L. I .(OH A 1-7-44 122 SEATOM ST., TORONTO, 2. EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont. Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa. Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto ........................ $3.00 Za pol leta..............................1.75 NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Vol. 2. No. 56 Priče 5c. TORONTO, ONTARIO FIDAY, APRIL 14 1944 Priče 5 c. Let. 2. štev. 56 Intervju vnajnega min* narodne vlade dr. Smodlaka Svobodna Federativna in narodno enakopravna Jugoslavija v demokratični in svobodni Federaciji Balkana za trajen mir, je naš cilj. Ob Jadranskem morju v Italiji — Dopisnik za Njujonski "Times", C. L. Sulzber-ger, je imel zadnjega pon-deljka daljši intervju (pogovor) s vnajnim ministrom narodne vlade, dr. Smodlaka, kateri se nahaja že dalj času v neki vasi ob Jadranskem obrežju na potu diplomatične misije narodne vlade. Za pripomniti je, da se vnajni minister nahaja že mesec dni izven Jugoslavije, dasi je v dobrih stikih s pre-dsedništvom Antifašistične-ga Sveta in predsedništvom vlaide, maršalom Titom. Omenjeni dopisnik je imel ob tej priložnosti daljši pogovor, namreč prvi pogovor s vnajnim ministrom narodne vlade v javnosti o stališču in cilju narodne vlade, kateri dr. Smodlaka podaja največje zaupanje in važnost za nadaljni mir ter reševanju notrajnih narodnih vprašanj, državnem obliku in pa naposled1 demokratični bal- Podpisan sporazum med Jugoslavijo in Italijo " Geneva, 13 aprila — Pred-včerajšnem je bil podpisan sporazum med Jugoslavijo in Italijo. Sporazum sta podpisala v imenu začasne vlade maršala Tita, minister za zunajne zadeve dr. Smodlaka in premijer Bodogli v imenu italijanske vlade. Besedilo sporazuma ne bo objavljeno dokler Bodogli ne reorganizira vladni kabinet, kjer naj bi bila vključene in zastopane vse protifašistične stranke in skupine italijanskega naroda. Doznava se da podpisani sporazum vsebuje priznanje vlade maršala Tita, kot edino zakonito in oficijelno predstavništvo Jugoslavije. Naglaša se tudi, da se vsi italijanski vojaki v vrstah Narodne Osvobodilne armade stavijo na razpoloženje italijanski vladi. Medtem značilno je, da se italijanska vlada v sporazumu odreka vsih pravic v Dalmaciji, vključujoč Reko. Dočim vprašanje Trsta, ostane za rešitev po vojni. To je prvi značilen korak zunajne politike narodne vlade in stvarnega predvidevanja v državni politiki bodoče Jugoslavije, katera se gradi na prijateljskih odno-šajih z svojimi sosedi. Nad 40.000 Jugoslovanov v koncetraoijskih taboriščih kanski Federaciji. Vnajni minister pravi: "Naš prvotni cilj je zmaga nad sovražnikom in po zmagi pa naj narod odloča sam o svoji nadaljni usodi, če hoče demokratičen federativno državni oblik ali pa mornar-hijo. Naš program vsekakor predvideva federativni oblik notrajne uredbe, svoboda in narodna enakopravnost, demokratične svobodščine za vse politične in verske gru-pacije, kakor tudi avtonomna pravica narodnim manjšinam. Stališče naše vlade v tem oziru je jasno in enostavno. Mi smo zavezniki treh svetovnih velesil, borimo se na njihovi strani proti eno in istega sovražnika. Naš namen in cilj je isti, dokončna zmaga, svoboda v naši domovini in drugih drŽavah. Naša želja je graditi Novo Jugoslavijo na podlagi svobode in enakopravnosti za vse narodne in verske skupine. Obstoji možnost in je obenem tudi zaželjivo zgraditi Balkansko demokratično Federacijo, kjer naj bi bila vključena Bolgarija, Mace-donija in Albanija, ter naposled Grčija. Kajti federativno urejena Jugoslavija bi ne zadostavala za trajen mir na Balkanu, marveč je potrebna medsebojna zveza od sestavljajočih držav, kot predpogoj za trajen mir in dejansko ureditev narodnih vprašanj na demokratični in svobodoljubni pbdlagi z voljo in odobrenjem naroda. O vsem tem bodo odločale poleg Jugoslavije, Bolgarija, Albanija, Grčija in Macedo-nija. V kolikor se tiče Macedo-nije mislim slovanske, sem mišlenja da bi bilo le pravično da dobi svojo avtonomijo. Z tem bi bile odstranjene obenem večne intrige med Bolgarijo in Jugoslavijo. V kolikor se pa tiče Grčije same, bi bilo seveda najboljše da se doseže dober sporazum in zavezništvo, če ne po. polna združitev v Federaciji Balkanskih držav. (Nadaljevanje na 4 strani) Glasoviti pisatelj I. Eherenburg je dejal: "V stopili smo na ,rumunska tla —" na stopamo proti Berlinu." Na gornji sliki vojaki Rdeče Armade izražajo to napoved!