržaškem ozemlju’ kaže titovska klika že popolnoma odkrito svoj značaj podružnice, ki je v službi anglo-ameriškega imperializma. To je povsem razvidno iz vsakovrstnih zunanjih pojavov kot: ovajanja antifašistov anglo - ameriški policiji, atentati UDBe, vedno bolj odkrito sodelovanje na polju slovenske kulture in v občinskih upravah z nacionalističnimi elementi, ki sc znani, da so že več let povezani z anglo - ameriškimi imperialističnimi krogi, dejanska podpora kozmopolitiskim elementom .odkrito stališče za obdržanje «status quo in vojaške okupacije STO ter končno, nesramni protisovjeti-zem, ki prekaša celo nacističnega.
S predstavniki te bande niso možni riikaki stiki, kot niso možni s fašizmom. Proti tem treba voditi edino le borbo.
Enotnost delavskega razreda je osnovne važnosti tudi zaradi tega, ker olajšuje enotno uvrstitev drugih slojev, ki iščejo izhoda iz sedanjega nevzdržnega stanja. Politična mobilizacija slojev, ki niso delavci ni samo velike važnosi za sestavo obširnejše fronte miru, marveč je povsem možna. Dani pogoji se v tem smislu ugodno razvijajo.
Žene, mladina, upokojenci, kmetje, intelektualci, obrtniki, mali trgovci kakor tudi industrije! občutijo vso težo zastoja proizvodnje in veliko neugodje zaradi propasti javnega življenja,
Status quo, to je trajnost sedanjega položaja, ki se razvija v vedno večjo kolonizacijo, postaja za vse ludstvo iz dneva v dan bolj nevzdržno, tuja vmešavanja pa vedno bolj neznosna.
Med raznimi strankami, ki jih podpira imperializem so v teku prelomi. V poedinih strankah so vidne okrnitve in naraščajoče odcepitve med soditelji in bazo. Treba je zbrati in združiti vse tiste sile, ki so v opozicij proti imperializmu.
Množično delo in pridobitev zaveznikov zahteva seveda velikega potrpljenja in vztrajnosti. Uspehi niso vedno lahki. Toda vsak uspeh, čeprav neznaten je važen. Zaupanje, da bodo, po svojih možnostih in zmožnostih sile miru prevladale nad silami vojne, je prvi predpogoj velikih uspehov.
uugosiavijo je izval pri ivtac Leanu napau zivaLke zlobe. Znano je siedete dejstvo. Takoj po prihodu sovjetske misije in ko se je razmestila v okraju frvara, je bila podvržena težkemu bombardiranju nemškega letalstva. Pozneje se je izvedelo, da je bil poslan takoj po pri-noau nrensravniROV sovjetske armade agent k Nemcem s točnimi poaatki, kje se nahaja sovjetska misija. To gnusno izdajstvo je bilo delo Mac Lea n a in njegovih jugoslovanskih pajdašev iz klike Tito-Rankovič.
Brez primera po svoji surovosti in cinizmu so bila tudi bombardiranja s strani anglo - ameriškega letalstva. Bombardirali so mesta, ki niso imela vojnega pomena. Te načrte za bombardiranja je izdeloval Tito skupno z. angloameriškimi oficirji. Septembra 1943. leta, po kapitulaciji Italije so ljudske množice Splita razorožile italijansko posadko in vzpostavile ljudsko oblast v Splitu in okolici. V tem času je bil izvršen na Split težak napad anglo - ameriškega letalstva, ki je prizadejal silno škodo in raz-rušenje. Ravno tako prebivalci Beograda, Podgorice in drugih mest, kjer se je vrgla anglo - ameriška aviacija sadistično prav na delavske četrti in povzročila na tisoče žrtev, ne bodo nikoli pozabili teh grozodejstev.
ne iiLuu.iie je n. pr. id
v Urvtiiu i»tcin in uKoren ^
iidtitopji pred kongresom
s P°‘

vum
ume.
v imenu
angiesKe
m
ue«iu pa on ni mogel skriti z'®.. •n mr/.nje proti jugojiuvMb®1®^,
rodom m proti gi borci viti. korpusa se «v-jo stucaja, ko je ttanaoiph L *
cliiii strgai rdečo zastavo, = i
aeinoKractJ^i s
post
Pred
»daji
°°diln
STO, 'kih d s*8von «as v( "kupa b°rbi ,ev it,
so prebivalci neke vasi kh ivrajme prišli nasproti Partizaj0,. mu oureuu, ki je osvobodil »’ I vas.	•
Randolph Churchill je bil d® J časa v štabu V tli. korpusa, KJ
poveljeval narodni heroj
vije, polkovnik Vlado Džetko
ivi!
Churchill - mlajši ni za“"C,js»| svetil toliko pažnje Vlil- k°fuj
žanra®
korf,,
»ahalf
jo ®°
v bližini Dalmacije, ki so okupirati angleški pogledu cele vrste partizans»"^ čelu vh «n stati j
not, na
impenag f
katerih so st
sti Titovi pajdaši Koča jtl Peko Dapčevič, Ivan Gošnja J drugi, je mogel biti Churchi jJ ren in zadovoljen. Drugače ™ I bila stvar v VIII. korpusu. I
il iotrol Vlado	■ iti
terem je poveljeval Vlado 11 vič bivši črnogorski delavec. A
bil z vso dušo predan s
voje»11
of
rodu. Džetkovič je bil globok0 I čen, ker so anglo - ameriikj^ I
ščevalci vtikali svoj nos v v'
goslovanske zadeve ter se 3e njihovim zahtevam.
Vloga Churchillove^ sina
Značilno je, da se
Chu>f‘
mlajši od samega začetka Vilen-
ske ofenzive dobesedno ni Pr iz vasi Tičevo, kjer se )e^oreli
nil
jal Džetkovičev štab. Ta ^ špijon je zlobno reagiral na P ^jli ki jo je sovjetska armada
Upt 16 rn 'enje kot g
H
Slo
'kron
X
N
to,
jugoslovanskim partizanom. 0[Cii-V tem času so fašisti zače ^ sl,t
živo na glavne Džetkovič6 oJ m so štele sile Nemcev «ai )e do b tisoč vojakov DzetK°tauili'' imel le 1.700 borcev. ya pf pogoji je bila obramba	s<
smiselna in polkovnik Džet je odločil, da se umakne na ^
ško. Randolph Churchill Pa $ or®- ..jo'
hteval od
njega na kateg°- ^ nesramen način, da brani ^teza vsako ceno. Churciriti°ve > učljiv"',
' nj “■ V Oe b
1,1 ki to‘ht
"avn
N
hit
H]
Vs i« i
ir
N,
h,

glo -Zahteva
ve pa so naletele na P°“""'k0i®j odločno odbijanje mladega ^
Uunta, ki ni iiutcl JJ* id-.u1L	ji’-
svojega naroda naklonjeno
ameriških imperiali® 0 ^ irchilla, naj
nesmiselna borba s sovrag ya* katerega sile so bile vsaj ^ močnejše od partizanskih, sa pačr-stavljale del imperialistični tov v Jugoslaviji: uničiti jajjs nilce Dalmacije, da bi jo *e
l
‘tv
| *“'«a X v» t Vt X
'klil
‘>v
zasedli.
J
0#
kje,
Ob podpori Tita *	.
anglo-ameriški šp»r
*i
S
%
heroja Džetkovič®vll« f ^
Titova Klika je lizajoč v .|pP |j, “ svojim gospodarjem, kinaiu f« | ; mogla, da ubijejo Dzetkov®^lise je zgodilo pod sledeči!111 ,jCtl ščinami. Po 7. olenzivi ie V1 otok V' , ,
posluj p
ie‘a*>
d0l0Č^sii61
(ob prisotnosti angleške določeni so bili znaki za r_/ia(|t>
Tito Džetkovica na mu predložil, da se
svoj prihod zaplenjenega po.et je bila odrejena d0l0l^1'jsiil
vanje, čas vzleta itd. Vsi ti P°
Tita ®avSe<®
Zločinska bombardiranje po nalogu Tita
O tem, da se je zločinsko rušenie jugoslovanskih mest vršilo po zverinskih načrtih anglo-amerišKe komande in Titove klike, pričajo številna priznanja radio Londona, ki je podčrtal, da se vrše vsa bombardiranja v Jugoslaviji na zahtevo Tita.
Posebna vloga v anglo-ameriški špijonski skupini v Jugoslaviji je bila dodeljena sinu vojnega hujška-ča Churchilla, Randolphu Churchillu. Randolph Churchill je razumel, da bi vsako njegovo odkrito protisovjetsko in protidemokratično nastopanje za časa antifašistične borbe, razkrinkalo v očeh jugoslovanskih narodov prave cilje bivanja anglo-ameriških «misij» v Jugosla-
so bili poslani štabu -- n v,-preko angleške misije. vk*iUnl|l ? tem meram pa je nekaj n,injCpl|1 odhodu bilo Džetkovičev® ^||i napadeno s strani dveh an® lei1*' lovcev tipa «Spitfire». Ti jij®1
lovci, ki so bili namenoma V n®'
nasproti Džetkoviču, so sil°v ^ padli nezaščiteno letalo i® * bil pilot r#w »»
ie
S*
\
K
S
\
k
S
<ie,
gali. Čeprav je
roko, je uspel spustiti	i*
malo raven in pristati. v bil Vlada Džetkovič že mne Angleška komanda se Je zatekala svojim običajnim ,ne ,vi£r
-_______________E
ti ta zločin kot «slučajnost®- po, pa je nasprotno popolnoma .^®
ter je poskušala neumno -• p3.
da predstavljajo take sluč®^/
del krvavih servicea» in njegovih skih agentov.
načrtov
fli
NIKOLI VEG VOJNE!!
mi_> <
Slika romunskega umetnika i Ljudje čakajo v vrstah na
^red enim letom je v obnovljeni izšlo «Delo» kot glasilo Osvo-“,l(iilne fronte slovenskega naroda v), kot glasilo najširših sloven-s^h demokratičnih množic, kot za->avonoša zvestobe načelom, ki so 6as Vodili v borbi proti fašizmu in ° tipatorju in nas vodijo v težki mi proti imperializmu za ohra-6v hliru v svetu.
Tov. STARC
'“ednik "Dela" v časih po prvi svetovni vojni.
.^Pravičeno moremo reči da se Malokdaj opazilo tako navdala Je množic za izid nekega lista ^ ®a je bilo deležno «Delo» pred, 'n Po svojem izidu.
^lovenci in Italijani so dajali svoj l(Jornni prispevek za njegov tis-l’ sklad, zanimali so »e za da-hjegovega izida, spraševali so Ij njeinu m ga nestrpno pričaKova-^ ^ trstu ni bito demokrata, ki : bi bil čutil pomena tega izida
*U V:
1 si ne bi želel čimprejšnjega SJ ,loaa lista, ki naj bi nadaljeval ^v“e borbene tradicije slovenskih ^kraličnih množic proti vsaki ‘«ki sovražnosti napram delov-. gibanju in razbijastva ae-^ki'aticnih vrst
Ds‘ so vedeli, da bo ta list, ki ‘idei zy slavne trauicije v svoji ‘e*Uosti m ki je vodit ostro bor-
‘«(i.
1 narodnostne pravice bioven-Pi'oli naraščajočemu lašizniu drugo svetovno vojno in ki je
“‘levai svoje borbene posiansi-
lu«i za časa ilegale, nadaljeval ^ Proti sovražnikom sovjetske Ze in mednarodnemu oemokra-
kt
letiiu gibanju, sovražnikom ki so Raiijgu imperializma vgnezdi-v državnem vodstvu Jugoslavije
par-
‘dgoslovanske komunisične
SjiUtil°»' je postalo torej že prea . Jlir‘ izidom glasilo tržaških Sio-
,''ev m je moglo računati na “rnost in podporo ne samo
dročju. Zoperstavilo se je z vso odločnostjo proti vsem poskusom sovražnika, da bi razvrednotil pomen in bistvo tega bratstva, ki je predpogoj za vsako uspešno akcijo delovnih množic na tem ozemlju m najtrdnejša osnova za zmago uemokracije tudi pri nas.
«Delo» je postalo v tem letu glasilo izkoriščanih, zapostavljanih in borcev za teptane pravice vsega ljudstva. Postalo je glasilo borcev proti kolonizaciji našega mesta, proti prostituiranju našega ljudstva, proti rušenju naših tovarn, proti terorju napram našim ljudem, proti vsaki omejitvi onih malenkostnih svoboščin, ki jih uživamo ne po zaslugi nekaterih prekooceanskih modrijanov marveč po zasiugi onih naših najboljših sinov, ki so darovali svoja življenja v partizanih, Rižarni, na Opčinah, na Proseku in povsod v Nemčiji v koncentracijskih taboriščih.
Vodilo je borbo za zmago demokratičnega gibanja na upravnih volitvah, ki so j ili pripravili v znamenju nedemokratičnosti in zapostavljanja ljudskih teženj in pravic. Tudi «Delo» je odločilno prispevalo k mobilizaciji slovenskih demokratičnih množic okrog velike prvobo-riteljice za pravice vseh narodov na svetu, Komunistične partije in okrog Slovansko-italijanske antifašistične unije.
«Delo» je vedno pravilno postavljalo borbo za narodnostno enakopravnost slovenskega naroda na STO. Ni je postavljalo demagoško in kričavi) kakor titovsko časopisje, marveč realno, konkretno resno in, ni nikoli z razpihovanjem malih pe-riferičnih vprašanj skušalo odvrniti pozornost ljudskih množic od vprašanja miru, demokratičnih pravic, imenovanja guvernerja, itd.
«Delo» je že takoj od začetka mobiliziralo slovenske demokratične množice v borbo za mir, ki ga ogrožajo imperialisti in njihovi hlapci, predvsem pa titofašisti, ki predstavljajo danes udarno četo anglo-ameriških kapitalistov.
«Delo» je začelo od volitev dalje razkrinkavati nesramno barantanje med Titom in De Gasperiejem pod
Tov. PINO JOMAŽIČ i. organizator Dela za časa ilegale pokroviteljstvom imperialistov. Zaradi tega doslednega razkrinkavanja so morali titofašisti povedati svoje menje o STO in izjaviti, da nočejo guvernerja, da nočejo umika okupacijskih čet in združitve obeh con, marveč da hočejo nadaljevanje tega stanja in da so pripravljeni tudi na prepustitev Trsta s pravicami in interesi tužlvečih Slovencev nedemokratični in kierofašistični vladi De Gasperija in Vatikana.
Danes vidijo slovenske demokratične množice v «Delu» svoje resnično glasilo, časopis, ki jih objektivno, pravilno in v demokratičnem duhu obveščal o dogodkih V
Iz uredništva...,
j Ve*icev, marveč tudi Italijanov. ^ t'aHqj ob njegovi prvi številki
V,
Slovencev čutne veiiko JSa‘be, ker so sedaj mogle pre-
«‘J-a
Si,
” 1 časopis, ki ni bil glasilo iz-Cev ali navaonih petolizcev
^‘‘iaiizmu, marveč borbeno gla-
lezenj, za katere se danes <lt 0 v svetu stomilijonske mno-6 «udi.
Je ^a^°j °d začetka za-Sie v,,diti ostro, .neizprosno, doji,,^0 1,1 brezkompromisno borbo «H, ll‘°Vski iašisticin tolpi, ki je iih ^ (n'°yati nase množice najvec-1^^‘bonnev polstoletnih borb na ““ b Zenhju: siovansko-italijanske-
|, «tstva ni internacionalistične-čUtti.
. %10 Vi
'ulca pred Slovenci imperiali-‘n titolašistične protiljudske 6e ‘h da razgali protisovjetsko iletjJ°«komunistično bistvo titolali)^ čvekanj o «dosledni revo-h, ‘črnosti» in o «pravem sociala >K ,<^elo# je razkrinkalo proti-lii„, “‘stično gonjo titovcev in belit, st ‘s‘ov kot možgansko revšči-8a, razkrajajočega se sveta,
stare
*j

svetu, jih svari pred nevarnostjo, jih mobilizira v borbi za mir in demokratične pravice, pobija laži nasprotnikov ljudstva, razgalja nesramno in hlapčevsko vlogo tito-fašistov, podira vsak nacionalizem bele ali črne barve in jih vodi po ravni poti zvestobe, zaupanja, ljubezni do velike Sovjetske zveze, držav ljudske demokracije in do svetovnega demokratičnega pokre-ta. «Delo» je tudi naučilo slovenske demokratične množice, da gledajo z zaupanjem na Komunistično partijo, ki so jo prejšnji voditelji skrbno skrivali pred množicami in ji nadeli vsakovrstne obraze, da bi preprečili gojitev množične ljubezni do te velike stranke, ki je danes po vseir. svetu na čelu borbe revnih ljudi proti staremu svetu, za lepše, boljše in srečno novo življenje.
Ob I. obletnici ponovnega izida «Dela» se demokratične množice Slovencev in Italijanov združujejo okrog tega borbenega lista in mu zagotavljajo, da bo vedno užival njihovo podporo in njihovo ljubezen. ker je glasilo ljudstva, napredka, demokracije, svobode borbe za narodnostno enakopravnost, bratstvo, protitovstva in miru.
Čitaite
širite
podpirajte
DELO
Tako je izšla lansko leto prva številka "DELA,, iz rotacije
KLJUB ZAPREKAM IN TEŽAVAM
tehnični, politični in kulturni napredek ”Dela„
Leto dni je prešlo, odkar je izšla prva številka «Dela». rf° Je bilo leto težkih borb za vsako številko, za njeno tehnično in politično višino, proti neštetim težavam finančnega, političnega in materialnega značaja. Ko moremo ugooviti po enem letu, da je bilo to leto tudi leto zmag nad vsemi težavami, je pa tudi potrebno, da spoznamo naše bralce z vsemi težavami, ki jih ie imel naš časopis, da damo obračun tudi ma tem polju.
