PoJtnmo plačano v gotovini.
Leto LXXII., št. tU
LJubljana,
LOVENSKI
izhaja vsak dan popoldne hrvzemsi nedelje ki praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2-50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, »merami davek posebej. // »Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din IZ—, za inozemstvo Din 25.—     U     Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO
LJUBLJANA, Knaflfeva uBea *m. 5
Telefon: 31*2% 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26.
Podružnice! MARIBOR, Grajski tra št. 7   //   NOVO MESTO, Ljubljanska lulsfon It. 26   //   CEDE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon št. 65;
Stružnico uprave: Kocenova ul. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ  GRADEC, Slomškov trg 5    //    Poštna  hranilnica  v  Ljubljani  št. 10351.
Ruske čete zasedle oso Ukrajino in Belorusijo
Preko te črte Rusi zaenkrat ne bodo sli - Za Vilno se že pogajajo z Litvo - Poljske čete se v srednji Poljski še
vedno upirajo prodiranju nemških čet
MOSKVA,  20.  sept.  br.  Ponoči izdano
poročilo vrhovnega poveljstva rdeče armade pravi, da so ruske prednje straže dospele do predmestij Lvova na dveh straneh. Ruske čete stoje trenutno približno 40 do 50 km od Bialistoka in Brest Litovskega. V-lna je bila zasedena po dveurni borbi.
BUKAREŠTA, 20. sept. s. Ruske čete so zasedle poljsko obmejno mesto Kuty, kjer je imela na zadnje sedež poljska vlada. V Zaleščikih sta se sestali rumunska in ruska vojaška delegacija, da uredita prehod beguncev s Poljske v Runvmijo.
BUKAREŠTA, 20. sept. s. S poljskega dela Ukrajine poročajo, da je tam le ma-lokje prišlo do manjših spopadov med ru-
sko in pol jeko vojsko. Večinoma pa je bilo srečanje obeh vojsk zelo prijateljsko. Rusi so zajeli nekaj tisoč mož češke prostovoljske legije. General Prhala je bi] zadržan samo 12 ur, nato pa mu je bil dovoljen prehod preko rumunske reje. Do meje ga je spremil ruski ofeir.
BERLIN, 20. sept. e. Ruski komunike javlja, da so ruske čete prodrle 110 km daleč v Poljsko. Iz Moskve javljajo, da bosta o vprašanju Vilne razpravljali ruska in litavska vlada
LONDON, 20. sept. e. »Reuter). Sovjetska vlada je dala nemški vladi zagotovilo, da se bo akcija ruskih čet omejila samo na področje Ukrajine in Bele Rusije. To je objavil tudi nemški radio.
Politični pomen ruske akcije
Vznemirjenje v Budimpešti zaradi pojava rdeče vojske na madžarski meji
Budimpešta, 20. sept. e. Po zadnjih vesteh, ki se službeno ne potrjuje, so ruske čete snoči okrog polnoči prispele na sedlo Jablunka na dosedanji poljsko-rumunsko-madžarski tromejL Na ta način je onemogočena direktna nemško-rumunska meja. ki jo je bilo po nemških uspehih v Poljski pričakovati. S tem je prekinjena direktna zveza z Rumunijo. ki bi bila važna za preskrbo Nemčije z nafto. Razvoj dogodkov je spravil Rusijo tudi na madžarsko mejo in to kot nekak simbol baš na sedlo Jablunka, tako zvano Karpatsko sedlo, preko katerega so v prejšnjih stoletjih vdirali Mongoli in razni drugi narodi v ogrsko ravnino. Dasi tukajšnji listi ne reagirajo na ta nov moment politične stvarnosti, je to napravilo najgloblji vtis v vseh madžarskih krogih. V madžarski politični računici se je pojavil sedai nov politični   količnik,  za  katerega  se  z vso
upravičenostjo lahko reče. da ie neznanka. Kakor ie znano, je po pristopu Madžarske k protikomunističnemu paktu Sovjetska Rusija prekinila diplomatske od-nošaje z Madžarsko. V Budimpešti pričakujejo, da bodo sedai z madžarske strani zaradi dobrih odnosa jev. ki vladajo med Nemčijo in Rusijo, napravljeni poskusi, da se ti odnosa ji spet obnove. Smatraio. da bo to storjeno že v najkrajšem časn.