____ Pregled bojevitih črt proti fašizmu Rdeča Armada zavzela Odeso in se pričakuje skorajšni padec Krimeje. Na tisoče nacistov je našlo zavtje v Črnem morju. Nad sto tonov bomb za vsako uro V južni Italiji, italijanski vojski in v koncetracijskih taboriščih ter zaporih v Italiji, se nahaja 40.000 Jugoslovanov, kateri se žele boriti v vrstah Osvobodilne vojske. Provizorična vlada, katera ima svoj poseben svet za osvobojenje jugoslovanske zemlje, je potom tega naslovila na zaveznike zahtevo, da se tem ljudem omogoči povratek v Jugoslavijo. Po svojem posebnem radijskem poročevalcu je' London Times' javil iz južne Italije, da se je tamkaj ustanovilo šotorišče v katerih se naši bratje vežbajo v vojaških stvareh in pripravljajo, da bodo odšli v Jugoslavijo, ko jim bo to dovoljeno, da tam pomagajo Osvobodilni vojski. Ta vest dalje ugotavlja, da so vojaški predstavniki Anglije, Amerike in Sovjetske Unije priključeni po-veljstvim teh taborišč. Mi Ko so oddelki Rdeče Armade zadnjega ponedeljka, katerim načeljuje general Malinovski, zavzeli Odeso poslednjo luko ob črnem morju, v Moskvi so izstreljene 24-kratne salve iz 324 topov. Premijer in maršal Stalin je naznanil v dnevnem poročilu, da je okupacija Odese odstranila glavno oviro v prodiranju sovjetskih čet v pokrajine centralne Rumunije in z tem pa postavljena past za nacistične sile, katere se* upirajo na Krimu. Oddelki Rdeče Armade so izvedli zavzetje Odese z tako bliskovito naglico, da je nastala panika med nacističnimi silami pri odstopanju in so tisoči nekdajnih drznih ter oholih Fritcev, našli zavetja v dnu črnega morja. Iz drugih virov vesti trdijo, da so Nemci pri odstopanju iz Odese, pobili večje število svojih rumun-skih sobojevnikov zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev in pa prednosti, da se Nemci rešijo prvi. Druga ukrajinska armada Pet milijonov preb. na osvobojenem ozemlju Jugoslavija ne nudi varnosti za prevoz vojnega materi-jala na vzhodni fronti, se glasi njihova napoved Nemcem. London — V poslednjih vojnih operacijah Narodna Osvobodilna vojska je dosegla številne in važne zmage nad okupatoreskimi silami v Jugoslaviji. Prej napovedovana nacistična ofenziva, katera je trajala nekoliko tednov, je dosegla svoj po- pozdravlj,amo ta zavezniški korak in nadejamo se, da bo pospešil povratek naših bratov oboroženih z modernim orožjem v Jugoslavijo, kjer se bodo stavili na razpolago Narodne Osvobodilne vojske. četniki in slovenska "bela garda" se zdaj predstavljajo narodu, kot vojska kralja Petra in jugoslovanske vlade v Kairu. Ali to jih vsekakor ne moti v združenju z Nemci, s katerimi skupno napadajo Narodno Osvobodilno vojsko, priključujoč se Nemcem v plenjejnu in požiganju vasi, pobijanju ne-oboroženega prebivalstva, moških, žensk in otrok. Slovenska "bela garda" je zakrivila tekom nekaj zadnjih mesecev številne zločine in okrutnosti nad prebivalstvom. Oni se lahko v tem merijo z zločinskimi četniki, Nedičevci in vstaši. Z. O. J. S. A. polen poraz. Narodna Osvobodilna armada je na več krajih v protinapadu dosegla vajne zmage in pri tem potisnila sovražne sile na več krajih iz njihovih postojank. Napram zadnjim vestim na, osvobojenem ozemlju Jugoslavije živi okrog pet milijonov prebivalcev, je izjavila radio postaja Svobodna Jugoslavija, kar pa ne vključuje števila Osvobodilne vojske. Toda kakor narod v splošnem podpirajoč Osvobodilno vojsko, tako oddelki Osvodilne vojske, so napovedali Nemcem, da Jugoslavija ne nudi varnega pota za prevažanje vojnega materijala za vshodno bojno črto. NAZNANILO Uredništvo Edinosti je dobilo nekoliko pisem od slovenskih partizanov in med temi tudi od Ortač Ivan, kateri se nahaja v bolnišnici in pravi da se njegov oče nahaja nekje v Kirkland Lake. Če bo njegov oče Matevž Ortač čital to vest ali pa kdo drugi ki ga pozna, se naproša da pošlje njegov naslov, da mu lahko pošljemo pismo od njegovega sina. maršala Koneva, je zavzela v nekoliko zadnji dni nad 200 mest in naselj ter uspela prodreti nad 30 milj v rumunsko ozemlje in se z naglico približuje na več krajih Seret reke. Medtem pa je obkolila važen železniški spoj Jasi. Na severozapadni strani oddelki Rdeč* ■ Armade maršala žukov, so stopili na Čehoslovaško ozemlje in ob tej priložnosti sta izmenjala brzojavne pozdrave predsednik Beneš in premier Stalin. Premijer Stalin je^ zagotovil da ni več daleč čas, ko bo čehoslovaška republika osvobojena. Na tem kraju bojne črte ki se razteza ob znanem karpatskem prelazu, so v borbi čehoslovaški oddelki, katerim načeljuje poveljnik Sloboda. Sestanek Hitlerja in kvizlingov London — Glasom tukaj-šnih poročil doznava se, da so nazifašistični vodje nenadoma sklicali