Ze dolgo pred resolucijo je titovska skupina narodnih izdajalcev prepisala na imena svojih agentov v Trstu vso innovino Komunistične partije in demokratičnih množic. Ko je bila ta skupina z znano resolucijo iniormbiroja razkrinkana, je tako postala «pravni» lastnik ljudske indovine V njenih rokah se je tudi nahajal «Primorski dnevnik». Slovensko delovno in demokratično ljudstvo je bilo na ta način oropano svojega glasita in svojega imetja tto je finančnih sredstev). Da bi odpomogla temu težkemu stanju je Osvobodilna fronta pokrenua nabiralno akcijo med množicami v kuriji pv.uuvneiuu iziuu «i_ieia». Deaemsuci m ue^eiu-.ioci so prispevali svoj ue.et za izio «ueiu», tako da se je naoiruitaa an-cija izpremenila v venivo nianiie-vLucijo za novi časopis. To je DUa venka klonita našega oeiuvnega ljudstva vsem nacionalističnim izdajalcem, saj je buo na orano skoraj milijon iir v enem samem mesecu
Ze zaunje dni novembra so bila ma tak način finančna sredstva za izid časopisa na razpolago. A začela se je mo v a ovira Dovoljenje za izid «Dela» so pristojne odiasi iz dneva v dan, iz tedna v teden, ves december zavlačevale. Sele ob novem letu je bilo dovoljenje izdano,
Cim je «Delo» začelo redno izhajati, so prišle na dan nadaij-ne težave. Potreben je bil zbor u-redinkov in sodelavcev, ki so slovenščino dobro obvladali in imeli primerno politično in kulturno izgradnjo. Težke posledice dvajsetih ìet lasizma in raznarodovanja ter izdajstva dobršnega dela hlapčevske inteligence so se pokazale v poln injKaiiju primernih časnikarskih ! kadrov. Štirje tovariši, ki so bili od začetka pri «Delu», so bili razen enega samega prvič pri novinarskem delu in marsikomu je delala slovenščina nemalo preglavic. Ven-uar je polet, s katerim je naše ljudstvo v nabiralmi akciji manifestiralo, dal tudi urednikom «Dela» polet in navdušenje, ki ga pri «Primorskem dnevniku» ni in ne more biti, saj so to plačanci, ki delajo le za denar. Tako je mogel uredniški zbor «Dela» premostiti te težave ter dohiteti in daleko pre-
hiteti v najkrajšem času «Primorski dnevmik» iz tehnične in časnikarske plati, čeprav ni imel organiziranega dopisništva, ki bi bilo novemu časopisu v veliko pomoč. Tako so hodili uredniki in stalni sodelavci teden za tednom na teren, pisali, koregirali in stavili časopis.
Nezadostno dopisništvo je še dame s ena najvažnejših pomanjkljivosti, ki jemlje uredniškemu zboru silno mnogo časa. To pomanjkljivost so načrtno uvedli titovef, ki so ustvarjali časopis buržoaznega tipa, kjer so delali vse profesioni-sti-novimarji a po drugi strani je posledica tudi slabega poznavanja materinskega jezika med širokimi množicami.
Prva številka «Dela» je izšla v tiskarni v ulici Momtecchi 6. Titov-
sko vodstvo tiskarne je seveda začelo postavljati nadaljnjemu izhajanju «Dela» vse mogoče ovire. Tako je živel časopis pod stalno grožnjo, da iz tedna v teden, vse mesece, dokler je bil v tej tiskarni, da ne bo mogel več iziti. Ko je titovska tolpa koncem julija pr. 1. ob prijaznem sodelovanju italijanske in tuje reakcije s finančnimi in drugimi ukrepi ustavila nadaljnje dnevno izhajanje glasila KP STO «Lavoratore» ter tako oropala delovne množice svojega glasila je bilo popolnoma jasno, da je vsak nadaljnji obstoj «Dela» v tej tiskarni nemogoč. Sabotaža titovskega vodstva bi se nedvomno stopnjevala, a istočasno bi poskušali titovci tudi finančno izžeti demokratične sile, saj so postavili za časopis «Delo» težje finančne pogoje nego kapita-
“STEBRI,,
DELA
Naš urednik stavi stran časopisa v trgovski tiskarni Adriatica,
Čeprav nima, sedaj “rotacije,, in vseh tistih sredstev kot v časopisnih tiskarnah, je DELO vendar tehnično inj estetsko silno napredovalo
listi, ki so lastniki tiskarne starega «Piccola». 'Judi pri bivšem «Piccolo» niso takoj hoteli sprejeti našega časopisa i seveda iz političnih razlogov), a so si premislili, ker je bilo jasno, da ne bodo na ta način ustavili izhajanje Časopisa. Vendar je bilo tudi v novi tiskarni iinanc-no breme silno težko. Časopis ni izdaleka kril proizvodnih stroškov in je silno težil na demokratične or-ganiazcije ki so bile brez finančnih temeljev, ki so si jih prilastili titovci.
Tako se je «Delo» tretjič selilo, da bi zmanjšalo stroške. Nova tiskarna, trgovska tiskarna «Adriatica» je sicer znatno zmanjšala proizvodne stroške za časopis, a po drugi strani so silno narastie tehnične težave.
V tiskarni «Adriatica» nimajo ni-kake «Linotype», to je stroja, s katerim se vlijejo vrste iz svinca. Svinec za vrste našega časopisa vlivajo na drugem kraju, v bližini poslednje postaje tramvaja št. 11 na Rocolu. En sam stroj je, tako da je potrebno pošiljati članke ves teden, ker sicer stroj ne zmore dela. Ko so vrste vlite in popravki končani, jih je treba prenesti v tiskarno «Adriatica», kjer se šele stavi časopis. Cesto se pripeli, da /je pridejo vsi članki in torej ves svinec pravočasno v tiskarno in mora urednik, ki stavi stran, lastnoročno po svinec ter tekati po popravke,_ ki še niso narejeni in podobno. V tiskarni «Adriatica» seveda nimajo vseh potrebščin kot v drugih tiskarnah, ki so izgrajene nalašč za časopise. Vse mogoče pomanjkljivosti in ovire je treba prebresti V tiskarni tudi nimajo «rotacije», to je časopis se ne tiska s stroji na valjar, nego s strojem, s katerim se tiskajo letaki in podobno. Tako je treba tiskati časopis v dveh razdobjih, najprej se tiskajo notranje strani, a nato zunanje.
V poslednjih mesecih se torej «Delo» tiska z znatnim prihrankom. Vendar ne smemo pozabiti, da so desettisoči lir, ki jih prihranijo demokratične organizacije zasluge tekanja, neumornega dela in požrtvovalnosti urednikov, stavcev ir tiskarjev.
Čeprav se «Delo» tiska pod nepri merno materialno težjimi pogoji kot nekoč, pod neprimerno slabšimi pogoji od «Primorskega dnevnika», pa nadkriljuje ravno tako bodisi tehnično kot tudi v vseh drugih ozirih titovsko ropotijo. Tudi njegova tehnična višina je izraz velike ljubezni predanosti urednikov in sodelavcev do časopisa, demokratičnih množic in njihove nepremagljive borbe.
Ko postavlja «Delo» po enem letu obračun svoje materialne borbe in težav pred svoje čitatelje se o-brača na njih, da odstranijo po svojih močeh one zapreke, ki toliko otežujejo deio časopisa.
Strah in trepet DELA,, (ha, ha, ha)
<“‘a drugega orožja proti no-VQU Svetu kot laž, kleveto, bedaki hujskanje.
6i6t^Ve“ske množice so se v svoji ČhSq “‘ večini strnile okrog tega tli, ,s“ ‘n so iz njega čjrpaie navo-% Zu nadaljevanje borbe proti k alizniu in njegovim hlapcem. ^‘“Vljeno je, da je «Delo» po-^^“Nlizacijsko sredstvo trža-»loVe demokratičnega pokreta na v<ij&n*Sl<em področju irt je s pod-WT s“° gojilo v slovenskih de-.Množicah ono, ljubezen in do Sovjetske zveze in do t>r6(^^‘Udske demokracije, ki je *9 Vs,C'Soi za vsakega demokrata, “e e§a poštenega človeka ki no-^ ga nevarni demagogi pre-“totiu. ga gonili v slepo ulico
vš,
“hluizma in protisovjetizma.
‘e Postalo zastavonoša slo-
Jeio»
'«“sko JC postalo zastavonoša ^KS, ““hjanskega bratstva, te *e .j6 Br‘d°hitve vseh borb, ki 0 sedaj odigrale na tem po-
«Boste videli, tovariši, ta teden pa ne bomo več v zadregi kot smo bili vedno doslej», svečano ugotovi «glavni» na petkovi seji; vsi prisotni mu pritrdijo s polglasnim «hm..,.».
Takoj preidejo na razvrstitev člankov. Prvi je sprejet brez diskusije — roman; tega hvala bogu ne bo še zmanjkalo. «Toda potrebujem najmanj še tri članke», pripomni urednik tretje alt, kakor mu hudomušno pravijo tovariši, tre-tje-(u) rednik. «Kaj se buniš, saj itak ostane zgodovinski članeK, pa tudi tvoj o šegah ostane; manjka nam le še apertura. Toda kaj? «Se ta teden ni rodit noben slaven mož?» «Bedak neumni, če bi se šele ta teden rodil, kajpak še ne bi bil slaven. Sicer pa slavnih mož in njihovih obletnic so ljudje siti do grlu. Predlagam, da pride ta teden članek o Tibetu, o katerem ljudje niso še ničesav slišali, pa je prav sedaj aktualno vprašanje». V zboru zahrume uredniki; «Hura! Rešeni smo!» «Z ozirom na to, ker še nihče ni bil tam naj spiše ta članek naš «specialist za revije». «Ljubček, kaj pa če bi se ti enkrat lotie visoke politike»; kaj misliš do smrti pisati samo o kmečki oh-ceti in strahovih», vztraja srboriti tovariš s Cankarjevim profilom. Toda končno se mora vdati tudi on in prevzeti članek po starem pravilu:	kdor drugim jarn°
koplje ...
Tako poteče polna lepih načrtov ne samo ta, temveč tudi vse
P O SV E ČE N O NAŠ I M "D O P ISNIKOM,, STE R E NA
"KRIŽEV POT” NAŠIH UREDNIKOV
druge seje. Toda od petka do četrtka je daleč in mnogo sovražnikov izpodkopuje lepe zamisli in načrte uredništva ■ . .
Sobota zjutraj. To je čas duševnega oddiha in globokih misli, ka^ ko začeti, nadaljevati in končati naložene članke. Telefon; «Si čital današnji «Primorski»? Na vsak način je treba odgovoriti na te njihove kvante, s katerimi «farbajo» ljudi». Odgovor; «Seveda sem, t°da za drugo stran imamo že dovolj drugih člankov; kam naj vtaknem. Saj ljudje že itak vedo, da v tem žurnalu ni trohice resnice. Ce bi hoteli odgovarjati na vse laži bi morali izhajati dvakrat na dan na osmih straneh, pa bi še vedno dalje lagalo to titofašistično trobilo. Na vsak način pa bomo odgovorili na zadnji strani pod rubriko «Tu pa tam». Toda mislim, da nam ne boš razbijal več «škatel» ta teden».
Ob enajstih dopoldne • . . «kronist» sedi v svojem stolu po turško in spušča kolobarje cigaretnega dima ter kot pajek pričakuje novic in problemov. Nekdo trka. «Naprej! Zdravo, tovariš, kaj je novega v Dolini?» Mrko mu odvrne ogovorjeni: «Mnogo novega, a kaj ko nič
ne objavite Saj po drugih vaseh še niti ne vedo, da imamo dramsko družino, ki je z uspehom nastopila že pred trend tedni». — «Ze mogoče, a kako naj jaz to vem, če mi vaš «dopisnik» do danes ni napisal niti ene vrste. Kaj hočeš, to je krivda resolucije Informbiroja. Se čudiš, kajne? Pa je le res. Babič si je obdržal avtomobile, nam pa je zapustil ljudstvo z vsemi njegovimi težavami in problemi. Sedaj pa naj obiščem vsak teden vse vasi in mestne predele; da bi imeli vsaj lambreto, bi že obiskal vse kraje. Tako sem pa izročen na milost in nemilost redkih dopisnikov in žal mnogo številnejših ne-dopisnikov. Toda ravno prav, da si tu povej, kaj je važnega v vaši občini za mesec nazaj in po možnosti vsaj za en mesec naprej; ker prej ni upanja, da bi še koga videl iz vaše fare, najmanj pa našega «sodelavca» . . . Tako pa hvala lepa za novice. Obišči me čimprej, pa prinesi dosti novic».
Torek zjutraj. «Prokleti koštrun», robanti jurišni urednik z umetniško pričesko, za včeraj zvečer mi je obljubil članek, pa ga še sedaj ni. Sicer pa imam «rezervo» za vsak
primer ... . K streli vse resolucije, kaj mislijo, da bomo ljudi pitali s tako plažo? Jaz je ne sprejmem na svojo stran, če jo hočeš si jo vzemi za zadnjo stran, če ne boš imel kaj boljšega. Cuj, «glavni», ti prokleti ... od «Lavoratora» so nam zopet pred nosom odnesli Titovo karikaturo. Treba je takoj naročiti drugo pri našem slikarju, razloži mu pomen zadnjega firerjevega govora, za ostalo bo že sam poskrbel, saj je dečko na mestu».
«Veš kaj, petkov načrt moramo nekoliko spremeniti, ker so prišle nove stvari. Namesto Airejevih izjav bomo dali v «spalo» mezdno gibanje kovinarjev, v uvodniku bomo namesto o kozmopolitizmu pisali o novem leto, na katerega smo popolnoma pozabili, posebno še, ker ni bilo trinajste plače. Toda, za aperture ne vem kaj bi dal; namesto kongresa partizanov smo dobili kar tri nove stvari: zasedanje OZN, nova odkritja o titovskih špijonih in končno smo dobili pravkar najnovejšo resolucijo, katero moramo objaviti na vidnem mestu. Toda kako naj objavimo resolucijo, ki obsega štiri tipkane strani, da sploh ne omenjam, da je zlože-
na iz samo treh stavkov, Je že tako, če pravniki delajo politične resolucije». Prevod po usodnem naključju pade kajpak zopet na «ju-rišnega», ki se priduša, da se stene stresejo jn uredniki pornografične-ga «Tednika» beže na vse strani. V stalnem strahu namreč vedno mislijo, da se je že začelo . . . odnosno nehalo njihovo brezskrbno pasen j e trebuhov na račun delavskih žuljev.
«Zadnja stran je že polna, le še kratka obvestila o nedeljskih prireditvah morem sprejeti. Ni mogoče! Kam naj spravim še dve strani članka». Glas po telefonu: «popoldne dobiš članek o otroški božičnici, samo dve in pol strani. Pa glej, da bo objavljen na najbolj vidnem mestu. Zelo važno». Tako ti cepajo v četrtek ves dan članek za člankom, da bi samo z njimi napolnil dve številki. Toda naš kronist ‘je neizprosen:	«Stran je
zaključena, kar bo važnega bomo objavili v prihodnji številki. Ali naj še stokrat povem, da je zadnji čas za članke v sredo zjutraj . . . To velja za vse, posebno pa še za žene in Prosvetno zvezo, katerim smo to povedali že dvainpetdeset četrtkov zaporedoma. Stopi».
"Naša kronika"
Končno pride zopet zaželeni petek. Vsi uredniki so zaposleni z metiranjem svojih strani, pri čemer se kosajo, da bi bila njihova najlepša. Toda, prekleta smola, zopet je svinca preveč, treba je žrtvovati klišeje. Skrbno pregledujejo naslove, da se ne bi vrinil tiskarski škrat in ne bi bili deležni splošnega posmeha na popoldanski seji. Toda kaj hočeš, nesreča nikdar ne počiva in škrat ti ponagaja prav tam, kjer najmanj misliš.
Kljub vsem borbam in naporom je tudi ta številka srečno končana. Končana že, končana . . . toda, če nas ne zadene kritika bralcev, pa ne ubežimo kritiki tovarišev v uredništvu. Posebno «glavnemu» ne uide niti vejica. Toda tolažimo se z izgovorom, da je zbotijiv celo pajrež I
Tako poteka v glavnem teden v uredništvu «Dela». Toda uredniško delo je komaj polovico urednikove zaposlenosti, drugo polovico je treba žrtvovati za seje brez kraja, za prevode organizacijam, pa tudi zasebnikom in še sto in sto del. Toda glavna sovražnika urednikov sta telefon in resolucije. Zato blagrujejo uredniki «Dela» svoje sosede od «Trieste sera», ki jim ni treba prevajati resolucij in še posebno, ker že tri tedne drže roke križem. Dosedanji gospodar Babič je namreč zaprl svoj mošnjiček, novi gospodar stric Sam pa še premišljuje, če se mu izplača plačevati še enajstega hlapca . . .
PETO KOLO
"Jurišni urednik.
1 vsako vas gre moj glas..
“Delo,, jlasilo ljudskih množic v borbi
proti titofašizmu in imperializmu, za mir in demokracijo
Zakaj so zvišali
cene plinu in luči?
PRORAČUNSKA DEBATA V TITOF AŠISTIČNEM PARLAMENTU
najvažnejše občinsko podjetje ■ vbLUAi se nahaja ze vsaj pet jel v tezKi KJ i/.i, ne te linancnega, temveč se bog upravnega značaja. Ta «laza se je se prav posebno zaostrila v zaunjem letu, ko so se po-xazaie vse posledice siabe uprave dosedanjih upravnih svetov. Komunistični svetovalci so na sejah občinskega sveta ponovno kritizirali siano upravljanje tega mestnega podjetja ter iznesli nešteto stvarnih predlogov za njegovo izboljšanje; toda občinska večina je dosledno odklonila vse te predloge, zlasti se onega, da se z izvolitvijo predstavnika manjšine zagplovi potrebna javna kontrola v korist občanov. btranke večine so hotele obdržati tudi nad tem podjetjem popoln monopol m onemogočiti kakršno koli nezaželeno nadzorstvo, ki bi skušalo v korist občanov odpraviti nezdrave pojave v tej panogi javne uprave.