Černovice. 20 sept e. Med begunci, ki so prispeli sem, je tudi bivši češkoslovaški general Prhala. Njega so sovjetske oblasti izpustile potem, ko je bil 12 ur zadržan. Okrog 1000 čeških legionarjev v polni vojni opremi se nahaja v ruskem ujetništvu. Nekateri očividci, ki ?o prispeli čez mejo, pripovedujejo, da se poljske in ruske čete bratiio in nudijo vojaki drug drugemu cigarete
Rusi in Rumuni
Novo sosedstvo na poljski meji se ureja v prijateljskem duhu — Poljaki se zopet vračajo iz Rum unije na Poljsko
Z rum unsko-poljske meje, 20. sept Nasproti Snjatinu, ki je v ruskih rokah, se I nahaja rumunsko obmejno mestece Ora- 1 šenL To je tipično ukrajinsko mestece s slamo kritimi hišicami in obsežnimi vrtovi. Ti vrtovi so danes polni poljskega vojaštva in orožja. Vse naokrog so nagrmadene puške, topovi, strojnice, naboji, jeklene čelade, plinske maske itd. To orožje poljske vojske stražijo rumunski vojaki z nasajenimi bajoneti. Sredi ceste, vodeče v Šnjatin, stoji obmejna zapora z rumunsko zastavo. Na drugi strani so Rusi. Z razliko od Poljakov, ki so še pred dvema dnevoma stali na oni strani, so se Rusi oddaljili od meje kakih 50 m. Tu stoje vojaki z nasajenimi bajoneti na puškah kakor kipi. Neki podčastnik se sprehaja po cesti. Prihajajo oficirji s sovjetsko rdečo zvezdo na čeladi. To so Čuvarji ruske meje iz Orašenija.
Poljski oficirji, ki so prišli čez mejo. so zelo potrti in neki poročnik je pripovedoval: V soboto je bila situaciia na fronti naravnost odlična. Tedaj so poljske čete ustavile nemško ofenzivo in pripravljale protinapad. Nenadno so vdrle čez mejo ruske čete. To je bilo presenečenje za vse, za vojaštvo in za civiliste. Tega ni nihče pričakoval. Poljski oficirji pripovedujejo dalje, da so Rusi stopili s tankov, pristopali k njim in se prijateljsko razgovarjali z njimi. Otrokom so dajali kruha. Tudi drugod pripovedujejo o prisrčnih manifestacijah prebivalstva v Ukrajini, ki je ruske tanke in vojsko obsipalo s cvetjem.
Ruske čete. ki so zasedle Šnjatin, so se takoj telefonično obrnile na železniške oblasti v Snjatinu in prosile, da bi se v
teku dveh dni vzpostavil normalni železniški promet z Rumunijo Vesti, da je v Poljski prevrat, niso potrjene
Kar se tiče maršala Rydz-Smiglega, opozarjajo na njegov izjemen položaj. Njega je prvi dan vojne predsednik republike Moscicki imenoval za svojega naslednika v primeru, če bi on padel v vojni. Maršal Rydz-Smigly na podlagi tega ne pripada več samo vojski, temveč ima tudi politično misijo.
Včeraj ob 2. so imeli ruski in rumunski vojaški predstavniki sestanek zaradi ureditve obmejnih vprašanj. V prvi vrsti so razpravljali o prometu in o otvoritvi meje med Rusijo in Rumunijo. Na konferenci so razpravljali tudi o vprašanju beguncev, ki v manjšem številu še vedno prihajajo v Rumunijo Prav tako se ie razpravljalo o vprašanju Poljakov, ki bi se hoteli vrniti na Poljsko. Na konferenci se je razpravljalo tudi o ureditvi obmejnih pokrajin v sedanjem položaju. Sklepi te konference bodo takoj poslani vladam obeh držav, da bi se lahko ksr najhitreje ustvarili pogoji za normalno Življenje v obmejnem pasu To interesira zlasti Rusijo.