konferenco, kjer so prisostovali kvizling-ški predstavniki držav z osiščem z namenom iztisniti slednji drobec za pomoč nacističnim silam. Namreč gre se ali za "zmago" ali pa popolni poraz. Napram tem poročilo konferenci so prisostovali poleg finskih in bolgarskih kviz-lingov, hrvaški kvizling An-te Pavelič, francoski Piere Laval, rumunski lan Anto-nešču, slovaški Tiso in težko da bi bil izključen slovenski izrodek Rupnik. Hitler je zažugal svojim hlapcem, da morajo dati izdatnejšo pomoč nemški armadi. Dosedajna pomoč za vzhodno bojno črto in okupiranih. državah, ni bila zadostna in je poleg tega postavljeno na dnevni red konference : 1 — Totalna mobilizicija lj u d s k i h in materijalnih sredstev v vsih okupiranih in salitetnih državah Evrope. 2 — Ali obstoji možnost da" bi nemška armada napusti-la Francijo, Norveško, Itaji-jo, Hrvatsko, Holandijo, Dansko itd., za vporabo na vzhodni bojni črti. Iz tega sklepati je, da je za nadajlna zločinstva po vzorcu nemških morilcev v zasužnjeni Evropi, naloženo delo domačim kvizlingom. Toda težko bi bilo to verjeti, da se bodo nazifašisti osloni-li celo na svoje kvizlinge, kajti ti vsaj v Jugoslavijiso na oblasta edino, z pomočjo njihovih bajonetov. Od 1 do 10 aprila računa se, da so nacistične sile utrpele 26.000 mrtvih in 6.988 vjetih pri Skala, kakor tudi ogromno količino vojne o-preme. Ne Krimeji računa se, da je okrog 100 tisoč nacistična sila zdaj popolnoma odrezana za umik razen po Črnem morju. Toda sovjetska niornarica je samo v nekoliko zadnji dni potopila nad 20 nacističnih parnikov in drži obrežje Krima pod neprestanim topniškem ognjem. Neke vesti trdijo da so nacisti že evakuirali precejšne število svojih sil, toda to ni potrjeno. Kakor razvidno iz sedaj-nega položaja in nastopanja Rdeče Armade navdolž bojne črte od Baltiškega morja kjer so nastale večje akcije zadnje dni, ob karpatskem prelazu in Rumuniji, je sklepati ne samo da bo pognala nacistične sile ob celi bojni črti, marveč vzbudiila ljudski upor proti fašističnih okupatorjev. Razdalja njenih oddelkov v Rumuniji do Jugoslavije, je komaj nekih 500 kilometrov, za popolen spoj z Balkanom. London — V zadnjih petih dni krdela zavezniških bombnikov so vrgli na razne industrijske in vojne objekte v Nemčiji in Italiji, za vsako uro 111 ton bomb, se glasi poročilo iz zavezniškega stana. Več kot 500 bombnikov je ponavljalo zaporedne polete čez angleški kanal. Močno je prizadeto francosko obrežje in pa industrijska središča v centralni Nemčiji. Računa se da je zadnjih pet dni sodelovalo v bombardiranju okrog 10.000 zrakopolo-vov in da so vrgli nad 13.000 ton bomb. Ponekod so nastale strašne eksplozije in se računa da so prizadeta skladišča municije ob francoskem obrežju in Belgiji. Več radio postaj je.preki-nilo obrat, kar potrjuje, da je posledica močnega bombardiranja z strani zavezniške zračne sile. Nekateri krogi dozdevajo, da se končno približuje invazija kontinenta zapadne Evrope in da je glavni namen zavezniškega bombardiranja zadnjih dni, zdrobiti obrambne položaje ob obrežju in pa industrijska središča za vojno proizvodnjo v Nemčiji. Boji v Italiji se nadaljujo brez večje spremembe položaja na celi bojni črti. Večje bitke so nasledile ob Gassino in tudi Anzio. OSVOBODILNA VOJSKA POGNALA NACISTE ČEZ REKO UNO London — Partizanski oddelki so naskočili in zavzeli važen položaj Gradina v centralni Jugoslaviji. Pri tem iznenadnem naskoku Partizanov, sovražnik je utrpel ogromne žrtve, se glasi poročilo iz glavnega stana Osvobodilne vojske maršala Tita. Partizani so izvedli z tako naglico napad, da so zasačili sovražno garnizijo in jo obkoljeno pognali čez reko Una v Bosni, kjer so se bežeči Fritci v obupnosti v precejšnem številu potopili. Nemci so poslali nova po-jačanja v vzhodno Bosno in Srbijo proti rastočemu partizanskemu pokretu, oziroma proti bliskovitih partizanskih oddelkov, kateri iz zasede in nenadoma razbijajo sovražne komunikacije in prometne vezi. Taki oddelki so posebno aktivni v okrajih Knin, BRITSKI STAVK AR JI SE POVRNILI NA DELO London — Britski stav-karji premogovnih rudnikov se povrili na delo, se glasi poročilo, toda neomenja nadaljnih predpogojev pod katerimi so se povrnili iz več tednov stavke, katera je izzivala negodovanje reakcionarnih krogov. Petrinja, Bihač-Bosanka Krupa. Niti en železniški spoj v zapadni Bosni in južni Hrvatski, ni več varen za naziste ali pa da ni v zaporednih poškodbah. Posebno so se vršile večje bitke v okrajih Goražde in Nevesinje v vzhodni Bosni. Sedma brigada Narodne Osvobodilne vojske, je