Ze samo dejstvo, da je večina v svetu odklonila sodelovanje in nadzorstvo, kaze na to, da ni vse tako čisto kot bi moralo biti. Občinski odbor ni mogel doprinesti dokazov, da ne pade krivda za obupno linančno stanje Acegata na dosedanje upravne svete. Nasprotno izhaja, da se je začeio to stanje naglo slabšati j?od upravo ljudi, ki so se danes v upravnem svetu A-cegat. Nezmožnost in pomanjkanje čuta odgovornosti so pripravili nekdaj tako cvetoče in aktivno podjetje v hude finančne stiske, iz katere se je moglo rešiti le z najetjem dolgoročnega posojila ERP.
Kes je sicer, da je vojna in pa jjo vojni sledeča inflacija precej prizadela tudi to mestno podjetje. Toda prav tako je res, da bi vestna uprava mogla, če ne že preprečiti, pa vsaj omejiti na najmanjšo mero njune škodljive učinke. Nasprotno temu pa je uprava zaradi nemarnosti, če ni bilo še kaj hujšega, dopustila v letu 1944. uničenje po bombardiranju velikega dela tramvajskega voznega parka in naprav. Baje so bile ob tej priliki uničene tudi jposlovne knjige, kar je seveda še bolj čudno; pameten in vesten upravitelj javnega imetja bi skušal spraviti na varno vsaj poslovne knjige, če ne bi mogel rešiti ostalega premoženja. Toda tudi vozni park bi se dal rešiti v glavnem z razpodelitvijo po raznih krajih mesta in zlasti še pod varne predore Vsega tega takratna uprava ni napravila, a vendar ni bila zaradi te velike nemarnosti, ki je stala občino težke milijone, še do danes klicana na odgovor. Nasprotno, mnogo teh ljudi je ostalo do danes na svojih mestih.
Tudi v povojni dobi ni uprava Acegata znala ali hotela ozdraviti njegovega slabega gospodarskega in tehničnega stanja. Namesto, da bi se brigala za izboljšanje dobav vode, plina in elektrike ter tramvajskega prometa, s čimer bi se najzanesljiveje popravile tudi njene finance, je smatrala za potrebno, da tudi ona vodi politiko demokristjanov, da z nastavljanjem beguncev iz Istre in prišlekov iz Italije ojačuje politično moč nekaterih strank. Na ta način je bilo iz gole politične šjjekulacije nastavljenih na stotine tujcev, netržača-nov. Ni se zato znižala težka nezaposlenost, tržaškega delastva, ki bi mogla do gotove mere opravičiti tak negospodarski postopek, temveč se je le še zaostrilo slabo go-
Kijub
jpouarsKO stanje Acegata.
i	vui atu
utuui iljegOVill paAKsgaZl aU ùti Z. '-ilU-ui«vaivjju ii’<vin usiuk-ueii-ev Mino poverelli njegovi upravni, to je ne-piuuuKiivm btrosKi. v proračunu it#i)u uupaue ua ceiokupmn izdatno v podjetja d.zbu.uuuuuu ur na osebne v ec Kot poiovico, to je milijarda ooo milijonov ur. z,ato ni cucino, da je pri talcem gospodarjenju iz leta v leto naraščal primari-ajjuj, ki za letošnje leto znaša 391 milijonov.
ja»no je, da tako deticitarno gospodarstvo m moglo v ec naprej in aa je bilo zato treba pristopiti k načrtnemu m korenitemu uzurav-,jenju. popraviti m obnoviti je bi-io treba uničene, poškodovane in obrabljene naprave, da bi podjetje zopet pridobilo na produKtivm muci, s čimer bi se v precejšnji meri izooljsale tudi njegove finance, ce ne celo izenačil^.. Zelo prav je pri-,-io upravi Acegata ponujeno posojilo EKP v znesku 2y3 milijarde s d% obrestmi, odplacijivo v 30 le-uti brezobrestnim odlogom dve leti po končanih delih. fc> tem denarjem bo mogla obnoviti naprave in vozni park, tako da bo podjetje zopet moglo brezhibno poslovati.
toda pogoj tega posojila je bilo izenačenje proračuna Acegata, kar predstavlja v sedanjem stanju podjetja težko rešljivo vprašanje. Ni namreč lahko popraviti napak dosedanjega slabega gospodarstva, ne da bi prizadeli potrošnike z novimi bremeni. Toda uprave Acegata in občinskega odbora to ni bolelo. Hajši kot da bi skušali iskati primernejše in učinkovitejše, a zlasti še pravičnejše rešitve saniranja proračuna s splošnim izboljšanjem in pocenitvijo uprave, so se odgovorni odločili za j^ovišanje tarif na plin in električno strujo ter tako prevalili vse breme za tuje grehe na ramena malega človeka.
Ni bilo dovolj, da so izenačili proračun na breme potrošnikov, temveč so od teh hoteli najtežje prizadeti prav revne sloje. Tako so za 7.60 lir ali skoro za 50% povišali ceno plinu, ki je v Trstu najbolj splošno sredstvo za pripravo jedi ter za 3.50 lir kwh električno strujo. Ce upoštevamo, da se bo sorazmerno povečala tudi trošarina, katero mislijo še ponovno zvišati, bo povprečna družina potrosila od 600 do 1000 lir mesečno več kot doslej samo za svečavo in kuho. Nasprotno temu pa se je silno malo podražil tok za luksuzno in drugo uporabo. Za kopalnice in hladilnike je bil povišan od 10.60 na 13 lir, nočni je ostal nespremenjen na 4 90. Tržaški občini se zvišuje od 5.90 na 7.20, odn. od 4.20 na 5 lir (za javno razsvetljavo), dočim ni bil zvišan delniški družbi malih železnic. Bolj kot kdaj koli poprej je tu očiten namen zadeti le malega človeka, nič ali čim manj pa premožne sloje.
.Ta krivični ukrep je mogel občinski svet sprejeti le z glasovi giun-linih strank in italijanskega bloka. Vse ostale stranke pa so pod težo argumentov, ki so jih prinesli -komunisti, morale glasovati s komunistično skupino proti povišanju tarif ali pa se vzdržati glasovanja (MSI). Pod pritiskom svojih članov pa so morali voditelji CdL, ki sede v občinskem odboru, kloniti ter jim priznati, da so v občinskem svetu glasovali proti interesom delovnega ljudstva.
bs.
Titofašisti gradijo vojno industrijo
z ameriškimi posojili in izkoriščanjem ljudstva
Vsi jugoslovanski titofašistični listi, prva mea njimi «Primorski dnevnik» in «Corriere dl Trieste» so z istim zadovoljstvom kot vsi reakcionarni listi na svetu objavili izjavo novega poslanika ZDA v ueogradu, Georgesa Allena, v kateri pravi: «Zdi se, da je sovjetsKi napad sedaj naperjen proti Jugoslaviji in naš odpor proti napadu velja v tem primeru glede Jugoslavije . . • Vlada Jugoslavije in njeno ljudstvo kažeta svojo trdno odločnost, braniti svojo suverenost».
Istočasno pa je v beograjskem titofašističnem parlamentu angio-ameriški vohun, Kardelj dejal: «Vsemu temu je sledil sistem naj-raznovrstneših političnih ukrepov, združenih z grožnjami in vojnohuj-skaškimi demonstracijami . • .».
Ce povežemo oba stavka bomo imeli jasno sliko vloge titofašistič-nih oblastnikov Jugoslavije. Kardelj obtožuje v svojem govoru o proračunski debati za leto 1950. Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije «vojnohujskaštva, imperialističnih teženj, itd.», istočasno pa kot v odgovor se uradni glasnik ameriške imperialistične vlade izraža, da ZDA zagotavljajo svojo pomoč sedanji Jugoslaviji in da pozdravljajo «vlado Jugoslavije», ki kaže svojo trdno odločnost, braniti svojo suverenost».
Torej vse to je uprizorjena provokacija proti Sovjetski zvezi in mednarodnemu demokratičnemu po-kretu. Titofašistična vlada igra, kakor dokazujeta oba citata vlogo imperialističnega in vojnohuj-skaškega provokatorja. Titofašistična vlada obtožuje ZSSR vojnohujskaštva. uradni krogi ZDA pa pobirajo kot zlato te obtožbe in izjavljajo, da je sedaj napad ZSSR naperjen proti Jugoslaviji». Upravičiti hočejo i eni i drugi pošilike orožja ne samo v Evropo, marveč tudi v Jugoslavijo, upravičiti hočejo i eni i drugi zavezništvo med «socialistično» državo in kapitalističnimi ZDA. V opravičilo svojega zavezništva pa sta Kardelj v svojem govoru v «parlamentu» in Tito v svoji «novoletni poslanici» poudarila kot «veličastno zmago» titofašistične politike dejstvo, da «državem fnformiboroja ni uspelo osamiti Jugoslavije od zapada», t.j. od imperialističnih držav, od kapitalističnega sveta, od držav, ki hujskajo na novo vojno in se v tem poslednjem času s podvojenim tempom pripravljajo na sprožitev tretje svetovne vojne.
Pred novim letom je bila v beograjski titofašistični skupščini debata o proračunu za leto 1950. Iz te debate smo povzeli nekaj Kardeljevih cvetk. Toda vsa debata je bila osnovana na napadu proti Sovjetski zvezi, državam ljudske demokracije in mednarodnemu demokratičnemu pokretu ter fronti miru. Niti z besedico’niso napadli an-glo-ameriških imperialistov, marveč ves svoj protiljudski bes so izlili proti naprednemu gibanju, ki ga vodi Sovjetska zneza pod vodstvom Stalina
V lej debati so hoteli «dokazati», da je Sovjetska zveza «imperialistična država». Dokazati so hoteli, da Sovjetska zveza ogroža mir v svetu in da so ZDA in vse impe-
rialistične satelitske države najbo-ijSi «Doni» za mir v svetu proti «imperialističnim» težnjam ZdSK.
J oua namesto, da bi bila ta debata proces proti Sovjetski zvezi m državam ljudske demokracije, se je spremenila v najhujši obtežilni material proti tolpi morilcev, špijo-nov in imperialističnih agentov, ki so sedaj na oblasti v Jugoslaviji.
Toda to še ni vse. Allen je v svojih izjavah določil linijo debati titofašistov o proračunu za leto 1950. Določil je imperialistično linijo vojnega hujskaštva, ki so jo titofašisti dosledno izvajali. S svojimi govori o nevarnosti, ki prihaja iz Vzhoda — reči moramo, da se njihove besede niti za pičico ne razlikujejo od vseh drugih besed zapadmh državnikov in časnikarjev so hoteli pred jugoslovanskim ljudstvom upravičiti velikansko vsoto, ki so jo dodelili «narodni obrambi». 28 milijard dinarjev za «narodno» obrambo, to je za o-branribo ameriških interesov v Jugoslaviji, 15 milijard za funkcioniranje «prelcih sudov» proti vsem, ki se upajo dvigniti svoj glas odpora proti tej nevarni politiki, ki more prizadejati toliko gorja Jugoslaviji, kakor da ga ne bi bilo dovolj; neobjavljene milijardne vsote dinarjev’ za izgradnjo «vojne industrije», ki je po Milentije Popoviču «prepotrebna Jugoslaviji». Po drugi strani pa samo 11 milijard dinarjev za investicije v kmetjistvu
in 22 milijard za prosvetljene zu-uaiaiegu jugoslovanskega ijuustva.
istočasno pa je naiiKOvic posvetil uooraen del svojega govora «množični organizaciji protiletalske zaščite», da se «odvrnejo eventualni napadi na Jugoslavijo». Kanko-vic, rabelj jugoslovanskih narodov je v lej zvezi nedvoumno namignil, da je ta «eventualni napadalec», Sovjetska zveza.
Zvišanje proračuna za vojsko, «investicije» za sodišča, gradnja vojne industrije, kar izpolnjuje načrte ameriških imperialistov, ki so v zapadni Evropi krenili prav po poti uničenja navadne mirnodobne industrije in njene preobrazbe v vojno industrijo, organizacije vojaškega značaja, kakor so n. pr. «množična» prot.letalska zaščita, obvezna predvojaška vzgoja, stalni manevri jugoslovanske vojske, itd. predstavljajo najboljši dokaz, da je za ameriške imperialiste postala • Jugoslavija' najvažnejši faktor za sprožitev nove vojne v Evropi. Danes je fašistični režim Jugoslavije za ameriške imperialiste to, kar je bil drugo svetovno vojno fašistični režim v Nemčiji in Italiji. Samo nekaj razlike je: medtem ko sta Nemčija in Italija skušali voditi več ali manj samostojno politiko, si titofašistična vlada danes prizadeva popolnoma podrediti Jugoslavijo vojnim načrtom imperialistov.
Jugoslovanski fašistični ministri so v svojih govorih na debati o
proračuni za 1950. leto dokazali, da naše obtožbe odgovarjajo resnici.
Jugoslovanska titofašistična vlada je torej krenila po nevarni poti vojne avanture. Medtem ko obtožuje Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije «vojnohujskaštva, imperializma, itd.» mobilizira nove letnike, osvobaja ustaške m celinske zločince (sam Rankovic je to povedal), dobiva iz ZDA protiletalske topove tipa «Oerlikon», on suje politiko ZDA kot politiko «o-brambe pravic malih narodov», o-groža neodvisnost male albanske ljudske republike, za razkosanje katere obstaja nek skupen načrt z grškimi monarholašisti in z italijanskimi klerofašisti, izziva obmejne incidente z ljudskimi republikami, itd.
Vse to, da bi pomagala sprožiti novo vojno in da bi spremenila Jugoslavijo v bojno polje m jugoslovansko ljudstvo v topovsko hrano ameriških dolarjev.
A vse to ji ne bo uspelo, Tita čaka konec, ki sta ga napravila Hitler in Mussolini in ki bo zadel tudi Franka, miljenca Vatikana in Wall-Streela. Jugoslovansko ljudstvo ne bo dopustilo, da bi Jugoslavija zaradi bolne ambicije skupine krvosesov postala krvaveča dežela z milijoni žrtev, ki bi padle za kopičenje zlata v trdnjavi Knox, kjer je shranjen ameriški zaklad.
Med ranjenimi in mrtvimi je 29 oseb starih-n. 15 !•
V prvi polovici preteklega leta je bilo radi cestnih nesreč v Trstu in okolici poškodovanih 60 zasebnih avtomobilov, 26 Jat' nih avtomobilov, 32 kamjonov in pripreg, 27 koles 26 motocikl°v in 4 druga prevozna sredstva. Tu seveda niso všteta številna v° jaška prevozna sredstva, ki so tudi utrpela večje ali manjše P° škodbe. Pri omenjenih nesrečah je bilo ranjenih ali ubitih na 1,16 povprečno 37 pešce, 16 ,oot nikov, 12 Diciklistov,
sec
To je vsekakor žalosten primat našega mesta!
Združene države Indonezije nova ameriška kolonija
Narodno osvobodilne sile se bodo borile proti umešavanju imperialistov in proti lutkovni vladi za dokončno osvoboditev domovine
Indonezija je sestavljena iz 10.000 večijih in manjših otokov, ki se razprostirajo v obliki loka med Azijo in Avstralijo ter med Indijskim oceanom, Kitajskim morjem in Tihim oceanom Po obsegu je Indonezijsko otočje največje otočje na svetu. Otok Borneo je tako velik kot sta Švedska in Norveška država skupaj, otok Sumatra pa je večji kot vsa Italija, a otok Java je približno tako velik kot Češkoslovaška republika. Celotno otočje meri skupno nad dva milijona kvadratnih km ter ima približno 90 milijonov prebivalcev. Na vsak kvadratni km pride torej povprečno po nekaj nad 30 prebivalcev.
Od teh prebivalcev je približno četrt milijone Evropejcev (največ Nizozemcev iti Angležev), nad en milijon Kitajcev, nekaj tisoč Japoncev in nad sto tisoč drugih Azijcev. Domačini pripadajo največ maleškemu plemenu. Njih vera je po večini muslimanska, nekaj pa
je poganov, kristjanov.
in približno en milijon
Večino Indonezije je imela že dolgo časa v posesti Nizozemska, del otoka Borneo pripada Angleški, Filipinsko otočje je bilo do nedavnega kolonija ZDA in nekaj otokov pa pripada Portugalski. Vse te imperialistične države črpajo dragoceno bogastvo na teh bogatih otokih.
Ker se nahaja otočje v vročem tropskem pasu, je tam mnogo raznovrstnih dragocenih tropskih rastlin Pridelujejo veliko kavčuka, sladkornega trsa, kave, čaja tobaka, dateljev, riža, razne začimbe itd. Velikansko površino teh otokov ravzemajo gozdovi, kjer so neizčrpna bogastva raznega lesa. Med tem črpajo zlasti mnogo lesa, ki se imenuje teak in iz katerega pridelujejo barve. Na številnih otokih rasle tudi mnogo palm sagù, iz katerih pridelujejo domačini neke vrste moko.
Imperialistične oblasti so do sedaj načrtno pridelovale le tiste ko-
tobak, datelje in začimbe. Vse ostalo pa pridelujejo domačini na najbolj primitivni način in le za svojo potrebo.
Živinoreja je slabo razvita. Računajo, da je na vsem tem velikanskem otočju komaj 5 milijonov glav goveje živine, približno toli-
Združenih držav izjavila, da bodo le odslej svobodne in neodvisne, je bila to vendar ie gola laž, kajti v Indoneziji so še nadalje ostali nizozemski vojaki, predstavniki nove državne tvorbe pa niso nič drugega kot vazali ameriškega imperializma, katerih namen je obkro-
ko velblodov, nekaj nad tri mi-1 žiti SZ in države ljudske demokra-
lonialne kulture, bro izplačale t.
ki so se jim do-j. kavčuk, kavo,
m o s k o v s
kih
spominov naših d e le g a t k
«Moskva!»
ko so iz vlaka
so zakričale delegatke
zagledale sovjetsko prestolnico
Tovarišico Marijo Bernetič smo vprašali naj nam kaj
“""pove o svojem moskovskem bivanju. Naši prošnji je ra-aevolje ustregla.