Ruske čete še vedno naelo naoredujeio v Vseh odsekih. Zasedle bodo vso bivšo poljsko-rumunsko mejo in pričakujejo, da bo to danes končano. Rusi pa tudi puščajo begunce in razorožene poljske vojake na posameznih odsekih čez meio. Sodijo, da se je dozdaj že vrnilo na Polisko okoli 6000 beguncev. Več poljskih letalcev, namenjenih v Rumunijo. ni preletelo meje. temveč so se spet vrnili ne bojišče.
Poljaki se še vedno odločno branijo
Trdnjava Modlin je ie vedno v potiski posesti Napadi na Varšavo odbiti
Varšava. 20. sept. s. Poljsko vojaško poveljstvo objavlja preko radija, da se poljaka vojska še vedno na najmanj treh me* stih uspešno upira nemškim četam. Trdnjava Modlin je še vedno v poljskih rokah in je odbila vse sovražne napade. Po-ajjaajsfcs; armada se pri Kutnu ie ogorčeno bori za proboj do Varšave. Tudi ob Bugu so še boji. Lvov se brani tako proti ..... kakor poeti ruskim —
Musnik« mornarica je obstreljevala ____________
ko v Helu severno od Gdinje. Napadi na Varšavo so bili odbiti.
Pariz, 20. septembra, s. Poljsko poslaništvo objavlja, da se nahaja maršal Rvdz-Smigly še vedno na Poljskem ter osebno vodi operacije poljske vojske.
Budimpešta, 20. sept e. Po poročilih beguncev iz Drohovice se v Strvju še vedno vrše srdite borbe med Nemci in Poljaki.
Nemci napadajo z boka. Poljske begunce, ki prihajajo na Madžarsko, pošiljajo v Munkač.
Rim, 20. sept. e. Italijanski listi pišejo, da je vojna na vzhodni fronti stvarno že končana. Naglašajo junaško zadržanje poljskega vojaštva in hkrati obširno razmotri vajo vprašanje, zakaj je prišlo tako našlo do katastrofe.
Varšava. 20. septembra AA. Havas. Vče-lajsnji dan v varšavskem odseku je bil kljub bojem po ulicah nekoliko mirnejši. Letalsko bombardiranje je nekoliko popustilo; to si razlagajo s tem, da sovražnik preureja svoje čete in da ima težave pri oskrbi z bencinom. Včeraj je bilo mesto mirno in trgovine so bile odprte.
Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Za hitri razvoj vojaških operacij na Poljskem gre glavna zasluga predvsem okoliščini, da so Nemci razpolagali z zelo močnim letalstvom, ki je storilo veliko uslugo vojaštvu. Mi smo to že prej opazili na Španskem. Razen tega je treba poudariti, da so se Poljaki pripravili na vojno v popolnem kaosu. Armade pod poveljstvom maršala Rydz-Smiglega so bile tik pred začetkom operacij dobro opremljene, posebno pehota in konjenica, toda ko je izšel proglas q mobilizaciji, je nastala zmeda v trenutku, ko so nemške čete začele pro dirati. To jc imelo velike posledice, kar je
I nagli tempo dogodkov tudi potrdil. Lahko se torej ugotovi, da so «e Poljaki tako politično kakor vojaško napačno pripravija-H
Eksteritorialnost Poljske v Franci]!
Pariz, 20. sept. AA. Štefani. Izvedelo ae je, da bo francoska vlada, če pridejo Moscicki In člani poljske vlade v Francijo. Jaln na razpolago del svojega ozemlja, kjer bodo Imeli vse eksteritorialne pravice, tako da bodo mogli svobodno vršiti svoje funkcije. Pri tem opozarjajo na to, da se je Isto zgodilo tudi med svetovno vojno z belgijsko vlado.