zdrobila odpor nemške udarne divizije znane 'Princ Evgen' pri Bogojno, kakih 50 milj severozapadno od Sarajeva. Oddelki Narodne vojske so porazili četniške skupine v centralni Bosni in jim zadali teške izgube, se glasi poročilo. V Sloveniji so se vršili boji v severozapadnem prede-lju ob Avstrijsko-madžarski meji. Poročilo ne pove podrobnosti zaenkrat o teh bojih, razen, da je sovražnik utrpel težke izgube. Prejšna poročila so prinesla vest, da se je večje število Slovencev iz "plave garde", kateri načeljuje slovenski izrodek Rupnik, pridružilo Osvobodilni vojski. Enako se z vsakim dnem priključuje Osvobodilni vojski madžarski vojaki, kateri v skupinah prehajajo na njeno stran. Iz tega je ugotoviti, da se nazi-fašistična, četniška, Rupniko-va in Paveličeva sila stop-i njema razkraja. Resen problem vsled stanovanj Toronto — Delavski odbornik Charles Sims, je na zadnjem zborovanju mestne uprave odločno predložil akcijo proti evikcijam družin vsled pomanjkanja stanovanj. Računa se, da s prvim majem ostane v Torontu okrog 13.000 družin brez potrebnih stanovanj, kajti s tem dnem poteče termin za najemnino kakor se glasi določba, ki je bila sprejeta še lanskega leta in pozneje pa spremenjena mesto dokler traja vojna, do prvega maja. Delavski odbornik urgira za stavbinski načrt, kateri je bil preložen mestni upravi še lanskega leta in zaeno pa, začasno prepoved proti izgonu družin iz dosedajnih stanovanj dokler se ne reši to resno vprašanje vsled pomanjkanja stanovanj za tisoče družin. Preobljudenost v posameznih stanovanjih katera tudi drugače neodgovarjajo zdravstvenim svrham, je dokaj resen problem in je potrebno najti izhoda v prid potre-ban prebivalstva, je dodal delavski odbornik ter priporočil, da se posamezna poslopja ki so drugače prazna prenaredi in z tem olajša ta problem. Nadaljnih 98.000 vojakov potrebno Ottawa — Minister za narodno obrambo je naznanil v državni zbornici, da bo Kanada potrebovala do konca marca prihodnjega leta, 98.000 vojakov na raznih bojnih črtah in domačih potrebah. Predvideva se da bo potrebno do 31 marca prihodnjega leta 12.000 mož za mornarico, 26.000 za zračno silo in 48.000 za pehotno službo. Slednje število vključuje 12.000 mož za preko-oceansko službo. Glavna rezerva za ponovni nabor so oni letniki, ki spadajo pod vojaški nabor, a so bili vsled' važne vojne proizvodnje oproščeni vojaške službe in pa letniki, kateri bodo tekom tega leta dopolnili 18 let starosti. V nabor spadaja vsi letniki od 18 do 38 let starosti, vključujoč oženjene 30 let starosti. Urad Selektive Services je podvzel vse potrebno, da do-žene v industriji število letnikov za nabor in obenem da začasno neopravljajo nujno delo katero bi opravičilo oprostitev vojaške službe, ali pa nadomesti z drugimi delavci starejšimi in tudi delavkami. Zadnjega tedna ravnatelj Bank of Canada, Graham Towers je naznanil, da bo Kanada potrošila'vsak teden v teku leta 100 milijonov dolarjev za proizvodnjo vojnega materijala za vse zavezniške armade. Kot zaveznica Zedinjenih narodov, pravi Mr. Towers, Kanada smatra za svojo dolžnost da doprinese kar največ mogoče za poraz osišča. Pri tem so predvideni nadaljni izdatki za pojačanje mornarice in zrakoplovstva. Delno za te ogromne stroške bo izplačano iz šestega vojnega posojila zmage. In ravno radi tega je dolžnost vsakega Kanadčana, da kupi zaveznico zmage v šestem vojnem posojilu in. z tem omogoči domovini pod-našati finančno breme tekoče vojne. V šestem vojnem posojilo ie predvidena kvota en bilijon in 200 milijonov dolarjev Vojni bondi no na enaki podlagi kakor so bili vsi prejšni, t. j. od 50 dolarjev in večje vsote. J J EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Kegistered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1-942, as No. 47939 C. F. EDINOST Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača. Duh sloge in bratstva raste Na drugem mestu v današnjem iztisu lista je priob-čena poslanica začasnega združenega odbora Kanadskih Slovencev, Hrvatov, Srbov in Macedoncev. Na vstanov-nem sestanku, ki se je vršil in je bil sklican od združenih odborov iz Windsorja, Hamiltona in Toronta, je sklenjeno, da se bo vršila konvencija dne 3 an 4 junija t. 1., v Torontu, katera naj bi vključila vsa društva, organizacije in celo narodne skupine iz odaljenih mest za proširitev celotnega načrta za enotno sodelovanje in zbiranje pomoči našim trpečim bratom in sestram v stari domovini. Začasni odbor si je nadel za dolžnost, da pri tem važnem sestanku neizostane niti ena ustanova kanadskih