V	raznih zapadno-evrupskih državah in tudi pri nas v Trstu je v časopisju ln revijah ter zlasti v glasilih titolasistov toliko propagande proti Sovjetski zvezi, da
v resnici marsikdaj dogaja, da nepoučeni ljudje nasedajo tem lažem m verujejo, da živi sovjetsko ljuustvo v bedi in v pojpolni kulturni zaostalosti. Da se izrobljajo tehnične iznajdbe in znanost v vojne namene m v škodo delovnih množic in da v SZ ni osebne svobode.
Ko sva z Lauro Weiss obiskale v Moskvi velika gledališča, razne kulturne ustanove, velike tekstilne tovarne, kolhoze, šole itd., ko sva govorili s preprostimi sovjetskimi ljudmi, ko sva videle ves napredek, ki ga je napravilo sovjetsko ljudstvo v zadnjih letih, sva se ponovno prepričale, da življenja v Sovjetski zvezi ne more pravilno opisati še tako dober napredni u-metnik ali novinar, marveč da je treba živeti to življenje, prisluhniti utripu sovjetskih ljudi, ki z vsemi silami, kot v veliki domovinski vojni, delajo za izgradnjo komunizma, za mir v svetu in za boljšo bodočnost ne le sovjetskih ljudi, marveč vsega človeštva.
V	Bjrestu, na rusko-poljski meji, so nas prvič pozdravile zastopnice sovjetskih žena. Tukaj smo tudi prestopile na širokotirno rusko železnico v lepe ruske spalne salonske vagone, kjer se človek počuti kot doma v prijetno zakurjeni sobi. V vsakem kupeju je poleg divanov nameščen še dober radijski aparat, tako da potniki lahko poslušajo novice in glasbo iz vseh delov sveta. Poleg kupeja je še prostorna soba z umivalnikom. Vsak potnik dobi z voznim listkom točno številko svojega sedeža in sprevodnik mu prinese zapečateno vre-
čico, v kateri se nahajata dve čisti ponjavi, blazinjak in dve brisači. Razlika med prvim in drugim razredom na železnicah je edino le v tem, da sta v prvem razredu dva divana, ki služita obenem tudi za postelje, dočim je v drugem razredu prostora za štiri osebe. Kakšna razlika med temi vagoni in onimi v zapadnih državah, kjer velikokrat ni mogoče dobiti niti primernega sedeža, s starimi in izguljenimi klopmi in mračnimi kupeji, kjer se človek boji dotakniti katerega koli predmeta, kaj šele da bi mogel misliti na udobje.
proti nemškim tankom, ki so skoraj jjopolnoma uničili cela mesta in vasi. Peljale sva se mimo širokih planjav, kjer so pred ruskimi ka-tjušami in nezmagljivo silo ruskih rdečearmejcev bežali nemški vojaki. Nikjer nisva videle ruševin. Pred nami so vstajala nova mesta 7 močno industrijo, z velikimi prostornimi hišami za rusko delovno ljudstvo.
Dan se jc že nagnil, ko sva v daljavi zagledale v sivo meglo ovito prestolnico SZ. Iz drugih kupe-| jev so prihajale tovarišice in vzkli-
Moskovski prekop
Ko sva z Lauro gledale po širni ruski planjavi, z belimi brezami, temnimi borovimi gozdovi, ko sva opazovale nepregledna polja, kjer pridelajo ruski ljudje toliko bogastva, nama je nehote zdrknila svojo mačehovsko zemljo. Vozile misel na naš skaloviti Kras, kjer se mora kraški človek toliko truditi in boriti z naravo, da obdela sva se mimo Minska, Smolenska iti drugih krajev, kjer so ruski partizani nudili tak herojski odjx>r
kale: Moskva, Moskva! Da, tudi iz najinih src je privrel vzklik: Moskva, Moskva!
Ko sem po 13. letih zopet izstopila iz velikega moskovskega kolodvora (Bjeloruski Vaksal) na trg pred njim, sem bila vsa presenečena. Namesto majhnih hiš sem zagledala velik modern trg z velikimi palačami, zgrajenimi v umetniškem stilu. Morje luči, avtomobilov, trolejbusov, na tisoče in ti-
soče Moskovitov, ki so se vračali po delu na svoje domove, mi je dalo vtis velemesta.
Iz naše sobice v hotelu sva videle z Lauro na Rdeči trg, na Kremelj, ki predstavlja eno izmed največjih umetnin, ki jih je zgradil ruski genij v preteklih stoletjih in ila Kaieicin au ae D.eauaie na pelerin razneiiu Zgiajeinu atuipui meče zvezue. ixo avu pozneje apraae-vaie iz cesa so napravljene le mele zvezue ki merijo v premeru uva metra, »o nam poveuan, da so sestavljene iz samih pravih rubinov, Ki so vcielani v ziate sKieoice, taKu da po onevu biesce v soncu, Kot I da m bife vse izdelane iz čistega zlata, dočim po noci, Ko jih razsvetljujejo reiieiuorji, žare v živo raeci barvi.
V ouzim je v temnih obrisih stala pred nami ceiKev sv. Vasilija, ki je prav taKu v ponos vsem Kusom in ki je ena izmed znanih del svetovne arhitekture. Nad Kremljem dan in noč plapola rdeča zastava m ponoči je vsa razsvetljena, kot simbol, da je to zastava vsega naprednega delovnega ljudstva. Skladno celoto pa tvori skupno s Kremljem in cerkvijo sv Vasilija, iz belega marmorja v modernem stilu zgrajeni Mavzolej, v katerem je pokopan veliki Lenin in kamor ho- f di že 25 let dan na dan na tisoče množic iz vse Sovjetske zveze ter delegacije naprednih gibanj v svetu po nove pobude za njihovo borbo.
Ze med vožnjo iz Trsta v Moskvo sem pripovedovala Lauri, da si bova takoj ogledale Mavzolej, Kremelj in Rdeči trg, čim prideva v Moskvo. Na to pa da bova odšle k sivo-zeleni reki Moskovi, ki teče skozi Moskvo in po kateri se tako radi vozijo Moskoviti. Ko sva prišle na kraj, kjer je stal nekoč most in od koder se je tako lepo videlo na reko, zlasti ob večernih urah, ko je bila vsa posuta z neštetimi
malimi lučkami in od koder je prihajalo iz majhnih barčic petje le-pih narodnih pesmi ob spremljavi piščali in drugih instrumentov, pa sem zagledala preu seboj venk trg z mogočnimi stavbami, m morje luči mi je zaprlo za trenutek oči. Zdelo se mi je skoraj nemogoče, da teče pod tem velikim trgom stara reka Moskova in da le od daleč prisluškuje utripu Moskve in njenih prebivalcev.
Ko sva se vračali proti domu po ulici Gorkega in sva prišli do Puškinovega spomenika, sem se začudila tolikim spremembam. Ulica Gorkega, ki je bila včasih ozka ulica, je danes široka ulica z velikimi več nadstropnimi hišami. Kako sem se šele iznenadila, ko sem videla kliniko za očesne bolezni preneseno za 60 m in obrnjeno za 90«’. To je eno izmed velikih ruskih del, ki so ga na tem polju izvršili ruski inženirji v zadnjih letih. Zanimivo je, da je v času, ko so delavci izvrševali to delo, potekalo življenje v kliniki nemoteno dalje in da so delovale v polnem redu vse telefonske in električne naprave, da so ruski operaterji nemoteno izvrševali svoje delo.
Dočim se v Ameriki velikokrat dogaja, da dajo razni bogataši iz svojih osebnih kapric premestiti svoje hiše, gradove itd., da pa so ruski strokovnjaki izvršili to delo zaradi tega, ker je bila zgradba v zelo dobrem stanju in ker je popolnoma ustrezala po svoji lepi zuna-" njosti tudi na svojem novem mestu vsem regulacijskim načrtom.
Moskva je postala novo in lepo mesto, kjer se grade vse hiše po modernih načelih in pri katerih prihaja do popolnega izraza ruska umetniška stvarnost. Povsod vlada popolna harmonija in nikjer ni videti tiste tipične uniformiranosti, ki je še prav posebej značilna v zapadnih državah, kjer inženjrji na polju arhitekture nimajo možnosti svobodnega razmaha, kot v Sovjetski zvezi.
Ali je tudi t°
"informbirojevska 1°^'
Od 5 do 7 dinarjev stane jabolko.
LENDAVA
PRIPOMBE K LENDAVSKE'1 TRGU	zfd.
Na lendavskem trgu posebn0 sC nji šas rastejo cene m ijuoJ ^ začeli upravičeno kritizirati. » tudi kvaijteta blaga Kaj raZ *ri-Okoliski kmetje, ki prinašaj0 yJia delke na trg, jih priparvljal0^,. hitro tako da jih cimveč in (eta prej prodajo, zato je pa kva je blaga slabša. Se pred kratki
stalo na trgu 12 dkg surovega ^
1	.........dinarjev, dane»
dkg surovega ^
45 do 65 dinarjev. Kašo in v pridelkov prodajajo na litre 1 jk# ne liter kaše 120 din. Tudi jaU jjh so prodajali na litre, sedaj P^je
sla 30 do 40 stane H do 10
prodajajo že na komade. Sr1 , debelo jabolko stanc od a iro-din. Cene na trgu nihče ne lcl’ pil lira, zalo jih prodajalci naviJal
SVOji Volji.	pil
Pomanjkanje kontrole je atf1, I trgovinah in gostinskih 0 ! jir Prodajalna obutve «Triglav» ) j20 bila 22 t. m. pošiljko copat PV|jga dinarjev. Čeprav je bila P° ^ v' precej velika, so copate Pr° pičlih dveh urah, ker so n^f8t, rim prodajali po 6 parov nl,ep ,,d»' za druge pa je zmanjkalo. ja-jalka Maučec Antonija je p gta* jala copate po simpatijah. 1’ c0p«l Evgenu je prodala tri pare naenkrat, za tovariša pa. ki J p» jih P
lij one koz itd. Na otoku je razširjen ribolov.
Tudi podzemlje Indonezijskih otokov je zelo bogato. Velike so zlasti rude cinka, premoga in petroleja. So pa tudi zlate in srebrne rude.
Kot v o vseh kolonijalnih deželah, tako je tudi v Indoneziji zelo slabo razvita industrija. Domača tekstilna industrija krije komaj 20 odst. potrebščin. Celotna industrija zaposluje komaj 37.000 delovnih moči.
To je v kratkem bežen pregled celotne Indonezije.
V preteklem decembru so bile uradno ustanovljene Indonezijske Združene države. «De jure» naj bi bila ta nova državna tvorba samostojna država, a «de facto» je pa v resnici še nadalje to, kar je bila do sedaj, namreč navadna kolonija ne le imperialistične Holandske, marveč tudi in predvsem ZDA. Tujci bodo še nadalje ostali v državi to, kar so bili do sedaj, namreč dejanski gospodarji nad zatiranim domačim prebivalstvom in izkoriščevalci domačega naravnega bogastva. Dasiravno je holandska kraljica, ko je podpisala akt o ustanovitvi neodvisnih Indonezijskih
cije s tovrstnimi satelitskimi državami, ki naj bi se — po njihovih načrtih namreč — bile za njihove interese proti silam napredka in demokracije. Poleg tega pa si hočejo s temi abordiranimi državnimi tvorbami ustvariti nove odjemalce njihove industrije, videč, da stoje pred neizogibno katastrofo.
Indonezijski partizani, ki se pod vodstvom svoje Komunistične partije borijo za pravo in popolno osvoboditev izpod vsake vrste kolonizacije ne priznavajo in ne bodo nikoli priznali lutkovne vlade, kateri predseduje dosedanji vazal nizozemske kraljevine Soekarno.
Tudi nekateri napredni poslanci Indonezijskega parlamenta nasprotujejo sklepom haaških sklepov. Napredni poslanec Melik je izjavil, da razlika med prejšnjo in sedanjo obliko vladavine je le ta, da postaja sedaj Indonezija kolonialno posestvo ZDA pod drugačno obliko. Povsem je jasno, da indonezijsko ljudstvo ne priznava sedanje oblike vlade in se zato še tesneje pridružuje narodno osvobodilnemu gibanju. Velike zmage Kitajske narodno osvobodilne vojske**«)”zanesljivi poròiT bùdòétTve-like zmage tudi v Indoneziji in v ostalih azijskih deželah.
časno prosil za en par,
zmanjkalo.
(iz «Ljudske pravice» decembra 1949).
Z gradnjo barak hočejo
dne
KAKO BOMO LAHKO USPE .. JE ODPRAVLJALI nnMAN
POMA*' NJE STANOVANJ
,	i£» •
Ni mogoče prezreti, da J „
niso ustalili na Jesenicah,
mogli vanj .
dobiti primernih
, 27' E
kir ki (,
'ksti
i Vz
Vij. °t ve kij; Ni f«ija Nfi >d
Ne
kita
‘9i
k.
\ ,
>tir
Su
N.
1 » 1 ie
Nn
X ,
, «K
>
Sv
Ni
Jh«
k,
%s
ks“*
N Su S ,,
>e
>1"
N
j;
N
?
Se
S
„ iž
N
Se
%
N
novanjsko krizo___
V
'lei „ k
X
vel^'
novanjska kriza še vedno jc V mnogih industrijskih kiaJllltei’1’ celo tako ostra, da ovira ne izpolnjevanje planskih nal°i* je’ Poučen primer nudi jeseni* lezarna, ki ji je tudi letos ze ^ manjkovalo delovnih moči. K® linicah je velika stanovanjs* vr-za. Številni delavci, ki so ^ se ljni delati v jeseniški železa^-
Vprašanje se glasi:—^v»1
. Kd°V
najkrajšem času pridobiti stanovanj za vse delovne lju st0' sod pri nas? Kako odpravit1 jjji>
neka)
novanjsko krizo vsaj v
če ne že prvo leto?
of,
Odgovornost za odpravo s ^gjl1
njske krize morajo prevzeti
uprave večjih industrijski*1
jetij ...	vfrt>;
Zato se ne moremo izogm pp
stanovanjski»	gi-
lè za zidanjih
šanju graditve vizorijev. Ne gre
montažnih hiš . ..
in montažnih
Kljub temu pa .—	.
še ne bo mogoče odpravi i
do konca Pe5tilnir
)tr
vanjske krize, če se ne bl|l^dil'< tili v večjem obsegu tudi t- .
stanovanjskih provizorijeV • ■ bj ’
bi bilo, e« teh nkreP0 JO P
Toda napačno obetali od vseh
ukreP_ _ pravo stanovanjske krize, se zavzeli še za graditev PvpfS Morda smo se te“a,„aane!;,. zaradi pode"1 rt(JziP
«barak», kakršne P°v„j'
še
rijev.
nja izogibali odpora do
mo izza časa po prvi sv ni . ..	p#
Najostreje je treba obsod^^e^ nost in brezbrižnost do
vetovni
pvv;
reševanja vprašanja stan°vods |g krize vseh 'tistih večjih , f'. podjetij, ki bi mogla že d° je v ublažiti stanovanjsko kriz0,.p s* pokazala več iniciativnost .,„0 P. bi za delovnega človeka.

mnoga podjetja niso iskala —o
- sv
rešitve. Zadovoljila so se svojimi lepimi programi 1
ti...	0if
Na to vprašanje je trl'b‘ ,č, voriti takoj — z dejanji- gč- 0 («Ljudska pravica» z <*n
cembra 1949).
H
\
»d
losi
a
Mn
%
'%
ttv,
to
s
S
»ii
3
H
s
s:
X
N
X
7.
januarja 1950
DELO
Stign 5
FILM V SOVJETSKI ZVEZI
Mač k ovije
; avgusta 1949. je podpisal Vla-jj|nir Hjič Lenin odlok o «podre-i ,Vl biografske in kinematografske ^ustrije ljudskemu komisar jatu V2S°j°». Ta odlok je postavil sovjetski kinematografiji
■s v.eji socialistične kulture, ki se Jvija pod kontrolo države, aties spada sovjetska kinemato-toy'ia pod ministrstvo za kinema-.Rafijo ZSSR in predstavlja eno i_,ec* vej narodnega gospodarstva e«le ter
«	- -=i je planirana in finan-
za od vlade.
.	B. Škukin
l9fa v filmih vlogo Lenino
I %Vj<itSK1 nini se ounxuje po I venkein meoiosaem bogu-I ' uaJti icsinvnu m verno suso
K
'U»0sv
i, pietet je z ijuaSKim
IV
I V |<«
m zaio gioboKo razgioti gie-
®rvili letih sovjetske oblasti, iJe se nun nern, so bua ust-'iiftli S edinstvena ueia, kot * so H "Križarka t-otenikiii», diviati» ''Ml °nec f'etrograua». Njim so \U 2v°čm turni, ki so j m sneli, v razaotju socialistične indù-(r,,‘Nacije oezele m aoieKtivacije v 'Hva («elan viaae», «Učitelj», s, ^entolec», «Traktorist» itd J, ki XnlltUl1 Drezpnmeme podvige v ‘C (;ipac*Ji ueia m navuusecije v J“sticm lzgl.aQnjl. Obenem so
metrov filma. Del tega gradiva je bil uporabljen v raznih dokumentarnih filmih; ostanek je bil shranjen pod imenom «Leta velike domovinske vojne». Edinstveni med dokumentarnimi filmi so Poraz nemških čet pred Moskvo .Leningrad v vojni, biainigrati, Mornarji črnomorske noie, mascè vaio ijuu» siva, mika pri oieiu, Osvooouiiev Ukrajine, bermi, rofaz japonske, raraua zmage, ki so ookuz visoke umetmsKe in tehn.cne sposobnosti sovjetsKih Kino-uperaterjev. Centra mo podjetje za «nunske novosti» in zi arugin filmskih podjetij za «tnmsKe novosti» v uezeii sistematično m preudarno filma vsako-onevno življenje m dogodKe v raznih republikah mestih in vaseh.