Rusi ovirajo odltod poljskega poslaništva
Moskva, 20. sept. e Kljub demantijem se potrjuje, da komisariat za zunanje zadeve odreka osebju poljskega poslaništva, ki danes zapušča Rusijo priznanje diplomatske imunitete in osvoboditev carinskih formalnosti ter odredb o izvozu deviz. Poljaki si morajo sami zavarovati svoie potovanje in si preskrbeti vozovnice \Tapo-sled jim tudi niso dali zagotovila, da bodo mogli potovati skupaj.
Prvi poljski begune! v Jugoslaviji
Manjša skupina je včeraj prispela preko Rumuni je v Subotico
Subotica. 20. sept. e Skupina Poljakov, ki so morali zapustiti svojo domovino, ie včeraj prispela preko Rumuniie v našo državo, od koder so na poti v Francijo in Anglijo. S potniškim vlakom iz Rumuniie je prispelo 20 oseb. med niimi več otrok. Po prihodu v Subotico so takoj kupili liste, da se informirajo o položaju na Poljskem. Napram ljudem, ki so skušali stopiti z njimi v stik. so bili zelo nezaupljivi in niso dajali nobenih pojasnil o sebi in o svojih namenih. Poudarili so samo. da je bilo potovanje preko Poljske strašno. V Rumuniji so jim šle oblasti v polni meri na roko in jim skušale čim boli olajšati potovanje. Poljaki ?o se iz Subotice odpeljali proti italijanski meji.
Bukarešta 20 sept s. Doslej je v Rumuniji približno $0.000 beguncev s Poljske.
černovice. 20. sept. e Predstavniki ru-munskih in ruskih vojaških oblasti, ki so imeli včerai popoldne sestanek v Zale^či-ku glede ureditve raznih obmejnih vprašanj, so sklenili, da se dane> odpre obmejni promet med Rusijo in Rumunijo. Rumunske oblasti so sklenile v svrho olajšanja življenja poljskim beguncem, da se menja zlot v predpisanem razmerju 1:10, to ie 1 zlot za 10 le jev.
Černovice. 20. sept. e. V ponedeljek zvečer je prispela v Černovice prva skupina poljskih vojakov, ki so jih takoj razorožili, druga pa včeraj zjutraj.
Sovražne podmornice v Baltiškem morju?
Rusi in Nemci dolie Estonsko, da podpira sovražno mornarico in napovedujejo protiakcijo
Moskva 20 sept. e. Tas javlja iz Leningrada: Po zanesljivih vesteh se več poljskih podmornic skriva v luka h Baltika, kjer jim neke službene osebnosti nudijo tajno pomoč. Tam se nahaja tudi več podmornic drugih držav. 18. septembra je poljska podmornica »Orzel«, internirana v talinski luki, pobegnila v neznano smer. Sodijo, da so podmornico podpirale estonske oblasti, da je lahko pobegnila. Ukre-njeno je vse polrebno proti eventualnemu nastopu skritih podmornic v baltskih vodah.
Moskva. 20. sept. br. Službena agencija Tas poroča iz Leningrada, da je vodstvo rdeče mornarice nedvoumno ugotovilo, da se nahaja v pristaniščih nekaterih baltskih držav več poljskih in še nekaterih tujih podmornic. V teh pristaniščih najdejo ne samo zatočišče, ampak tudi vso podporo. Poljska podmornica, ki je pri bežal a v estonsko pristanišče Tailin in ie nato spet zbežala, je to storila v vednostjo in po »nočjo estonskih oblasti, za kar obstojajo nepobitni dokazi. Ker je Baltiško morje zaradi teh poljskih in tujih pod-
mornic izpostavljeno raznim možnostim, je sovjetska mornarica poskrbela da te podmornice ne bodo postale nevarne.