Slovencev, Hrvatov, Srbov in Macedoncev, razen proti narodnih skupin, neobveščena z prošnjo, da pošlje svojega predstavnika in na ta način pomaga podkrepiti enotnost duha in volje med nami, za plemenito in zelo nujno delo. Verjetno je, da bo ta plemeniti korak ki obširno za svoj smisel pojasnjen v prvotni poslanici začasnega od bora, vsestransko pozdravljen in podpiran. Do tega nas prepričuje dejstvo, da so malo ne v vsih večjih naselbinah že vstanovljeni Združeni Odbori in da bodo v drugih temu sledili naši rojaki, njihove organizacije in društva v drugih naselbinah. In da -bomo šli s zavestjo na tem polju dela vedoč, da pomagamo prebroditi najtežjo dobo. težke rane, bolečine in solze, naših trpečih bratov in sester v stari domovini. Glavni Odbori treh bratskih Zvez, so že naslovili apel rodoljubni javnosti z namenom, da se to plemenito delo pokrene in začne. Tisoče iztisov apela s rodoljubnimi zaveznicami, je poslano y naselbine in prav gotovo da so odseki Zvez že aktivno na delo in da načrtno ta korak obeta ogromen uspeh, tembolj ko je pred nami še mesec dni da ukrenemo vse potrebno, za uspeh konvencije, katera bo položila prvi fudamentalni steber k dejanskemu bratstvu in slogi. Kampanja za pomoč našim trpečim bratom in sestram, ni navadna kampanja. To ni kampanja kjer naj ugibljemo koliko bomo dali v ta namen in kako velik naj bi bil naš delež. To je kampanja, katera postavlja predi nas odgovornost za svoj uspeh iz narodnih čutov iz sočustvovanja z našimi brati in sestrami v stari domovini, kateri že tri dolga leta dajajo od sebe vse, celo živlenje na oltar svobode, narodne pravice in enakopravnosti. Tri dolga leta so trpeli neizrecivo stradanje, strašne muke, Poslanica Kanadskim Slovencem, Hrvatom, Srbom in Macedoncem Združeni odbor Kanadskih Slovencev, Hrvatov, Srbov in Macedoncev, mest Windsorja, Hamiltona in Toronta, kateri je organiziran z namenom za zbiranje pomoči Novi Jugoslaviji, je na svojem zborovanju ki se je vršilo dne 8 aprila v Torontu, se posvetoval kako prožiti izdatnejšo pomoč Narodni Osvobodilni Vojski maršala Tita in narodu v splošnem, kateri že tri leta vodi junaško borbo proti fašističnih okupatorjev in domačih izdajalcev. Na tem našem sestanku smo prišli do enoglasnega zaključka, da bi odzdaj vnaprej kanadski Slovenci, Hrvati, Srbi in Macedonci z vsimi silami delovali za pomoč našim trpečim bratom in sestram v stari domovini. Narodna Osvobodilna vojska in Partizani Jugoslavije, so proslavili sami sebe po celem svetu. Uspeli so združiti se in organizirati za borbo vse svobodoljubeče narode Jugoslavije na osnovi bratske enotnosti in enakopravnosti. V svoji junaški borbi so dali in dajajo nadčloveške žrtve za svobodo in neodvisnost samih sebe ter nadaljnih pokolenj in človeštva. Zadali so in zadajajo sovražniku ogromne izgube in so uspeli na znotraj Hitlerjeve "evropske trdnjave" ostvariti oboroženo silo katera z uspehom deluje na znotraj za vničiti Hitlerizem, dokler to delajo zavezniki na zunaj. Njihova junaška bor-oa je ogromni vpliv za osvobodilno borbo Vsih zasužnjenih narodov Evrope. Ona je končno celemu svetu poto-kaz, ki kaže pravo pot za svobodo in neodvisnost. Poslanica jugoslovanskih dobrovo-ljcev narodim Jugoslavije (Brzojavno od Vse-slovanskega Odbora v Moskvi) Bratje! glad, mraz, brez potrebne obleke, obutve in sto raznih zdravilnih potrebščin, zaeno pa njihovo živlenje je bilo izloženo vsako minuto, dan za dnevom, mesec za mesecem smrtni nevarnosti. Toda, oni so prezrli smrtno nevarnost, pretrpeli pomanjkanje in bolečine v globoki narodni zavesti, da je nastopil čas, ko se polagajo največji temelji pravice za narod in človeštvo. Josip Vidmar je dejal: 'So trenutki v živlenju vsakega človeka, ko se nenadoma zave svoje vrednosti in ne-vrednosti in grenko je spoznati, da si bil nevreden pred najvišjo nalogo v zgodovini svojega naroda." Naj nam bodo te plemenite besede merilo naše zavesti v kampanji za pomoč našim trpečim bratom in sestram v stari domovini! Značilen intervju V tej izdaji smo zaeno priobčili značilen intervju, katerega je imel dopisnik Njujorškega "Times-a" s zu-najnim ministrom narodne vlade Maršala Tita, dr. Smodlaka. Na vprašanja dr. Smodlaka v kratkih odstavkih odgovarja o stališču narodne vlade, namen in cilj vsebujoč v njenem programu. To je menda prvi oficijelni intervju s predstavništvom narodne vlade odkar je ista vstanovljena, kateri zopet na pravičen način pojasnuje stališče narodne vlade in pa cilj narodne osvobodilne borbe. Prvotna naloga pred nami je pravi zunajni minister dr. Smodlaka: "Zmaga nad sovražnikom in po zmagi pa naj narod odloča sam o svoji nadaljni usodi s ozirom na notrajne in zunajne zadeve." V bistvu tega načela, ki ga postavlja Atlantski Carter in pa zavezniška konferenca v Teheranu, je močno podkrepljen osvobodilni duh in volja ljudstva v splošnem. Zaprav bi lahko rekli, da je osnovni predpogoj ne samo za zmago zoper fašizem in njegove privržence, marveč za trajen mir po tej vojni. . .Gotove sile ki si z vso drznostjo prizadevajo preob-liciti narodni duh in voljo, ki skušajo izlastiti ljudstvo iz osnovnih načel demokracije z vsiljevanjem osovražene starine, katera se potaplja v lastni neurednosti in očitkih, niso odnehale nadaljevati svoje zahrbtno in neopravičeno protinarodno delo. Delujejo pod krinko "rdečega strašila" ne glede nato, da je že toliko očitno da je to po nalogu Berlina, oziroma Hitlerja, Musolinija in Hirohitija, zasnovana ideja "rdečega strašila", kot način in sredstvo borbe proti osnovnih pravic naroda in človeštva. Te protinarodne sile se seveda niso omejile zgolj na obrekovanju proti narodnih voditeljev, proti Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, ampak stvarno in preračunano ovirale vsak podvig proti moralni ali pa gmotni pomoči junaškemu ljudstvu in njegovi veli-canstveni armadi. Napovedovali so "boljševizacijo" Jugoslavije ne glede na to,da je bilo narodno osvobodilno gibanje v svojem povuju, da mu je bilo treba pomoči, da je bilo treba dajati poguma onim ki so pripravni položiti svoje mlado živlenje na oltar narodnega osvobojenja. Mesto vsega tega proti narod ni elementi so kovali v berlinski kovačnici zaroto na podlagi "rdečega strašila" proti narodne enotnosti in sloge. Iz intervjua pa dobimo tako jasen odgovor, na vsa taka vprašanja, da bi ne smelo obstojati dvoma med nami vec o onih silah, ki še dandanes niso odnehale v svoji protmarodni aktivnosti s razdorom in sovraštvom, da jih docela prezre vsak pošteno misleč Slovenc, Hrvat ali pa Srb. Program narodne vlade ne leži v načelih propagande in za propagandna sredstva, marveč v načelih svobode, enakopravnosti, narodnih, verskih in političnih skupin, da o svoji usodi rešujo svoje notrajne in zunajne zadeve po najboljši zmožnosti, volji in pa odobravanju. Naj narod enkrat v svoji povesti dejansko odloča, kako in kakšno hoče ureditev na svojem domačem in narodnem imetju. Bratje in sestre! čutimo se ponosnih z njimi, ker njihova borba je obenem tudi naša borba, ter njihove bolečine obenem naše bolečine. Njihna borba je zaeno sestavni del borbe zaveznikov za obče stvari. Oni so branilci naših hiš, kjer smo^ zagledali tudi mi luč sveta! Oni so branilci narodne časti in ponosa. Oni s svojom junaškom borbom in potoki krvi, ustvarjajo Novo Jugoslavijo v kateri bodo njeni narodi svobodni, neodvisni in enakopravni. Oni grade Jugoslavijo malega človeka — ljudstva, kjer bo odločala narodna volja. Oni vničujeju Hitlerjevo vojno mašino in obračunavajo z domačimi izdajalci, kateri se so v najbolj kritičnem trenutku našega naroda pridružili zločincu Hitlerju proti interesa svojega naroda Osvobodilni pokret narodov Jugoslavije, do cela narod v splošnem, podnaša ogromne žrtve v tej veličanstveni borbi. Stradanja in pomanjkanje kar ne pomne v svoji zgodovini. Njim je potrebna takojšna pomoč. Mi jim moramo pokazati bratsko ljubezen in narodno razumevanje z besedom in delom, s duhom volje, da smo tudi mi pripravni prevzeti del njihovega bremena. Zatoraj obračamo se na Vas bratje in sestre in Vas pozivljemo, za neposredni začetek nadvse plemenitega dela zbiranja pomoči. Kupimo vojne bomde šestega vojnega posojila z namenom da jih damo v prid osvobodilnemu gibanju Jugoslavije. Zbirajmo obleko, obutev in druge potrebščine za bojevnike na fronti, in narod v zaledju. Mi moramo že zdaj pripraviti rezervne zaloge, za pošiljanje ob prvi priložnosti take pomoči. Ni izključeno da bi ne bila že odprta pot ali pa v najkrajšem času. Zato poživljamo vse slovenske, hrvaške, srpske in macedonske organizacije, podporne, politične in verske ustanove, da čimprej gremo na delo. In da bi bilo tembolj uspešno potrebno je v vsih naselbinah vstanoviti Združene Odbore. Kjer pa bi to ne bilo mogoče, naj posamezne ustanove delajo tudi posebej. V tej veličanstveni kampanji bi ne smel izostati niti en svobodoljubeči Slovenec, Hrvat, Srb ali pa Macedonec, marveč vsi skupno in enotno priložiti svoj delež kar največ mogoče. Pri tem nesmemo pozabiti organizirati za to delo naše žene, matere, mladino in tudi otroke. Delo je potrebno proširiti v vse naselbine in