Sovjetska Kinematografija ima take svetovno znane direktorje kot so Sergej Einsenstem, Vsevolod Podov k m, Ivan Pyryev, BTidrich Erm-ler, Sergej in ueorgij Vasilijev, ivnhajl Room, Sergej Jutkevič in Grigorij Aleksandrov in ne manj znane voditelje aokumentanirh filmov, Ilija Kopalin in Leonid Var-lamov. Steviio filmskih igralcev stalno narašča: Ljubov Orlova, Marina Landina, Tamara Makarova, Galina Vodjanickaja, Nikolaj Cer-kasov, Boris Kirokov, Mihajl Čarov, Boris Skukin, ki je kot prvi igral vlogo Lenina Mihajl Gelovani ki je igral vlogo Stalina, Boris Baboč-kin, ki je igral vlogo Capajeva. Vsi so želi široko popularnost.
Vzporedno z rusko kinematografijo se je tudi razvijala in zrastla filmska umetnost v narodnih republikah Sovjetske zveze. Ze od začetka vzpostavitve sovjetske oblasti so bila ustanovljena filmska podjetja v Ukrajini, Beli Rusiji, Georgiji, Armeniji, Azerbejdžanu, Uzbekistanu, Turkmeniji in Kazak-stanu. V teh podjetjih so bili izdelani svojevrstni filmi: Arzenal in Zemlja pod režijo Aleksandra Dovčenka; Veliko življenje
narijev, ekonomov in drugih spe- i cialistov v tej panogi. Ti specialisti se šolajo v «Vsezveznem državnem institutu za kinematografijo». Poleg tega imajo posebne šole in tečaje za igralce. Obstajajo še nadalje višje šole za inženirje in znanstvena raziskovanja na polju kinematografije.
Zanimanje sovjetskih narodov in njihove vlade za razvoj filmske umetnosti v ZSSR je izraženo v znamenitih besedah Lenina: «Od
vseh umetnosti je filmska umetnost za nas najvažnejša»
-V f
Kjer Soča, Sava, Drava tek imajo svoj
Revolucionarno leto 1848
Na terasah pod vasjo so ponovno oživele oljke
I Dunajski absolutizem je bil pri ' nas mnogo občutnejši kakor kjer-1 koli drugje in dejstvo, da Slovenci v tedanjem fevdalnem sistemu zaradi popolnega pomanjkanja lastnega plemstva sploh niso mogli priti v poštev kot političen faktor, sta povzročila, da se politično življenje pri nas ni moglo razviti vse do leta 1849. Pač pa se je naš narod v tej dobi zavedel samega sebe, se duhovno osvobodil in tako pripravil na nove čase.
V to, zaradi svoje nesodobnosti nemogoče stanje je leta 1848 kakor strela z jasnega počila vest o «fe-
Nekaj o oljkah
,tll, Asiani razni mmi o tvorcih ISt oktobrske revolucije, usta-Ntli sovjetske države Vladi-\ ^JIČU Leninu m Josipu Staiti) 'Lenin v Oktobru, Lenin i»ib. C -Mož s puško in Viborška
Irazdobju izidejo najboljši :	ki filmi, ki pripovedujejo o
Itju kih državljanske vojne, da-\ y*k° o slavnih straneh zgodo-g SSR ter prinašajo verne por-V velikih ruskih vojaških vo-1 Jev' znanstvenikov, narodnih itd.: Capajev, Poslanec z | > j™a. Mi iz Kronštadta, Aleksan-I >ov Vski’ Minin in Požarski, Su-fJ • peter I, Bogdan Hmelnicki. 1^1 «imov za otroke in mladino Ida se jih posebej omeni, Otroci kapitana Granta, i .. etui kapitan in filmska ki temelji na delih Mak-I "i gorkega, Detinstvo, V svetu
k» J
leta na univerzi.
Predvečer velike domovinske
iFjjj. ie bila sovjetska kinemato-
\s
Prva, ki je začela antifaši-
Profesor Mamlok, ;oy - '-.jjcnneim. Vojaki iz rud-
i ,0' ce bi prišlo jutri do vojne,
I !i,,v razkrinkavali sovraštvo fa-
|K> človeštva, njihovo mrač-in barbarstvo. Tekom voj-
l>Lvkijub
mjm -«jud ogromnim težavam, |':"i Urniku, vkljub sovražnikove-
Oljka je staro drevo, znano že izza siatela veka. u njem je pisano tuoi v knjigaii naie zaveze. Stari urni so smatrali oijuo za sveto urevo, posvečeno boginji Minervi, i uui stan Himijani so oljko zelo cenili. Oljčne vejite so vpietan v lovorove vence, s’katerimi so ovenčali za domovino zaslužne junake, nrez u v orna je bila oljka oeiezna lane casti ne zaradi svojega vedno ze.enega listja, ampak zaradi dragocenega sadu, ki ga nudi človeku. Ze za stare naiuue je bilo oljeno olje dragocena maščoba. Tudi sadje kot tako so stari itimijani zelo cenni. Pravijo, da so bile oljke pri vsakem obedu na mizi.
fiaaomovma oijke
r O	Hc-kMiC:i*lIl fctZi^Kuv al-
vC V jC Ulid ,.>1 _.w*aiv V *ll<6l Ulju V Ifi-
<A	tiUnazuV ca lij U Ul ulili U-
kvujanuv pa Ui^icuct, ud jt; uiid uij-Ad najprej raz.Sn jena v oaiji, v ìvi«%-u aziji, ujKU'jei au ju urni puz.ne-ue prenesli tuui v svojo ožjo uu-mu v,no, v ju/ no ilanju, ki je bua takrai njiliova kolonija in v .severno Airiko. Ou tou se je polagoma razsima po vseli uezeian v »reuo-
trto leto cepiče presadijo v razda- na trioleini. Je zelo lahko prebav-)ji od 30 do 35 cm in po dveh ali Ijivo, ker vsebuje razne, za preba- : treh letih jih končno vsadijo na do- vo potrebne snovi, ki jin druga ločeno mesto.	| oija ne vsebujejo.
Taki so bili nekoč oljčni nasadi pri nas..
Iz vsega tega lahko ugotovimo, da oljka zahteva veliko nego in je .potrebno mnogo truda, preden se
zvmiju. V Ameriko so prepeljali olj-1 ■*°. ke seie v r» stoletju v Avstralijo
pa seie v preteklem stoletju Tako je danes razširjena po vseh toplejših deželah v vseh pentì oenh sveta.
Po obsežnosti oljčnih nasadov, kakor Uidi po pridelovanju olja pa je še vedno na prvem mestu Evropa in predvsem Španija. Tudi Italija zavzema važno mesto v pridelovanju oljk in olja.
Koliko vrst oljk imamo?
Sovjetski filmski igralec M. Gelovani igra vlogo Stalina
ndjj.ličevanju kinematografskih IU , so vendar delavci sovjet-|'lSy 'kuntatografije ustvarili silne |!%v° junaški borbi sovjetskih na-<oj. broti nemškim napadalcem "k- ’ St. 217, Invazija, Sekretar
VJ» komiteta Partije, Nepre-
iSovi*’ Branila je domovino).
,ie’
teSe'
K1'
vf
s*
Kv^^ki filmski reporterji so z ISih Pogumom delali na bor-
>h„ fr°ntah in
h
snemali junaško svo-
X j s°vietskih narodov za
n Ueodvisnost Posneli so slike
si"1'
i »Vw, ',UVL
\sk Večili dogodke velike zgo-k® važnosti na treh milijonih
in Zgodilo se je v Donbasu pod režijo Leonida Lukova ki so bili izdelani v Ukrajini; Zaobljuba, Veliki plamen. Arzen in Georgi) Sadkaze
so bili izdelani pod vodstvom Mi-hajla Caurelija v Georgiji; Zanze-gur in David Bek so bili izdelani pod vodstvom Ali Bek Nazarova v Armeniji.
Sovjetski filmi so zaporedoma želi uspehe na mednarodnih festivalih filma Tako na primer na festivalu filma v Cannes v Franciji 1946. leta, kjer je dobil prvo nagrado sovjetski dokumentarni film «Berlin», poučno-kulturni film «Mladost naše dežele» in barvni film «Nameniti cvet».
Obstoječa filmska podjetja so bila za časa petletnega načrta obnovljena in zgrajena mnoga nova podjetja. Načrt predvideva porast filmske proizvodnje od 80 na 100 filmov na leto, Ljudsko-poučni filmi bodo porastu na 50, vzgojni na 180, a več stotin bo dokumentarnih filmov. Vzporedno s tem bo narastlo število personale — direktorjev, igralcev, tehnikov, pisateljev sce-
O.jke se delijo v dve vrsti, v divje in v ‘/domacene oz. cepljene oljke. Divje oljke rastejo večinoma kot navadno grmičevje v gozdovih. Višina grmovja oz. dreves doseže kvečjemu od 5 do 8 m višine. Med listi raste tudi neke vrste bodičasto trnje. Divjake pa so večinoma ravne in odporne. Zato jih čestokrat cepijo in iz njih postanejo rodovitne oljke.
Cepljene in gojene oljke rastejo večinoma posamezno kot drevesa, in dosežejo celo do 12 m višine. Listi cepljenih oljk so široki in temnejše barve.
Kot drevo raste zelo počasi. Navadno poteče od 30 do 40 let preden doraste v drevo, Seveda se kot drevo, če je ne napadejo morebitni zajedalci, ohrani mnogo let oz. več
Oljčne tropine navadno uporabljajo kot krmo za živino. Iz oljčnih koščic pa izdelujejo zelo dobro u-metno gnojilo.
Oljke pri nas
Kako se razmnožujejo oljke ?
Divje oljke se razmnožujejo navadno kot ostalo divje grmičevje. Iz korenin rastejo novi poganjki. Čestokrat pa širijo divjo oljko tudi ptiči s prenašanjem semena iz enega kraja v drugega. Gojitelji oljk zbirajo oljkine divjake, jih pre-sade v vrtove, jih nato cepijo in šele ko odrastejo jih presadijo na stalno mesto. V drugih krajih pa vsejejo oljčno seme v zato nalašč pripravljeno zemljo, naslednjo pomlad presadijo mladike na drugo leho v razdalji po 10 cm. druga od druge, tretjo pomlad pa jih cepijo. Se pred cepitvijo divjakov pa, izločijo vse slabo razvite divjake. Ce-
..danes pa so taki
stoietij. Seveda se od časa do časa nekaj vej posuši. Zato je potrebno drevo pogoaiuma negovati m ga obrezovati. Ivo pa arevo ostara, je potrebno ga pomladiti. To se napravi na ta način, da se mu odžaga skoraj vse veje, nakar v nekaj letih zrastejo iz aebla nove veje. Po 5—6 letih drevo znova rodi.
Kot vsaka rastlina, tako ima tudi oljka svoje zajedavce, proti katerim se je včasih treb? trdo boriti. Med najbolj znane in škodljive zajedalce j spada takozvana oljčna muha «Du-cas olae», ki napada drevo zlasti v juniju, ko se začne razmnoževati. Medtem, ko ta muha leže jajčeca Kdjttke potrebuje gotovih sladkih snovi, ki jih dobi v oljčnem soku. Zalo se lahko pokonča to muho z neko nalašč zato pripravljeno kemično tekočino, ki ,pa je zastrupljena.
Pred nekaj desetletji je bilo v tržaški okolici in v Istri mnogo oljčnih nasadov. Skoraj ni bilo večje vasi, ki bi ne imela vsaj ene torklje. Pri vsaki hiši so imeli vsaj po en kamen za olje. Nekateri kmetje so pridelali toliko olja, da jim ga ni bilo treba kupovati vse leto, povrh tega pa so ga še nekaj litrov prodali. Toda prišle so ostre zime in so uničile precej starih oljk. Istočasno so se pojavili v deželi tudi raznovrstni oljčni zajedalci, ki so zelo škodovali preživelim oljkam. Takrat pa ni bilo učinkovitih kemičnih proizvodov, s katerimi bi bili pomorili škodljivi mr-
čes. Tedaj Je žal premnogo kmetov opusti.o esO/enjC oljk. Oprijeli so se idje gojenja urugega bolj odpornega sadja, au pa so iskan zaslužka v mestu. Tako so se nasi oljeni nasadi ma’njsali iz dneva v dan iz leta v leto. siedila je se huda zima leta 1929, ki je skoraj popolnoma pokončala preostale oljke. Nasi ninetje so se tedaj jokali, ko so videli, da je ves njihov trud zaman, kajti oljka raste zelo počasi in je potrebno mnogo let preden se jo odgoji v pravo drevo.
V	zadnjih dvajsetih letih so zrast-li novi poganjki iz korenin starih oijk. skrbni kmetje so iz teh divjih grmov odgojili nova drevesca, ki so že začela roditi. Nekateri kmetje tedaj ponovno pridelajo olja dovolj za svojo rabo. Zlasti v Bregu in v miljski okolici so nastali sredi vinogradov in njiv novi lepi oljčni gaji, ki spominjajo na nekdanjo do-oo. Eravijo, da sedaj pridelujejo največ olja v Dolini, na Plavjah in v Mačkovljah. V teh vaseh imajo tudi torklje za mletje oljk in pridelavo olja.
V	naših krajih dozorijo oljke proti koncu novembra ali v začetku decembra. V Mačkovljah n. pr. pravijo, da sv. Katerina zaveže poroke in odveže oljke. (God sv. Ka-terine je 25. novembra). Oljke navadno otresajo ali pa jih strgajo z vej. Nakladajo jih v brente ali v majhne sode. Par tednov za tem, Jih peljejo v torkljo, kjer ih zmeljejo in nanravijo olje.
V	iržaškrblcolici poznamo tri vrste oljk: belice, ki so zelene bar-
ve, drobnice, ki so črne in karbo-ne ki so tudi črne barve. Pravijo, da se najbolj splača gojiti belice, kajti te so najodpornejše in tudi najbolj rodovitne. Seveda je kakovost olja slabše vrste. Olje iz teh oljk je zelenkaste barve. Najboljše olje je iz oljk-črnic. Oljke kar-bone so primerne tudi za konser-viranje.
MLADINSKI OKKESTEK
Oljčno olje - najboljše olje
Od vseh vrst olj, je najboljše oljčno ali olivno olje. To se po svojih snoveh najbolj približa živalski in tudi človeški masti. Bogato je
V sovjetskih kolhozih ne manjka razvedrila in veselja
bruarski revoluciji» v Parizu, ki je najhuje carnevala baš v avstrijskih deželah: liberalno meščanstvo je zahtevalo ustavo, a avstrijski narodi so zahtevali politično samostojnost. Po vsej Avstriji je zavrelo, tleče iskre odpora proti dunajskemu absolutizmu so se razplamtele po Madžarskem, na Češkem, v Galiciji, med Jugoslovani, v Italiji... 18. marca je dunajsko ljudstvo zgraui-lo po uticah barikade izbruhnila je marčna revolucija, ki sicer ni bua osamljena, a je predstavljala višek revolucionarnih, gibanj med avstrijskimi državljani in narodi. Stari Metternich je moral pobegniti, enako osovraženi jpolicijski minister Sedlnicky, a ceshr Ferdinand je moral sklicati ustavodajni državni zbor.
V Pragi se te 2. junija sestal slovanski kongres, na katerem je Cen i-’alacky zagovarjal obstoj Avstrije, medtem ko ue Ceh Havliček zahteval razbitje nemškega m ogrskega gospostva, a ruski komunist Baku-nin popolno razbitje Avstrije. Med kongresom je prišlo do pouličnih spopadov, hkrati so po ulicah zrasle barikade, a upor je bil zadušen v nekaj dneh po topovskem bombardiranju mesta na ukaz praškega cesarskega namestnika kneza Win-dischgraetza.
Tudi ogrsko revolucionarno gibanje pod vodstvom Lajoša Kossutha je bilo v krvi udušeno.
Seveda se je začelo živahno politično gibanje tudi med Slovenci. 2al pa niso niti slovenski politični voditelji bili enotni, niti niso bile široke slovenske množice dozorele za nove revolucionarne težnje, saj je naš kmet še ječal pod valpto-vim bičem; zahteva po «zedinjeni Sloveniji» zato ni našla one vsenarodne podpore, ki je bila nujno ptrebna. Razdvojenost so še povečale volitve za nemško narodno skupščino v Franklurthu. Leta 1848 so namreč tudi dotlej v mnogih malih državicah razcepljeni Nemci zahtevali enotno, skupno državo in so v ta namen sklicali narodno skupščino v Frankfurtu. Te bi se aaj udeležile vse one dežele, ki so kdaj pripadale k Nemčiji, torej tudi slovenske dežele. Del slovenskih polifičarjev se je' izjavila za, drugi pa proti udeležbi na teh volitvah; zato so nekateri okraji volili, drugi pa ne, a končno se tudi izvoljeni poslanci niso udeležili frankfurtske skupščine. Pač pa se je za «zedinjeno Slovenijo» izrekel tudi praški «slovanski kongres».
Deloma zaradi nasilne udušitve revolucionarnih nastopov, deloma zaradi nesoglasij med avstrijskimi I narodi, je avstrijska reakcija zopet | prišla na površje m preklicala vse svoje slovesne obljube, dane avstrijskim narodom. 2. decembra se je avstrijski cesar Ferdinand umaknil svojemu laietnemu nečaku Francu Jožefu 1. (1848—1917), ki ie ob svoji zasedbi avstrijskega prestola obljubil vladati «s sodelovanjem narodnih zastopnikov pri zakonodaji». 4. marca 1849 je bila proglašena nova, oktroirana ustava, ki pa še zdaleka ni zadovoljila avstrijskih narodnih teženj in je bila že v decembru 1951 enostavno odpravljena. V avstrijskem notranjem ministrstvu je zavladal prosluli Aleksander baron Bach, ki mu je bila življenjska naloga zabrisati poslednje sledove revolucionarnosti toliko v političnem, kolikor v narod-nosnem oziru. Okrepilo pa se je nemštvo; od leta 1854 je kot uradni jezik veljal edinole nemški, a višja uradniška mesta so mogli poleg Nemcev zasesti le oni Slovani, ki so se nesporno pokazali kot zaslužni vladni hlapci in zvesti ger-manizatorji; kaj nazorno jih slika naš Janez Trdina v svoji knjigi «Bahovi huzarji in Iliri», zaradi česar so ti narodni odpadniki pr e jeli privržek «Bahovi huzarji».