Helsinki, 20. sept. s. Ruski in nemški vojaški krogi kažejo vznemirjenje zaradi akcije podmornic v Baltiškem morju. Ruska vlada vali v komunikeju agencije TAS krivdo za beg podmornice »Orzel« iz Talina na estonsko vlado. Estonski poslanik v Moskvi ho zato danes zaprosil za sprejem pri zunanjem komisarju Molotovu. Baje je ruska vojna mornarica celo že pričela s strogo blokado Estonske.
Talin. 20. sept. s. Estonska vlada Je izdala komunike, v katerem odločno zanika vsako krivdo za pobeg poljske podmornice »Orzel«. Podmornica je bila razoroie-na. Pri begu Je bilo ubitih več estonskih vojakov.
Delna mobilizacija
HELSINKI, 20. sept. s. Finska vlada je odredila delno mobilizacijo.
Odgovori Hitlerju
Uradna izjava bo odgovoril
francoske vlade — D
Pariz, 20. sept. AA. Havas. Današnji jutro j iki ne pišejo toliko o vojaških operacijah in o ruski intervenciji kakor o včerajšnjem Hitlerjevem govoru v Gdansku. V tem govoru, pišejo listi, opažamo stare ih znane napade na demokracije, grožnje z re-presalijami in naivne poskuse, da bi Francijo odtrgali od Anglije. »Oeuvre« pravi, da manever za odtrganje Francije od Anglije ni nov. »Aube* pa piše, da je odločnost Francije in Anglije tem večja, ker sta si prej tako krčevito prizadevali, da preprečita vojno. Če je vest popolnoma či-
sta, se sklep ne prekliče. »Epoque« pravi, da je francoski odgovor na vse možne nemške obljube samo eden, in sicer »Ne!« Francoski narod, pravi list, ne želi, da bi čez 6 mesecev ali čez leto dni spet moral začeti vojno v neugodnejših razmerah kakor danes.
Pariz. 20. sept. s, V odgovor na včerajšnji Hitlerjev govor je objavila francoska vlada snoči noto, ki odločno zavrača nekatere Hitlerjeve trditve. Nota pravi, da je glavni namen Hitlerjevega govora, da se opraviči pred nemškim narodom, ki ga je
pahnil v vojno. Zasejati hoče tudi razdor med Francijo in Anglijo. Anglija ie dala Poljski svoja jamstva samo zaradi tega. ker Nemčija ni držala dane besede Avstriji in Češkoslovaški. Hitlerjev namen ni bi! samo ta. da zasede Gdansk. marveč da uniči Poljsko. Francija ne bo nikdar dopustila nemške zmage, ker bi to pomenilo, da bi ves svet padel v suženjstvo, da bi bile uničene najvažnejše moralne vrednote in svoboda.
London, 20. sept. s. Poluradni komentar, objavljen snoči, ostro zavrača včerajšnji Hitlerjev govor in pravi, da je bil Hitler vsekakor odločen iti v vojno, da pa je upal. da Anglija ne bo izpolnila svojih obveznosti do Poljske.
London, 20. sept. s. V govoru po radiu ie snoči varšavski župan zanikal trditve kancelaria Hitlerja, da bi bila na Poljskem bombardirana samo Varšava in nobeno drugo mesto. Poljska ne bo nikdar uničena in razdeljena kakor to hočeta Rusija in Nemčija. Borila se bo do zadniega moža za svojo svobodo. Z njo je ves civilizirani svet.
London, 20. sept. s. Napovedujejo, da bo na današnji seji spodnje zbornice ministrski predsednik Chamberlain točneie preciziral angleško stališče do ruske intervencije na Poljskem in odgovori! tudi na včerajšnji Hitlerjev govor. V debati bo zavzela zbornica stališče do položaja, ki je nastal po vkorakanju ruske -vojsko na Poljsko.