celo najbolj oddaljene kraje. Potrebno je v vsih naselbinah sklicavati javne shode in zborovanja z namenom vpisovanja dobrovoljnih prispevkov v denarni pomoči in blagu. Potrebno je organizirati koncerte, ve-čerinke zabave, bazar in druge društvene prireditve. Potrebno je z prošnjo se obrniti glavnim in lokalnim upravam podpornih organizacij, čigar glavni stan je v Združenih državah, da dajo navodila društvenim odsekom v Kanadi za zbiranje pomoči Novi Jugoslaviji, ter da se to pomoč zbira v Kanadi posebej in ne skupno z Združenimi državami. Potrebno je da o tem ve kanadska vlada, potrebno je da vemo sami in naši bojevniki v starem kraju, koliko smo zbrali kanadski Slovenci, Hrvati, Srbi in Macedonci za pomoč osvobodilni borbi Jugoslavije. Da bi imeli točne podatke, arhivno zbirko koliko je katera organizacija, naselbina in vsak posameznik, doprinesel na oltar osvobodilne borbe, ob zaključku kampanje bo izdana "Spominska Knjiga" v kateri bodo vse podrobnosti zapisane. To knjigo bomo vred z celotno zbirko poslali našim bratom in sestram v Jugoslavijo. Za večji uspeh pomoči in obširnejši delokrog ki naj prepreže vse svopodoljubeče kanadske Slovence, Hrvate. Srbe in Macedonce, je potrebno čimprej mogoče sklicati konvencijo za vzhodno Kanado, vključujoč provinciji Ma-nitobo, Quebec in vzhodno predelje. Konvencija bi izdelala obširnejši načrt in podvzela večje mere za uspeh kampanje. Ker nam iz tehničnih razlogov ni mogoče sklicati zemeljsko konvencijo na kateri naj bi bila zasto-, pana vsa društva, organizacije in celo skupine iz enega ali pa drugega naselja potom svojih predstavnikov, smatramo da bodo sledili našemu primeru naši priseljenci zapadnih provincij naše domovine. Ne manj važno pa je obenem, da se čimprej pošlje delegacijo v Ottavwo, katera naj naprosi vlado premiera j ^vom ijr. ivana ki d ar m Kinga, da nam omogoči kolikor zbiranju pomoči toliko za p^'0,^ Broz Tita. Prepričani in uverjeni smo, da bo to najmočnejši udarec zoper golj-fivi načrt sovražnika, kateri se oslanja za svojo rešitev na neslogo med Zedinjenimi Narodi. Oslanjajoč se na svoje agente, narodne izdajalce, hitlerjevski osvojevalci si prizadevajo proširiti mržnjo med našim narodom, raze-niniti ga in na ta način pod-kopati borbo za osvobojenje. Osovraženi narodni izdajalci, Hitlerjevi plačanci, vsi nedičevci, paveličevci, rup-nikovci in mihajlovičevci, vodijo bratomorno vojno v Tri leta so pretekla odkar so Hitlerjevske banditske horde izvedle napad na našo domovino, ter prinesle z seboj suženjstvo, smrt in ruševine. Hitlerjevi roparji napojili so našo krasno Jugoslavijo s krvjo. Oropali in pobili so cvet njenega naroda in sku šali podvrči suženjstvo svo-jodoljubeče Slovence, Hrvate in Srbe. V svoji divjaški mržnji zoper Slovanstvo, Hitlerjevski roparji ne samo da so hoteli odvezeti našemu narodu njegovo svobodo in neodvisnost, marveč narodno čast in našo kulturo. Narodi Jugoslavije kljub temu niso upognili glavo pred nemškimi osvojevalci. Najboljši sinovi in hčere naše zemlje, drzni bojevniki, napovedali so sveto narodno vojno zoper nemške tlačite-lje in njihovih prezrtih a-gentov. Dvignili so zastavo narodne vojne za neodvisnost Jugoslavije in njenih narodov. Tisoči mož, žena, mlajši in starejši, zapustili so svoje domove, svoj vrt in svojo domačijo, vzeli orožje s zavestjo, da je Iboljše umreti za svobodo kakor kleče živeti v sramotnem suženjstvu. Tri leta junaške borbe za narodno svobodo so napolnila cel niz junaštva in vztrajnosti pod neizrecivo težkimi okolščinami zoper močnega sovražnika. Narod je dal mnogoštevilne žrtve, trpel in stradal vsled raznovrstnega pomanjkanja, toda njegova volja in vdanost ste bili silnejši od vsega tega. Zastava Narodne Osvobodilne in Partizanske vojske pod vodstvom maršala Tita, resničnega sina svojega naroda in čislanega vojskovodje, okrašena je z slavom. Naro-; dna kiri ni bila zastonj prelita. Več kot ena tretjina naše domovine je osvobojena od fašističnih osvojevalcev. V teh strašnih bitkah zgrajena sta moral in politična, enotnost narodov Jugoslavije, za novo svobodno in demokratično Jugoslavijo v svojem povoju ostvarenja. Demokratični svet sledi vašo junaško borbo s občudovanjem in simpatijami že-leč vam skorajšno zmago nad krutim sovražnikom in njegovimi privrženci. Mi Jugoslovani kateri živimo v Sovjetski Uniji kot častniki in vojaki Jugoslovanske dobro-voljske edinice v ZSSR, sedaj na vežbah za naslednje bitke v zgodovinski vojni sovjetsko-nemške črte, vam pošiljamo bratske pozdrave. Mi smo z vami dragi bratje in sestre! Naša