Kljub novemu absolutističnemu valu ki je zavel po deželah avstrijskega cesarstva pod Bachovim ministrovanjem, je ta končno le mo-
Valentin
Ratajev
5. nadaljevanje

je pogledala v svetilko. Dekleta
% te Tinina —:jmimfinni Aoc h» nnsnremiio dekleta domov m s
L? dolgo pričakovani čas, da pospremijo dekleta domov — m s b‘la dana zakonita možnost, da ostanejo parčki na samen. B ant
in dekle sta se srčala v tamm vezi. Slišal se je nagel šepet in čez trenutek sta že i>o temni cesti stopali dve senci, čvrsto prižeti druga k drugi.
Naposled je za drugimi vstala tudi Sonja, šla je mimo Semjona, na-I	j*	drobno je topicala s svojimi čevelj-
|A \	h------ ški iz jagnječje kože in sklonila
T ' a	svojo lepo glavico. Semjon je gledal
1 *	' X L ’“' 1	Sonjo. Za trenutek je pobesila oči.
Zavoljo spodobnosti je Semjon še trenutek potrpel, nato je počasi stopil za njo v vežo. Sonja ga je čakala.
V temi so nevidne roke objele njegova ramena in glavica v ruti se je prižela k vojakovim prsim.
«Joj, Semjon», je šepetal šibek glas, «joj, Semjon, ljubljeni moj, cel si, niso te ubili!»
Daleč za polnočjo se je skril bleščeči zimski mesec. Čvrsto prižeta pod topničarskim plaščem sta se držala za roke in počasi šla kakor slepa po cesti.
je ponavljalo dekle
- prislanjalo Semjonove roke na svoje prsi in jih sk «Shalo kakor otročička. On pa jo je s pritajenim dihom v in nežno po zomrzli cesti,
-Vìe. ddar ni bil miren. Močan dvom je dušil njegovo mogotno VNiiri bo Tkačenko pri volji, da mu da svojo hčer? Ali ne bi iJ-ti, ky n® besede? Da spoznamo in razumemo tak dvom, moramo N(k 0 le Tkačenko in zakaj se je Semjon bal njegove nenaklo-
VII. POGLAVJE
Bogata nevesta
ikačenko je bil tiste vrste kmet, ki se brž navadi vojaškega
življenja. Wž ko nastopi vojaško službo, najde v njej svoj prid
/71V1JC11JM. riin	...■ j-------- -	-	.	„	. .
in se ne vrne več domov, marveč ostane prostovoljno se nadalje v službi celih pet, deset ali celo petnajst let. Svojčas je bil Tkačenko potrjen k topničarjem in je končal svoj redni rok kot strelecmerilec; prostovoljno je nadaljeval službo kot mlajši korporal in si je v rusko-japonski vojni priboril dva jurjevska križa ter tretji trak na naramenkah in je tako neopazno postal gospod četni narednik, strogi vršilec službe desna roka svojega častnika in strah in trepet vojakov, skratka postal je tisto čemur pravimo: živina.
Enkrat ali dvakrat na leto je prihajal na dopust v vas, kjer je imel ženo in dom. S seboj je prinašal vso plačo, ves prihranek pri bateriji in ga je pametno nalagal v gospodarstvo. Denarja je bilo vsakikrat po osemdeset do devetdeset rubljev. Za vaško življenje so to bili velikanski denarji. Njegova žena je bila preprosta, siromašna kmeti-ca.
«Efoij Prsti 80 Prijeli prejo... 3JCVCI ^iiskjT6’ iVo]e vroče, joj, ročice tvoje vroče»
^	ì*1 nviolnminln Hominmovp mlfP Tl
KanSKl UCTltil JI. iTjetjuva ^iia jv-	.......... ....... .
v.. Vzel jo je bil kot siroto. Prva leta njegove prostovoljne nadaljnje službe so jo vsi poimovali. Iznenada, na svoje lastno začudenje, pa je postala ena izmed najbogatejših gospodinj v vasi. Zdaj so jo ljudje zavidali in jo spoštovali. Ona pa krotka nepismena in čistega srca, se nikakor ni mogla navaditi svojemu novemu stanju in ga ves čas ni jemala tako kakor bi bilo treba.
Se nadalje je hodila preprosta, skorajda siromašno oblečena, prav tako je še nadalje delala, ne da bi vzravnavala hrbet, in je bila v hiši svojega moža prej podobna dninarici nego gospodinji. Moža je ljubi a se ga bala kakor kakšnega višjega bitja medtem ko je on njo le
IH SC	Uditi	iv a iv m* v.	> ‘"j'--s” o-	"	. ,
oholo strpel. Dobila sta hčer. Mož je iz vojske poslal pismo m velel, nuj dekle krstijo za Sonjo v počaščenje žene poveljnika njegovega divizijona.
Dekletce je raslo in mati ga je vzgajala preprosto, z ljubeznjo. Tudi hčerka je videla v očetu nekakšno višje bitje. Malo pred svetovno vojno je dopolnila šestnajst let. Ze dve leti je veljala za Se-mjonovo zaročenko.
Čeprav je bil Semjon siromašen, ona pa bogata, vendar nihče m videl v tem kakšnega napotja. Sonjina mati je bila srečna, da bo
dala hčer dobremu pridnemu človeku za ženo.
Ko se je bil dogovoril z dekletom in zvedel, da mu je mati naklonjena, je Semjon sklenil poslati svate. A prav tisti čas je prišel na dopust Tkačenko, ki je bil pravkar povišan v narednika. Ko je zvedel za bližnjo poroko, je podivjal.
Nikakor ni bilo v njegovih načrtih, da bi se hči edinka poročila s siromakom. Ze dolgo je sanjal da bi po njej prišel v družinske zveze s kakim bogatejšim, višjim človekom, da bi s pomočjo banke kupil kakšno dobro veliko posestvo in vzel naposled slavo od vojaške službe in postal — če že ne graščak — pa vsaj nekaj podobnega.
Sporočil je Semjonu, da mu polomi roke in noge, če ga še kdaj zaleze blizu svoje hiše, ženo pa je ozmerjal za staro mrcino Hčerko .ie kanil dobro pretepst z nožnico svoje naredniške sablje in je že zamahnil, ko je opazil njene velike lepe črne oči, okrogle od straha, pa se mu je otrok zasmilil in ie ves penast kriknil s strašnim glasom nerazumljivo, a vsekakor žaljivo besedo: «Malopridnica».
Na prvi praznik je oblečen v popolno svečano uniformo s sabljo in križci in s pomarančasto kolajno v spomin na tristoletnico dinastije Romanovih sam pripeljal nevesto v Balto na sejem. Na globoko sklonjeni dekliški glavici je čepela batistna čepica s številom, izvezenim z višnjevkasto nitjo. To število je povedalo, koliko rubljev dote bo pre-nevesta. To je bila starinska vaška šega, ki se je tudi Tkačenko hotel odreči.
Na sejmu so bili kar osupli. Po navadi so bile na čepicah ondot-nih nevest zvezene skromne številke: trideset, petdeset največ pet in sedemdeset. Steviio sto je že zbujalo veliko spoštovanje. Okrog števila stopetdeset so se zbirali radovedneži in se je o tem govorilo vse leto. Na Sonjini čepici pa je bilo z velikim šolarskim rokopisom izvezeno 300.
Svet se je zbral okrog novega zelenega, z rožicami okrašenega voza na gumastih kolesih. Solze zmedenosti in užaljenosti so lile po osuplih dekliških licih. Pred vozom pa je stal oče kakor da stoji pred svojo baterijo, nikogar ni pogledal, samo po naredniški šegi je zastavil nogo v pritegnjenem škornju z ostrogo naprej in si je s tremi prsti božal temne brke.
VIII. POGLAVJE



ral ukiniti kmečko tlačanstvo. Seveda si ne smemo misliti, da je bil veleposestnik enostavno razlaščen v korist delovnemu ljudstvu, ampak so odškodnino za tlako in desetino razdelili na tretjine, od katerih je eno utrpel zemljiški gospod, drugo kmet, tretjo pa $>okrajina. Leta 1851 so ustanovili po posameznih kronovinah deželne kreditne zavode; v te so za «sklad za zemljiško odvezo» kmetje 20 let plačevali prispevke pri davkih.
Zunanje-politični neuspehi in vojna v Italiji leta 1859 s porazi, ki jih je doživela Avstrija, obenem pa tudi neprenehne finančne kfi-ze, ki jih je morala država prestajati zaradi svoje nespametne gospodarske politike — vse to je prisililo Bacha, da je odstopil, cesarja pa, da je sklical leta 1860 na Dunaj državni svet. Med udeleženci sta se pri vprašanju reforme notranje ureditve države pojavili dve struji: centralistična in federalistična. Ker je bila jxislednja v večini, je cesar izdal v oktobru 1960 «oktobrsko diplomo» ki je dala avstrijskim deželam ustavo z nekako močno okrnjenim federalizmom, kar pa ni zadovoljilo niti federalistov, še manj seveda centraliste. Zato je to «diplomo» zamenjal že po štirih mesecih centralistično usmerjeni «februarski patent», ki duhov seveda še zdaleka ni mogel pomiriti: medtem ko so «oktobrsko diplomo» zagovarjali predvsem Slovani, je bil «februarski patent» dobrodošel Nemcem, a Madžarom ni bilo niti do «diplome», niti do «patenta» Tedanja slovenska politična voditelja Dr. Janez Bievveiss in Dr. Lovro Toman sta bila skupno z ostalimi Slovani za federalizem.
Te razmere so povzročile med o-bema strujama ostro borbo za u-stavo. V tej borbi so se Slovani o-pirali na zgodovinska načela in da-si je bil položaj Slovencev različen od onega ostalih Slovanov, so vendar tudi slovenski politični krogi zavzeli zgodovinsko stališče, kar nam jasno priča politični program iz leta 1865, ki je sicer ostal le na papirju; zahteval je: «Kranjska vojvodina naj se razširi zopet na vse ono ozemlje, ki ji je bilo pride-Ijeno leta 1522, to je ria vzhodno Istro, Trst in Kras, ki je združen z Goriško. Kranjska, Koroška, Primorska in «Štajerska naj se združijo v Notranjo Avstrijo, kakor je obstajala nekdaj ter naj imajo skupni zbor, kamor pošiljajo svoje poslance deželni zbori. Za narodne azdeve naj obstajajo posebne narodne kurije, narodni zbor». Kakor že rečeno je pa ta proglas ostal le . na papirju, a ko se je avstrijska vlada pogodila z zmernejšimi Madžari in je bila 21. XII. 1867 objavljena dualistična ustava, je bilo u-stavnim borbam konec. Dualistična ustava je državo razdelila v dva dela: avstrijsko cesarstvo in ogrsko kraljestvo. Oba dela sta bila združena po vladarju (cesar avstrijski in kralj ogrski in hrvaški), po skupni zunanji politiki, skupni armadi in financah.
Ustava z leta 1867 je avstrijskim narodom sicer priznavala pravico do gojitve lastnega jezika, ni pa tudi zagotovila avstrijskim narodom enakopravnosti. Nemška manjšina je vladala nad številno večino Slovanov: z raznimi privilegiji si je znala ohraniti večino v parlamentu do ustavne reforme leta i906. Vso to dobo so zato izpolnjevalo notranje borbe za enakopiav-nost narodov.
Dobo borb za enakopravnost narodov je v veliki meri razgibala politično življenje med slovenskim ljudstvom. V eno skupno stranko združeni slovenski politični krogi so se tesno oprli na narod. Razen te, v kulturno-političnem pogledu konzervativne slovenske stranke je obstojala tudi nemška stranka, kateri so pripadali plemstvo, večina meščanstva in «nemško misleči Slovenci», kratko «nemškutarji», BREJSKI
(Nadaljevanje sledi.)
jela
ni
Vojaška smola
i-|-i;)da njegove častihlepne sanje se niso izpolnile. Prišla je splošna
mobilizacija. Tkačenko je takoj odrnil v vojsko. Pričela se je
vojna. Tudi Semjona so pobrali. Na skrivaj se je poslovil od Sonje ,ki se je izjokala na njegovem ramenu. In naneslo je da so ga dali k prav tisti topniški brigadi, prav tistemu divizijonu, pa še celo vprav tisti bateriji, kjer je služil Tkačenko za narednika.
In tu na bojišču, pod oblastjo svojega zoprnika, je Semjon spoznal, po čem je funt soldaške smole.
Od prvega dne, ko se je Tkačenko z rokami, zataknjenimi za pas, prvikrat sprehodil pred razpostavljeno baterijo in je z zlobnim nasmeškom postrani pomeril prostaka Semjona Kotka, ki se je predpisano izprsil pa vse do sedemnajstega leta ni bilo ure, da ne bi bil Semjon na sebi občutil narednikove oblasti, ki ga je dušila.
Tkačenko ga je pošiljal na najtežja dela — kopat rove in sekat drva Kaznoval ga je za najmanjši prestopek. Pogostokrat je moral Semjon ostati pod tovorom polne bojne opreme. Se večkrat ga je določil, da je čez uro lupil v kuhinji krompir, kar je veljalo za lahko, teda ponižujoče delo.
NT svojo srečo Semjon ni obupal. Sicer bi bil zgubljen. Nasprotno, po prirodi odporen in preudaren je spoznal, da mu preostane samo enn: vzdržati. Tako je tudi ravnal. Kmalu je vsemu nakljub postal eden izmed najboljših vojščakov v bateriji.
Medtem pa je Tkačenko dalje napredoval. V bitki v Vzhodni Prusiji je dobil jurjevski križ II. stopnje, za Avgustovske gozdove pa — prvo stopnjo
H koncu petnajstega leta po umiku je bila pod Molodječnim carska parada. Vojaki so dobili nove plašče. Nizki bradati polkovnik v popolni vojaški opravi, z belim križcem na prsih, je pregledoval armadni zbor. Vzklikajoč «hura», ne da bi čul svoj lastni glas, je Semjon nad konjskim gobcem za nekaj trenutkov zagledal rumenkasto lice z ozkimi carskimi očmi, obdanimi s celo vrsto gubic. Obraz mu ic bil znan, bil je natančno tak kakor na kovanem denarju.
Po paradi so odlikovanja kar deeževala. Baterija je dobila deset križcev.

SLABI PREROKI Se pretino je pričelo izhajati «Delo» je «Primorski» modro «prerokoval», da «ne pomo sploh zagledali luč sveta . . .» «ne bomo dolgo živeli . . .» in druge slične prerokbe, vsega titotašističnega tabora. Toki so izvirale iz «pobožnih želja» da na žalost in jezo titolasi stov se «prerokovanja» niso uresničila. «Delo» je zagledalo luč sveta, živelo, živi in bo živelo pa tudi če vsem pisunom od Primorskega pa do Ljudskega ternika — poči žolč od same jize. Tako mora celo «falirani prerok» priznati prvo obletnico «tržaškega komin-formističnega tednika «Dela». Ta člančič pa je običajni «sitar in rešeter» pisal verjetno s škripajočimi zobmi. Edina tolažba mu je bila pač ta, da piše za mastno božično In novoletno nagrado. Najbrž si je pri temu, za njegove možgane prenapornemu klobasanju tolažilno brundal:	«fin
che la va cussi, per noi non la va male .. .»
Pa ravno prav, da so nas spomnili na Cankarja: saj ne bo poteklo mnogo časa ko bodo pred Babičevim prestolom jadikovali: «kaj bo z nami, kaj bo z nami.
, hlapci tvojimi tedaj . .?» Takrat namreč, ko bo šel Titler «rakom žvižgat».
NOVE ŽABE — V titofašistič-nem časnikarskem močvirju je ob zaključku starega leta zakva-kala nova žaba — «Voce di Belgrado», pardon . . . Trieste. Sicer imajo brezvretenčarji titofašastič-nesa tabora zelo dobre nosove in krepke želodce, toda kljub temu so zaman iskali in brskali, da bi našli «krstnega botra» tej novi spaki. Toda išči in išči, končno so le našli primerno človeče, ki je, ne samo dobro prebavnega želodca, marveč mora imeti čelo jeklene črevo — in ta je «ragazzo tutto fare» ovraš Bortolo Petronio. Proti primerni denarni nagradi je postal špijon Bortolo Petronio — «odgovorni tiratine» novo kvakajoče žabe «Voce di Bel ... že zopet pomota .. . di Trieste», ki je po vsebini in obliki za las podobna, dolga leta kvakajočemu «Primorskemu dnevniku». Res prava dvojezična — siamska dvojčka.
VRNIL SE JE POD «ROJSTNO
STREHO» — Ze leto dni je betežno var.dral po svetu nebogljeni sinček Marije Wilfanove — «neodvisni» «Corriere di Trieste». Vriskal in ukijl je mladi razbrzda nček in z lahkoto požiral težke milijončke, ki mu jih je pošiljal skrbni oče Branko Babič. Pa se je očka Babič nekega lepega dne razjezil in zavpil: ((dovolj je van-dranja po svetu, da se mi takoj vrneš domov, ker ti ne bom drugače več dajal denarja. Dovolj je komedije «neodvisnosti». Sparati» je treba «flike» in zato boš «žrl» doma. In poslušni «Corriere» je ■ ecitiral svoj mea culpa, hvaležno je poljubil darežljivo roko očka Babiča ter se ves skrušen in ponižen vrnil v očetovo naročje -v III. nadstropje ul. Montecchi 6, kjer mu je krvni bratec «Primorski» pripravil udobni kotiček. Tako je očka Babič prihranil lepo milijončke vzdrževanja po tujih tiskarnah Istočasno je prihranil mnogo nepotrebnega varuške-t:a dela tetki UDBi, ki bo na ta način lažje skrbela, da ji vreščeči «Corriere di Trieste» ne zaide «v škodo».