Washin£ton, 20. sept A A. Reuter. Včerajšnji Hitlerjev govor v CJdansku smatrajo tukajšnji uradni krogi kot nekakšno mirovno ofenzivo Hitlerja, ki bi jo diplomatsko podprla Italija, morda pa tudi Sovjetska Rusija. Tu poudarjajo, da ta Hitler-iev govor ni zbudil tohksnega zanimanja kakor njegovi prejšnji govori. V Ameriki ga ni poslušalo posebno mnogo ljudi. Tudi v ameriških uradnih krogih so kazali skoraj indiferentnost. V poučenih krogih izjavljajo, da je bistvo Hitlerjevega govora v tem, da jc odkril svojo živo željo, da se prepreči dolga vojna. Splošne* prevladuje mnenje, da bodo zavezniki odklonili mirovno ponudbo, naj bo izražena v kakršnikoli obliki.
Nemški načrti glede Poljske
Berlin. 20 sept. e. V tukajšnjih krogih smatrajo, da po begu vlade Poljska ne obstoji već. Prav tako vlada prepričanje, da o kakih podajanjih o miru ne more biti niti govora, ker v Poljski ni za to merodaj-nega predstavnika in se vsa Poljska nahaja v rokah nemške in ruske vojske. Zato je. danes negotovo, kako bo izgledala bodoča poljska država. Kakor sedaj tu kaže, o priliki odloćevanja usode Poljske ne bo nasprotij med Rusijo in Nemčijo. Pri ustvarjanju nove Poljske kaže. da bo igrala najbolj značilno vlogo Galicija. Nemčija nima nobenega interesa za to pokrajino. Gre edino za tisti nenemški del Galicije, kjer so petrolejska polja. Ker Nemčiji primanjkuje bencina, ji bo najbrž Slo za to, da si v tem delu Galicije zagotovi eksploatacijo petrolejskih virov. Glede Vilne prepuščajo Nemci rešitev tega vprašanja Rusiji. Tu smatrajo, da bo Litva kljub temu, da v svoji ustavi določa VLl.no kot prestolnico, sprejela rešitev, ki jo bo sklenila Rusija. Zelo zanimivo je. kako tu gledajo na položaj v Rumuniji. Dočim uradni krogi izražajo svoje zadovoljstvo, da je Ru-munija v zadnjem hipu dala izjavo o svoji nevtralnosti, smatrajo v neslužbenih, a dobro poučenih krogih, da je Rum unija kršila svojo nevtralnost s tem, da je dovolila prevoz poljskega zlata preko svojega ozemlja. Nemčija se ne želi mešati v notranje razmere Rumuni je in je popolnoma zadovoljna z izjavo o nevtralnosti.
Mtva zahteva Vilno
KOVNO, 20. sept. s. Litovsko časopueje in radio sta začela s propagando za vrnitev Vilne Litvi. Raje je s tem vprašanjem v zvezi tudi včerajšnji polurni razgovor litovskega poslanika v Moskvi z zunanjim
komisarjem Mclotovoan. T litovski uradni krogi pa naglašajo, da hoče Litva kot nevtralna država doseči vrnitev Vilne z mirnimi sredstvi.
Sklepi nordijskih nevtralnih držav
K o d a n j, 20. sept. a Po konferenci zastopnikov Danske, švedske. Norveške in Finske je bil izdan komunike, ki ponovno poudarja odločno voljo vseh štirih drŽav, da ostanejo nevtralne. Vse se tudi izjavljajo aa normalno gospodarsko sodelovanje z vsemi državami, tudi z onimi, ld so v vojnem stanju. Komunike tsnlks, da M katera izmed teh držav prejela od vlade kakršnokoli noto, ki hI bila interpretacijo
Stran 2
»SLOVENSKI  NAROD«, sreda, 20. septembra 1339.