srca so napolnjena s ljubeznijo napram vam s ljubeznijo napram naši domovini. Na današnjem sestanku v Moskvi, jugoslovanski državljani kateri živimo v ZSSR, vojaki in častniki Jugoslovanskih vojnih edinic v ZSSR., priključujemo svoj glasu naših narodov, glasu naših bratov in sester v drugih državah kateri poživlja vlade Zedinjenih Narodov za priznanje edinega predstavništva Jugoslavije, Anti-fašistični Svet Narodnega Osvobojenja pod predsedni-štvom Dr. Ivana Ribar in Jasno pa je že danes, da so polni zvijače in sramote načrti poraženi. Narodi Jugo slavije so pokazali v borbi svoje edinstvo in svojo nezlomljivo voljo, da izženejo fašistične osvojevalce in odvratne izdajalce iz Jugosla vije. Naš narod ne bo pozabil krvave zločine ki so jih prizadeli narodni izdajalci. Narodno sodišče bo izreklo kazen nad njimi, kateri prav gotovo neuidejo in njihovi grobovi bodo obraščeni s divjo trato ter imena prokle ta za večne čase. Bratje in sestre! Zgodovina je obsodila Hitlerjevo Nemčijo. Meč osve-te že vihti nad glavami nemških fašističnih morilcev. Zgodovinske zmage Rdeče Armade prinašajo Hitlerjevi Nemčiji katastrofu. Fašistično osišče se razkraja. Hitlerjevski balkanski sali-teti se že tresejo pred odgovornostjo ki jih čaka. Ni daleč čas ko bodo udarci Sovjetske Unije, Vel. Britanije in Združenih držav z vzhoda, juga in zapada, zdrobili Hitlerjevo Nemčijo. Predi odločnim trenutkom ki nam obeta smo prepričani dokončno osvobojenje, je pred nami še težka borba in težke preizkušnje in bi ne smeli zamuditi najmanjšega drobca v tem oziru ki nudi težjim in močnejšim udarcem pomoč. Dan osvobojenja že svetlika na obzorju! Rdeča Armada je že prekoračila prekoračila rumunsko mejo in je komaj nekih 600 kilometrov od Beograda. Častniki in vojaki slavne Narodne Osvobodilne armade, skrajšajte to razdaljo. Pomagajte Rdeči Armadi pobiti in vničiti sovražnika. Odločne borbe so v teku — borba ki prinaša dokončno zmago svobodoljubečim narodim* nad Hilerjevim impi-rijalizmom. Pomnožite in desetkratno povečajte svoje naloge. Z novimi močmi, ne-ugonobljivim duhum vztrajnosti tepite prokletega sovražnika. Ne dajte mu niti sekundo odiha! Naj bo vsaka njegova kretnja podvrže- na trepetu smrti in osvete! Naj bodo njegovi načrti podvrženi vnaprej porazu. Naj se razbijejo na grmadi narodne mržnje in prokletstva! Širite partizanski pokret, po planinah in dolinah Srbije, Črne gore, v ravninah Vojvodine jn gozdih Hrvatske, ter soteski in strminah Slovenije. Naj se razpoči jugoslovanska zemlja pod nogami sovražnika in naj ga v njegovi hreuponosti pogoltne za večne čase. Dragi bratje in sestre! Vi, kateri stojite ob strani od narodne borbe, stopite v vrste Narodne Osvobodilne armade, partizanske odrede in patriotične skupine! Približuje se radostni dan! Strašna burja narodnega prezira naj se znese zoper osvojevalce in njihove pomagače in naj jih pomete in zemeljske površine. Vstaši, domobranci, Mihajlovičevci, četniki, Rup-nikova "plava garda"! Premislite, dokler ni prepozno! Fašistični najemniki, odvratni narodni sovražniki, prodali so vas Hitlerju in pri-morali ,da se borite proti vaših bratov in sester. Njihov namen je izkoristiti in zasužnjiti Jugoslavijo. Operite svojo krivico napram zemlji in svojega naroda. Obrnite svoje orožje proti pravega sovražnika, nemških osvojevalcev. Zbežite na stran Osvobodilne armade! Ker samo v borbi pod ceno svojega živlenja v vrstah narodne vojske, vi boste zmožni oprati sramoto in zadobi-ti odpuščanje naroda. Vred z vojskom maršala Tita, naprej v borbo za srečo in blagostanje vaše zemlje, za srečno bodočnost, za vaše otroke, za svobodno in neodvisno Jugoslavijo. Bratje in sestre naše domovine Jugoslavije! Vaše trplenje, pomanjkanje, vaša kri in vaša živlenja, živlenja padlih patriotov, so položila osnovo naše zmage . Naprej za dokončno svobodo, za čast naše domovine, za živlenje in srečo našega naroda. Smrt fašizmu! Svoboda narodu! PODPREDSEDNIK VVALLACE 0 27 MARCU 1941 odposlati isto v Jugoslavijo. Zadnje dni je izdal izjavo neki "novi" odbor iz Mon-treala, za zbiranje milijon dolarjev pomoči Jugoslaviji. Temu odboru načeljuje Njeno Veličanstvo Kraliica Marija Karadžordževič. Značilno pri tem je to, da je njegov sestav od kanadčanov, brez da bi bile naše organizacije ali pa ustanove kaj obveščene o tem. V odboru so nekatere osebnosti, odprti neprijaeelji Narodne Osvobodilne borbe pod vodstvom maršala Tita. In da je celotna zamisel bolj nedosledna izjavlja, da bi se tako pomoč poslalo Jugoslaviji enkrat potem, ko bo konec vojne. Na tem me-