INDONEZIJSKA «SVOBODA»
Pogumno v novo leto» — tako piše VValistrectska «Demokracija» v svoji zadnji številki. Pod tem geslom pozivajo ti «junaki slovenstva» ,češ da bo od «bodočega zadržanja Slovencev r dvisno skorajšnje plačilo za ves -napor v zadnjih dveh letih». Ali veste kakšno naj bi bilo, po mnenju «Demokracije» to plačilo? Zlato svobodo obetajo «belčki». Toda kakšno? Svobodo Slovencev primerjajo s svobodo, ki so je bili deležni Indonezijci, «ko se je po 347. letih ponosne imperialne preteklosti odrekla Nizozemska kolonialnemu cesarstvu.» Vsi pa pr r v dobro vemo, kakšne svobode so bili Indonezijci v resnici deležni: do sedaj jih je zatiral nizozemski imperializem. Od dneva pa ko se je ta odrekel svojemu poslanstvu», ima indonezijski narod na svojih ramenih še nov — ameriški imperializem. Prišli sq pač kot pravi pregovor «iz dežja pod kap». Slično «svobodo» si «belčki» zamišljajo tudi za Slovence. Res krasne primerjave! Hvala vam lepa za tako svobodo», ki je še pes ne povoha!
KJE SO Ti «POLITIČNI PRIPORNIKI»? — Z velikim hrupom in truščem oznanja Primorski že par mesecev titofašistično «novoletno jelko», ki ni v bistvu nič drugega kot reklamna vaba za nji-novo umazano politiko. To vidimo že iz zadržanja njihovih občinskih svetovalcev v Zgoniku in Dolini. Seveda hočejo prikazati, da je njihova «oskubljena jelka» plod ljudskega sodelovanja in požrtvovalnosti. Saj dobro poznamo resnico. Titlerjeva «befana fascista» je predstavljala splošno mobilizacijo vseh Babičevih nameščencev in plačanih aktivistov. «Piškavim» obdarovanjem so prisostvovali razni «federali» in «patronesse» z dvemi in celo tremi avtomobili. Primorski piše, da so poslali svoja darilca tudi «politični priporniki». Res radovedni smo kje so ti njihovi «politični priporniki». Se nikdar nismo slišali, da bi imperialistične policije preganjale svoje najzvestejše hlapce. Zaradi tega so ti «politični priporniki» za nas pravcata u-ganka. Ali pa je to morda onih 7304 raznih četniških, ustaških in drugih kolaboracionistov ,ki jih je beograjska litofašistična vlada pred par dnevi pomilostila.
TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED
STAVKA INDUSTRIJSKIH DELAVCEV
je izraz ustvarjene enotnosti na bazi
V četrtek so 2 uri stavkali vsi delavci industrijske stroke - Proglas ES in DZ - Enotna sindikalna akcija za ukinitev povišanja cen ACEGAT-a Pri IACP traja stavka že nad 20 dni - Razkrinkani stavkokazi
Zaradi trdovratnega stališča, ki so ga zavzeli industrijci napram delavskim zahtevam, so v četrtek zjutraj stavkali vsi delavci industrijske stroke. Stavka je trajala od 10. da 12. ure, dočim so nameščenci Acegata stavkali od 10. do 11. ure. Enotna stavkovna akcija je zajela vsa velika in mala industrijska podjetja in delavnice. Protestna stavka industrijskih delavcev, ki je popolnoma uspela, je ponovno dokazala enotnost delavcev na bazi. Dejstvo, da se je stavka vršila v popolnem sporazumu med obema sindikalnima organizacijama nam priča, da se med delavstvom povoljno razvijajo pogoji za čim uspešnejše enotne sindikalne akcije. Ti pogoji pa se morajo vedno bolj utrditi, ker je prav enotnost na bazi predpogoj za vsako nadaljno akcijo v obrambi splošnih interesov vsega delavstva.
Vsi dobro vemo, da se kapitalistični krogi vedno bolj zoperstavljajo življenskim zahtevam delavstva. Se bolj izrazito se to odraža prav v industrijski stroki, kjer delodajalci že več mesecev zavlačujejo rešitev vprašanja povišanja mezd in dodatnih draginjskih doklad. Delodajalci so enostavno prezrli sporazum, ki je bil še 13. avgusta 1948 podpisan Kljub nešte.tim sindikalnim intervencijam in zahtevam niso hoteli do sedaj izvajati tega sporazuma, ki bi zagotovil industrijskim delavcem vsaj delno izboljšanje nevzdržnih živ-1 jenskih pogojev. Zaradi tega je že dalj časa vladalo med delavstvom precejšnje ogorčenje, ki je iz dneva v dan naraščalo. Val ogorčenja pa ni zajel le delavcev, ki so vpisani v Enotne sindikate, marveč so to občutili tudi člani Delavske zbornice. Medtem so industrijci celo prekinili vsa pogajanja s sindikati in to je bil seveda višek nesramnosti. Enotni sindikati in Delavska zbornica so izdali enoten proglas delastvu, v katerem so obrazloženi tehtni vzroki, ki so privedli do proglasitve stavke.
Toda industrijski delavci se nikakor ne bodo omejili na to protestno savko, marveč so odločni v svojih sklepih, da bodó, v kolikor ne bi delodajalci pristali na njiho-“ve zahteve, mezdno gibanje znatno poostrili. To so tudi jasno izrazili na plenumu industrijske stroke ES. ki se je vršil v sredo.
Enotna protestna stavka pa predstavlja obenem važen doprinos k enotnosti delavskega razreda, ki bo prišla do še večjega izraza na kongresu ES, ki se bo vršil 3. in 4. februarja t. J.
V torek so se sestali predstavniki ES in DZ, da preučijo vprašanje povišanja cen luči in plina. Sporazumeli so se za enotno intervencijo v svrho ukinitve ali vsaj podaljšanja roka povišanja teh cen.
Stavka nameščencev IACP traja že nad 20 dni. Ravnateljstvo zavoda zaman pričakuje, da bodo uslužbenci klonili. Na sestanku, ki se je vršil v sredo ie predsednik zavoda j obljubil predstavnikom obeh sindi-| katov, da bo sklical upravni svet zavoda, ki bo obravnaval to mezd-
no vprašanja. Istega dne so se sestali tudi stavkujoči, ki so med drugim javno razkrinkali edine štiri stavkokaze.
IZ DOLINE
Božično obdarovanje
V dolinski občini je bilo v okviru občinskega sveta obdarovanih za Božič pri lično 700 otrok iz vseh vasi. Pobudo za enotno obdarovanje, pri kateremu naj bi prispevale in sodelovale vse stranke, ki so zastopane v občinskem svetu, je dal župan tov. Dušan Lovriha. Njegov predlov so sprejeli vsi občinski svetovalci, med temi tudi 3 titovci.
Imenovan je bil poseben odbor z nalogo, da koordinira zbiranjé prispevkov in poskrbi za nepristransko obdarovanje vseh potrebnih otrok. Toda že na prvi seji so tito-tašisti jasno pokazali, da jim potrebe ljudstva niso nikakor pri srcu. Predstavnik titovcev se je začel «umikati» čes, da bodo oni obdarovali otroke posebej, da so že organizirali «novoletno jelko», itd. Na
ostale seje pa titovci sploh niso prišli.
Kljub denarnim in drugim težko-čam pa se je odbor vsestransko potrudil, da se je ta plemenita akcija čim lepše izvedla. Dolinski župan je obenem večkrat interveniral pri merodajnih oblasteh za denarno podporo.
Kakor smo že omenili, je odbor Božičnice razdelil prilično 700 zavojev, v katerih so bile slaščice, sadje in igrače. Med revnejše otroke so nadalje razdelili 20 parov čevljev, 67 m blaga za otroška oblačila, 130 m tople flanele in 60 parov dolgih volnenih nogavic.
Dobro uspela človekoljubna akcija je plod skupnega požrtvovalnega in trudapolnega dela prebi-vlastva dolinske občine, župana tov. Lovrihe, kakor tudi ostalih odbornikov, ki so držpli dano besedo.
Titofašistični svetovalci, ki so «požrli» dano besedo so s tem pokazali, da so nič drugega kot lutke v rokah «federaleja» Babiča. Pač ljudje brez lastne osebnosti in brez vsake morale.
LJUDSKI ODER - TRST
Ruža L. Petelinova
ŽAROMIL
pravljica o Krasu v 4 dejanjih Predstava : v PODLONJERJU V Prosvetni dvorani nedelja, 8. januarja ob 16. uri
VSTOPNINA;
Sedeži.................150 lir
Stojišče ; odrasli .	.	. 100 lir
otroci .... 50 lir P.S. : Na sedež ima vsakdo pravico vzeti po enega otroka.
Sodelujoči pri predstavi Zaromi-la se odpeljejo ob 14 uri z avtobusom izpred židovske' cerkve v ul. S. Francesco.
KONGRES
Centro di Cultura
Jutri, s pričetkom ob 8.30 bo v dvorani «Škamperle» pri Sv. Ivanu VI. redni kongres Centro di Cultura Popolare. Na kongres bodo prišli delegati vseh demokratičnih italijanskih prosvetnih društev. Povabila so bila poslana tudi vsem načelnikom pevskih zborov, godb in dramskih skupin. Kongres se bo zaključil ob 14. uri.
PRISPELI SO OTROCI POPLAVUENCEV
Tržaško delovno ljudstvo jih je prisrčno sprejelo
V četrtek dopoldne je prispelo v Trsi dvajset otrok-poplavljencev iz Campanie in sicer iz Neapelja in Casette. Na postaji jih je čakala množica ljudi. Tudi skupina pionirjev jih je pričakovala. Pionirka Košutova je kar nestrpna postala, ko je izvedela, da ima vlak 40 minut zamude. Ona je namreč novo-.lošle mlade goste pozdravila v imenu vseh tražaških pionirjev in pionirk Ko se je vlak prikazal je za-sunielo na postaji. Vsakdo je hotel biti blizu voza v katerem so bili ubogi otročiči. In ko so začeli izstopati iz vlaka, so jih začeli ljudje dobesedno obkladati z darili.
Številna množica je nato spremila mlade goste v železničarski krožek v ulici Filzi, kjer je bila preskrbljena malica in kjer so potem otroke sprejele družine-gosti-teljice. V krožku je otroke nagovorila tov. Pina Cattaruzza. Spregovorila je tudi tov. Pina Colia, članica odbora za pomoč poplavi jencem iz Neaplja, ki je spremljala otroke iz rojstnega kraja do Trsta. Z ganljivimi besedami je orisala položaj v katerem so se nahajali ubogi otročiči ter razmere v katerih živijo njih starši in se bore za svoje najosnovnejše pravice, za svoj obstanek, za svoj borni košček vsakdanjega kruha. Izrazila je svoje veliko presenečenje nad nepričakovanem sprejemom ter svoje prepričanje, da bodo otroci prišli
k dobrim družinam, ki jim bodo nudile vso svojo moralno in mate-rrialno pomoč.
V-par besedah je nato namestnik tržaškega župana, g. Visintin izrekel dobrodošlico ter prepričanje, da se jim bo Za časa bivanja v Trstu dobro godilo, kar jim bo brez dvoma ostalo v spominu vse življenje.
Ljudje so naprestancflsilili v pro-štore krožka. Ob tej priliki se je ponovno izkazala tržaška gostoljubnost ter prava človečanska solidarnost s prizadetimi. Neprestano so obkladali otroke z novimi darili. Presenečeni otroci so v vsej zadregi radovedno ogledovali prejeta darila. Prav gotovo niso enakih še nikoli prejeli.
Sprejema so se udeležili tudi tov. Marina, VVeissova od CK KP STO, komunistični občinski svetovalci Pogassi, Braun, Radich in Ferlan ter mnogo drugih tovarišev-aktivi-stov.
14~otrok ~ s d" preje 1 e razne tržaške družine, 6 pa jih je popoldne odpotovalo v Milje.
Prepričani smo, da se bodo~pri-zadeti otročiči počutili v Trstu kot doma in da bodo v novih družinah dobili vredne namestnike pravih staršev.
TEDENSKI
KOLEDARČEK
Sobota 7 Valentin Nedelja 8 Severin Ponedeljek 9 Julijan Torek 10 Pavel
Sreda 11 Vera (zadnji krajec o" 11.31)
Cetrlek 12 Arkadij Petek 13 Veronika
Vremenski pregovori
Ce svetih Treh kraljev dan jasen W za dolgo zimo hrani seno.
Zgodovinski dan 9. 1905. Začetek prve revolucij6 v Rusiji.
ZABAVNE POLITIČNE ZGODBE V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU
Svetovalci revizionističnih
podpirajo mešetarjenje
za
struj
STO
Poslednja seja minulega leta je bila bolj podobna oni Združenih narodov, kakor pa občinskega sveta. Zaradi bližajočih se razgovorov med Titom in Degasperijem, ki nameravata zaključiti kravjo kupčijo za Tržaško ozemlje, so eksponenti revizionističnih struj smatrali za potrebno, da pristavijo svojo skledo in vplivajo na njune razgovore.
V	začetku seje je župan odgova-protestne I rjal na vprašanje svetovalca tov.
Ferlana, naj se da dvorana Ridotto-Verdi na razpolago vsem mestnim kulturnim organizacijam, ne pa samo ozkemu krogu privilegiranih. Ker je župan odklonil njegovo zahtevo, bo tov. Ferlan vložil pismeno zahtevo. Sledile so razne druge interpelacije in vprašanja. Tovarišica Weissova je povabila občinski odbor .in svetovalce na sprejem otrók iz Kampanje, na kar je župan pristal. Na Stoccovo prošnjo je župan zagotovil intervencijo proti metanju raket in petard po ulicah.
Prav tako je zagotovil, da bo na merodajnem mestu podprl predlog komunističnih svetovalcev za uvedbo čim širše amnestije za politične in navadne prestopke, katere po končani vojni obsojenci na STO še niso bili deležni.
V	sledeči proračunski diskusiji je demokristjan Baici zagovarjal proračun, , priporočal zvišanje trošarine na pivo ter odpustitev odvisnega osebja.
Anglopendentist Stocca je v neverjetno odkritih besedah povedal resnični politični program «indi-
pendentistov ». Zlasti pomembna je njegova izjava, naj se združita obe coni pod . . . angloameriškt. oRv|?a-cijsko upravo. Kar se tiče podpiranja našega ozemlja s strani drugih držav, je rajši «vzdrževan iz prve (Amerika) kot pa iz druge roke (Italija)». Med drugim se je zavzemal za znižanje plač mestnim uslužbencem ter za obdavčitev onih podružnic, ki imajo svojo centralo izven STO. Kakor svetovalec Stocca, tako je tudi titovec Dekleva v polurnem uvodu na vse pretege hvalil ranjko Avstrijo. Nato je ponovil svoje običajne šla-gerje, katere po tolikih «vajah» zna že na pamet. Tudi on je na koncu pristavil svoj (ali bolje Titov) pis-kerc, ko je zahteval priključitev Trsta k Jugoslaviji.
Sledil mu je republikanec in urednik blagopokojne «Voce libera» Furlani, ki se je prav tako kot Stocca in Dekleva trudil, da (ji se poteptala mirovna pogodba in bi se Trst priključil Italiji, brez katere ne bi mogel živeti; po njegovem mnenju seveda (prav tako kot po Stoccovem ne brez Amerikancev). Njegovi šali, da «tudi komunisti mislijo isto, pa ne upajo priznati», so se komunistični svetovalci prav do solz nasmejali. Uradni advokat demokristjanerije Harabaglia pa je v svojem «idealizmu», katerega iz: pričujejo zlasti njegove okrogle oblike, ie izjavil, da so on in njegovi za priključitev k Italiji, četudi bi se jim slabše godilo.
To zabavno ozračje veselih štorij je zaključil župan z novoletnimi voščili.
v nasprotnem primeru javno razkrinkali njihovo precej temno preteklost.
Besedilo delovne pogodbe liedelskih delavcev
POAJ
Objavljamo besedilo delovne pogodbe za poljedelske delavce, ki so jo dne 11. novembra t. 1. polnoveljavno podpisali predstavniki kmetovalcev in predstavniki obeh sindikalnih organizacij:
«Med Zvezo malih posestnikov, ki jo zastopa tajnik Marij Gerbec, Zvezo posestnikov, ki jo zastopa predsednik Fausto Virgigli in Kmetijsko strokovno zvezo ES, ki jo zastopa geom. Muslin Giuseppe ter Delavsko zbornico v Trstu, ki jo zastopa Antonio Cattunar — je bila sklenjena naslednja delovna pogodba, ki bo v veljavi na anglo-ame-riškemu področju Svobodnega tržaškega ozemlja.
1. člen — S podpisom te pogodbe priznavajo in potrjujejo pogodbene stranke svoje organizacije in njihovo predstavljajočo in zacijsko strukturo.
dveh jedi z mesom, prsta količina kruha) 110 lir. Popoldanska južina (isto kot jutranja) 40 lir. Večerja (isto kot kosilo) 105 lir. 1 liter vina 100 lir. Stanovanje, pranje in oskrba perila in obleke 30 lir. Skupna vsota 475 lir.
4.	člen — V primeru, da je dnevna plača, ki jo prejema delavcev za 8 ur dela v delovnih dneh višja od minimalnega zneska, ki ga predvidevajo sporazumi in pogodbe glasom 2. čl. — se razlika, ki jo prejema lahko smatra kot odškodnina za neuživani dopust, splošne praznike, ali božično nagrado. Višja vsota pa mora kriti v celoti zneske, ki pripadajo delavcu iz gornjega naslova.
5.	člen — V primeru, da ne bi organi-1 minimalna vsota krila zneskov, ki
I pripadajo delavcu iz naslova v 4.
2. člen — V svrho uravnovešenja čl., bo moral delodajalec doplačati delovnih odnosov se potrjuje in ; razliko.
razširi na pogodbene stranke veljavnost in rok mezdnega sporazuma za poljedelske delavce tržaške province z dne 9. 3. 1946, kakor tudi delovno pogodbo za poljedelske delavce tržaške province z dne 2. 10. 1946. in naknadne spremembe kakor sledi:	sporazum 7. 1.
1947 s potekom roka od 1. 7. 1946; sporazum 23. 4. 1947 v veljavi za
mesece:	februar, marec in april j vj(jene v sporazumu z dne
1947; sporazum 5. 5. 1947 s potekom \ jg^8 1946; sporazum 8. 10 1
6. člen — Po 11. novembru 1949. bo prejemal delavec plačo, ki je določena na podlagi pogodbe (in dopolnitvami, ki jih predvideva sedanja delovna pogodba) ali višjo plačo, ki jo lahko določi delodajalec po lastni uvidevnosti. Pri tem pa si ne mora delodajalec pridržati nikake vsote iz naslova odškodnine za dajatve v 4. čl., ki so pred-
15. 6.
roka od 3. 5.
1947 s potekom roka od 1. 7. -946; sporazum 15. 6. 1948. s potekom roka od 1. 5. 1948. Slednjim se piznavajo dodatne izpopolnitve, ki izhajajo v naslednjih členih pogodbe.
3. člen — Delavcu, ki prejema od delodajalca hrano in stanovanje se prizna plača po pogodbi, od katere se odbije za hrano in stanovanje kakor sledi: zajtrk (pol litra kave z mlekom in 200 gramov kruha) 40 lir. Južina (200 gr. kruha in prigrizek: prekajeno meso ali sir ali jajca) 50 lir. Kosilo (sestoječe Iz
7. člen — Ostanejo v veljavi vsi ugodnejši delovni pogoji, bodisi mezdnega ali normativnega značaja, ki so bili sklenjeni na podlagi posameznih ali skupnih sporazumov, kateri so bili še v veljavi na dan podpiša te pogodbe.
V soboto 31. dec. sta se poročila tov. Zorka Legiša, članica G.O. SHPZ in CK in Vladimir Mervič. Novoporočencema želi uredništvo «Dela» mnogo sreče in naprednega delovanja.
IZ SALEŽAt
Izzivači in klevetniki
Ob priliki božičnega obdarovanja otrok so titofašistični zagrizenci prav posebno v Saležu pokazali svoje sovraštvo in mržnjo do te plemenite akcije. Tako hočejo sejati celo med otroke razdor in sovraštvo. Razen par družin njihove skupine, titovci niso sploh hoteli prispevati za to pobudo, ki je imela namen, da obdaruje vse otroke, neglede na politično pripadnost staršev.
V Saležu je dejansko pravcato gnezdo starih zagrizennih nacionalistov, sovražnikov delovnega ljudstva in zvestih pristašev titofaši-stične politike. Ta skupina imperialističnih hlapcev ima svojo «centralo» v vaški gostilni, kjer jim gresta pač zelo na roko gostilničarka in gospod Aleksander. V tej gostilni so postavili neke vrste «zasedo», kjer prežijo na demokratične vaščane kot mačka na miš. Cim se prikaže v gostilno kak vaščan, ki ne trobi v njihov fašistični rog, ga takoj pričnejo izzivati in obrekovati. Očividno so ti politični pre-napeteži zelo željni vaških prepirov in neredov.
Šaleškim izzivačem in g. Aleksandru svetujemo, naj končno nehajo s svojimi umazanimi provokacijami in klevetami, ker
IZ BORŠTA:
Titofašistično sabotaža zborovanja volivcev
Pred dvema tednoma se je imelo vršiti v Borštu zborovanje volivcev, ki je bilo organizirano na pobudo dolinskega župana tov. Lo-Vrihe in okrajnega odbora SIAU. Ker ni v vasi primernega prostora, so predstavniki naše organizacije vprašali lastnike dvorane, ki je pač edina v vasi, da bi dali to dvorano na razpolago za zborovanje. Slednji, ki so sicer lastniki le na papirju, so na predlog končno tudi pristali, posebno še, ker se ni šlo za nikako politično konferenco, marveč edino le za obravnavanje občinskih zadev. Na zborovanju je imel župan poročati ljudstvu o občin skem proračunu, zimskih delih, socialnemu skrfcstvu in drugih, za vse občane važnih problemih.
Zanimanje za ta zbor volivcev je bilo med ljudstvom veliko. Na večer sestanka se je zbralo pred dvorano preko 150 ljudi. Prišel je župan, toda ključev od dvorane ni bilo nikjer. Trije «slamnati» možakarji titovskega tabora so se pričeli izgovarjati, da o ključu ne vedo ničesar ter, da ga ima najbrže četrti «lastnik». Toda glej naključje! — četrti lastnik je, kot bi se v zemljo pogreznil, nenadoma izginili zdoma in ga ni bilo mogoče
«iztakniti» nikjer.
Vsa vas namreč prav dobro zna, da so štiri titovci, ki so vpisani kot lastniki dvorane «posodili» svoje ime in da je dala denar pač tito-lašistična banda, njen «federale» Babič, pač ne iz svojega žepa marveč iz ljudskega žepa.
Sabotažo pa je «vestno» organiziral dobro znani titofašistični podrepnik Slavko Sturman, ki je prišel na predvečer zborovanja v Brst, kjer je dal «slamnatim» lastnikom točne direktive, kako naj preprečijo zborovanje volivcev. S tem so tudi v Borštu titofašisti pokazali svojo pravi vlogo saboterjev ljudskih in občinskih koristi.
Sindikalna zborovanja v Medji vasi in Zgoniku
V okviru priprav za kongres Zveze enotnih sindikatov se vršijo po vseh podeželskih vaseh predkongresna sindikalna zborovanja.
Pretekli leden je bilo slično zborovanje v Med ji vasi in v Zgoniku. V obeh vaseh sta govorila tov. Markovič Alojz - Zvonko, član Osrednjega odbora ZES in tajnik nabre-žinske podružnice ES tov. Ferruccio Gratton. V živahni debati so vaščani obravnavali številne sindikalne in vaške probleme ter ostro obsodili izdajalsko in razbijaško delovanje titofašističnih razbijačev. Izvolili so obenem delegate, ki jih bodo zastopali na sindikalnem kongresu.
Titofašisti so poskušali tudi v Medijvasi organizirati neke vrste «sindikalnega zborovanja», ki je pa popolnoma propadlo. Ubogi titovski aktivist iz Vižovelj je zaman letal od hiše do hiše, da bi privabil vsaj nekaj ljudi. Za to izredno priliko so se pripeljali v vas tudi nekateri «federali», toda še vaški psi jih niso povohali. Ni preostalo drugega, kot da so jo naglo odkurili iz vasi. Videli so pač, da «iz te moke ne bo kruha».
PROSVETNO DRUŠTVO «1VAN-VOJKO» PROSEK-KONTOVEL
bo imelo v petek 13. januarja 1.1. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Proseku
REDNI OBČNI ZBOR z naslednjim
DNEVNIM REDOM:
1. Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva ter komisij; 2. no roč ilo odbora; 3. diskusija; 4. volitev novega odbora; 5. razno.
Ce ob določeni uri ne bi bila navzoča vsaj polovica vsega članstva, se bo občni zbor **” čel pol ure kasneje ter bo sklepčen ne glede na stevilP prisotnih.
PcTsklepu društvenega odbora imajo pravico prisostvovat) občnemu zboru vsi stari in novi člani, ki so se vpisali v društvo osem dni pred občnim zborom-ODBOR
		
	RADI O	
TRST II.
Sobota: 13.40 Slovenski naro; motivi; 18.30 Oddaja za
,dni
....B., _________________  riajml'd®1',
Gaspw, zvest služabnik; 21.10 cert violinista Karla Sancina ; ^ Plesna glasba iz preteklih dni Plošče za lahko noč!	c
Nedelja: 8.45 Slovenske nar” j pesmi izvaja Marijo Sancini Glasba po željah; 15 Sprehodi ■ g našem podeželju; 16.30 Sekt'” ekspedicija na južni tečaj; 1®	,.
govori z ženo; 20 Z naroda1 P.'e mijo po Sloveniji; 21 Z dom8 knjižne police; 22.30 Nočne P*'1® e.
Ponedeljek: 13 Iz ruskega glflS h nega sveta, 18.30 Glasba r^"’^ narodov; 20 Športna kronika, Puccini: Boheme; 23 Se

Na dan Sv. Stefana je bilo v Boljuncu običajno «kamenjanje», ki je privabilo veliko število gledalcev
Imperialistični načrti za razbijanje delavsko-kmečkih vrst
Titofašisti so «udarni bataljon» proti Zvezi malih posestnikov
Zveza malih posestnikov, ki je bila ustanovljena na sindikalnem kongresu kmetijske stroke Enotnih sindikatov, je že v početku svojega obstoja naletela na nešteto ovir. Merodajne oblasti še do danes niso uradno pripoznale te organizacije, ki združuje veliko večino kmetovalcev našega ozemlja. V tem času je odbor Zveze že neštetokrat interveniral, da bi se to vprašanje dokončno rešilo. V zadevo se je vmešal celo Urad za delo, ki skuša utemeljevati razloge tukajšnjih oblasti, češ, da Zveza malih posestnikov ne mora obstojati v ok-mora kot taka braniti interese svo-viru sindikalne organizacije, ker ne jih članov, ki so pačkot trdi Urad za delo — skoro vsi delodajalci.
Dočim vsestransko ovirajo našo Zvezo malih posestnikov, po drugi strani pa nedvomno podpirajo ta-kozvano «Federazione coltivatori diretti», ki ie bila ustanovljena še bomo 'za časa fašizma in je kot taka
ohranila svoj stari odraz. Toda to še ni dovolj. Te dni so pričeli ustanavljati neko «Associazione fra agricoltori di Trieste», ki ji nače-ljuje neki inž. Brunner, bivši predsednik zveze veleposestnikov. Kar nenadoma je prišel na pozorišče ta človek, ki se še nikdar ni brigal za interese naših kmetovalcev. Ti dve organizaciji, ki nimata nič skupnega z dejanskimi interesi naših kmetovalcev pa sta nestvor tržaške krščanske demokracije.
V teh svojih razbijaških načrtih so našli v titofašistih zveste zaveznike. Kot krščanska demokracija, tako skušajo tudi titofašisti ustanoviti novo Zvezo malih posestnikov — in to naj bi bila že četrta. Imperialisti se z druge strani zavedajo, da bi jim ti dve organizacij doprinesli zelo malo koristi. Prav zaradi tega so poslali v napad proti Zvezi malih posestnikov, ki je bila ustanovljena na pobudo ES, svoj «udarni bataljon» razbi-
Spored jutrajšnjih tekem: NOGOMET:
Tekme za prvenstvo Tržaškega ozemlja:
Tovarna strojev - Sv. Ana, v
Trebčah ob 8.30; Magdalena - Skedenj, v Trebčah ob 10,30; Frausin -Rojan, v Boljuncu ob 10.30; Sv. Marko OMMSA - Costalunga, v Boljuncu ob 12.30; Nabrežina -Arzenal, v Nabrežini ob 14.30; Pri-staniščniki - Dreher, v Trebčah ob 14.30.
Počiva Primorje PK.
Tekme za prvenstvo cone: Redivo - Primorje DZ, v Boljuncu ob 8.30; Magdalena B - Greta,
v Nabrežini od 8.45; Skoljet - Sv. Alojz, v Nabrežini od 10.45; Trebče - Vesna, v Trebčah ob 12.30; Primorje PK-B - Nabrežina B, v Nabrežini ob 12.30; Rozandra - Partizani, v Boljuncu ob 14.30.
Ukinjena je tekma Kolonja - A. Vivoda. Počiva četa Ponzianini erranti.
KOŠARKA:
Predtekmovanja za prvenstvo STO-ja — moške ekipe:
Arzenal - Sv. Alojz, igrišče D. S. Z (ul. Conti 11) ob 11.45; EC.A. -Magdalena, istotam ob 14. uri; Tovarna strojev - D.S.Z. ES, istotam obl5.15; Skoljet - Tomasi, igrišče Tomasi ob 1515
Predtekmovanja za prvenstvo cone moške ekipe:
Arzenal B - Sv. Mark, igrišče D. S. Z. ob 8 uri; Barkovlje - Acegat, istotam ob 9.15; Partizani - Skedenj, istotam ob 16.30.
zenske ekipe:
Barkovlje - Magdalena, igrišče D.S.Z. ob 10.30; FLENT - Skorklja, igrišče Tomasi ob 14 uri.
OBVESTILO
ZDTV opozarja vse nogometne čete, ki igrajo na igriščih, kjer se vrši več tekem, da se morajo točno držati ure odhoda raznih prevoznih sredstev. V nasprotnem primeru bo, po preteku 15 minut, četa zamudnica izgubila tekmo s forfaitom 2-0. Upoštevalo se bo edino le izredne slučaje zamude.
Opera nade in romance. Torek: 13 Glasba
željah!
Filmski trak; 20 Operne arij6 . dueti; 21 Vzori mladini — 1,8 i: Vajkart Valvazor; 21.30 Cajkovs e Manfred; 22.40 Ye«f*
Iz španskega S1-88^.^; Mamica pripoved11 j
Simfonija melodije.
Sreda: 13
ga sveta; 18. ________ , _
20	Nekaj slovanskih skladb, ^
Razgovori pred mikrofoni'»11 Sinfonični koncert.	j*.
Četrtek: 13 Slovenske m*jtvve . vaja pevski duet in liarnu'^ |u. 10 Glasbeno predavanje; 1 \ ^.,1-venščina za Slovence; 2010 ' ' a\-ni koncert sopranistke Otte u ne; 21 Radijski oder -,‘1 v ; Jevnikar: Deseti brat, drama dejanjih.	.j,(0
Petek: 13 Glasba ,>o željah:	x
Schrammel kvintet; 19 Tržaški turni razgledi; 20 Vokalni kt’?\r6'
21	Mojstri besede — Claude 1' re; 22 52 Južna - ameriška
gl85*"1.
6'°° i
jaštva delavskih in kmečkih vrst in to so prav titofašisti. Ti najzvestejši in najbolj priročni hlapci imperializma so si zadali nalogo, da z ustanovitvijo neke namišljene «Zveze malin posestnikov», razbijajo in razdvajajo ne samo kmečke vrste, marveč, da istočasno ločijo delavce od kmetov in rušijo tesno povezavo med mestom in vasjo ter obenem slovensko-italijfvnsko bratstvo.
Dejstva so docela jasna. V ulici Roma 20 imata sedež kar dve organizacij, ki skušata privabiti naše kmetovalce. Titofašisti pripravljajo istotako novo organizacijo, v katero skušajo, z demagoškimi in. praznimi frazami privabiti naše kmete, računajoč pri tem na na-^ rodno zavest.
Toda naši kmetje ne potrebujejo sličnih razbijaških organizacij ter se bodo še lesneje združili okrog svoje Zveze malih posestnikov, ki je s konkretnim delom dokazala, da edina brani koristi naših kmetovalcev in to vkljub vsem oviram in potežkočam. S svojo vztrajno in dosledno borbo je dosegla, da se je znatno izboljšala dobava vode na Kolonkovcu, odobrena je bila napeljava električne razsvetljave v okoliške vasi, urejena je bila prodaja zelenjave na glavnem tržišču. Nadalje se Zzeza malih posestnikov stalno bori za izplačilo vojne škode, znižanje davkov in koopti-ranje kmečkih predstavnikov v vse javne komisije te stroke.
S svojo polnoštevilno udeležbo na sindikalnih sestankih ki se vršijo te dni po vsej okolici in vaseh pa so naši kmetje ponovno pokazali popolno zaupanje do svoje sindikalne organizacije. To je obenem najboljši odgovor vsem titofašistič-nim poklicnim razbijačem delavsko-kmečkih vrst.
MOSKVA
(V srbohrvaščini) čas:	0„.
dol. 19,72; 25.08; čas 16.00 val. ^ 19.78; 25.08; 25.26; 30.90; 30.96; ‘go val. dol. 25.08; 19.78; 30.96; čas ** val. dol. 25,08;	30,80; 30,90; “jo;
280,9; čas 21.30 val. dol. 25,08, j* j0l, 30,96; 280,9; 377,4; čas 22.30 val 25.08; 30,80; 30,96; 280,9; 377,* ,6;
23.30	val. dol. 25.08; 30,80; o;
280,9 ; 377,4; čas 01, val. dol. 9 ' 30.96; 280,9; 377,4.	,	o»1
Razen tega vsako nedel)0
11.30	val. dol. 19.78; 25.08. v»l. (V slovenščini) čas: 18-1® ^
dol. 19.78; 25.08; 30.96; čas: 22.0° 7 4; dol. 25.08; 30.80; 30.96; 280.9; » 0j; čas: 24.00 val. dol. 30.80; 30.96; * ^ 377.4; čas: 01,30 val. dol. 30,80; 280.9; 377.4.
SOFIJA	- ya>-
(V srbohrvaščini) čas: 13,* dol. 39,11; čas: 2,45 val. dol 391 zen ob sredah in nedeljah)-
PRAGA	^ 9!
(V srbohrvaščini) čas dol. 31,4; čas 16,30-17 val dol j,
V	slovenščini) čas 17-17,1® v gj. 49,92; čas 17,15-17,45 val. dol. '
(V srbohrvaščini) čas 20,3 y, val. dol. 49,92; čas 0,30-0,45 val-31,41
BUKAREŠTA	/
V	srbohrvaščini čas: 20,00 dol. 48,30.
BUDIMPEŠTA $ (V srbohrvaščini) čas: 7, “ ^\, val. do. 288,5; čas: 17 do 17-1" / dol. 549,5; čas: 17,45 do 18, va,Uj> 288,5; čas: 19,40 do 20 val. dol-(V slovenščini) čas: 20,45 val. dol. 288,5.	^
(V srbohrvaščini) čas: 22 d°
19,0°

val. dol. 288,5.	d0 $
(V slovenščini) čas: 22,45 val. dol. 288,5.	.g t}f
(V srbohrvaščini) čas: 24 val. dol. 549,5.
VARŠAVA
V sibohrvaščini) čas: dol. 48,25.
TIRANA	^ vf*
(V srbohrvaščini) čas: 21-dol. 38.22.
_________ f
Danes praznujeta 50-letni‘ (F roke tov Antonija in A» dina. Požrtvovalnima tov. «A1', vošči sekcija Skoljet, celi61 {1 na-Ruggero Haas» ter odbf11.,, o8, ni prosvetnega društva «"a ti'% lo sreče in jima kličejo še J11 61 ga leta! Voščilu se pridru» uredništvo «Dela».
Odgov. urednik DUŠAN *	,
Založništvo «DEI-A* jo Tiska Tip. Adriatica - R'3"1' Dovoljeeje A. I.