štev. 213
Na zapadu samo manjši spopadi
Kemiki protinapadi so bili odbiti
PARIZ, 20. sept AA. Ha vas: Medtem ko vlada na vsej zahodni fronti mir, pretrgan le s topniškim obstreljevanjem in živahnostjo v odseku, ki ga označuje jutru je poročilo z besedami: »vzhodno od reke Saarc in večerno z besedami »vzhodno od reke Flies«, kljub temu ne prenehajo reakcije Nemcev. Predpreteklo noč so izvršili Nemci hud napad, snoči pa prav tako. Oba nemška napada smo odbili. Zaradi običajne redkobesednosti poročila francoskega generalnega štaba ni moči točno ugotoviti, kje so Nemci obakrat napadli. Lahko se pa podčrta strateški pomen predela reke Blies, ki leži 15 km od malega kraja Obers Giilbach, blizu kraja, kjer reka Blies prestopi mejo pri nemškem mestecu Hornbach. Ves kraj med reko Blies in mejo preseka z juga proti severu rečica Dot, tekoča precej globoko med gozdnimi pobočji, visokimi 397 m. Zavzetje levega brega po francoskih četah v gori navedenih okoliščinah bo resno ogrozilo Saarbrucken, ki leži okoli 20 km zahodneje in čigar branilci bodo odrezani z leve strani.
PARIZ, 20. sept. A A. Havas: Snočnje poročilo pravi: V krajih vzhodno od reke
Blies smo odbili krajevni napad sovražnika.    Delovanje   sovražnega letalstva v
istem predelu.
BRUSELJ, 20. sept. e. (Havas). Dopisnik lista »II. Siecle« javlja is Aachena, da
nemške čete že prihajajo z vzhoda in korakajo skozi Aachen na zapadno fronto.
Kanada organizira ekspedicijsko
Poiiticni oigornU
vojsko
OTTAWA, 20. sept. s. Ministrski predsednik Mackenzie K^ng je izjavil, da je kanadska vlada pričela z organizacijo ek-spedicijske vojske, ki bo šla na pomoč Angliji v Evropo. V kanadski teritorialni vojski se je že začel trening v to svrho m moštvo bo za službo izven Kanade posebej zapriseženo. Kanadska vlada je tudi podvzela vse ukrepe za materialno pomoč Angliji. Industrija je zelo povečala svojo produkcijo. Vojna mornarica bo podvojila osebje. V gradnjo je bilo izročenih mnogo novih podmornic.
Diplomatski posveti v Parizu in Londonu
Anglija in Francija vztrajata pri svojem stališču
Pariz, 20. sept. e. Seja francoske vlade bo danes opoldne. Dejstvo, da še ni bilo redne seje vlade, odkar je bila objavljena vojna, tolmačijo s tem, da ministrski predsednik Daladier ni imel nobenih uredb, ki naj bi jih predložil v podpis predsedniku republike. Predsednik Daladier je obvestil predsednika republike o razvoju političnih in vojaških dogodkov. Glede stališča Francije napram zadnjim dogodkom v Poljski je predsednik vlade Daladier razložil stališče Francije v vojaškem svetu. Stališče je bilo soglasno odobreno. Izjavil je, da sta Francija in Anglija soglasni v tem da okupacija s strani Rusije nikakor ne menja stališča, ki sta ga zavzeli zapadni velesili.
Pariz, 20. septembra, e. Med Parizom in Londonom je v teku živahna diplomatska akcija. Včeraj je ministrski predsednik Daladier sprejel med drugimi tudi ruskega veleposlanika Suriča v Parizu. Predmet njunega razgovora je bil sedanje stališče Rusije. O sestanku ni bilo izdano no-
beno poročilo. Francosko in angleško stališče v sedanjem trenutku je naslednje:
Dogodki na Poljskem, vojni uspehi Nem. čije in ruska akcija nikakor ne morejo spremeniti stališča, ki so ga zavzeli zavezniki napram Nemčiji. Na podlagi tega bo vsaka ponudba miru, ki bi slonela na podlagi dovršenih dejstev, odklonjena. Glede Rusije pa smatrajo tu, da argumenti, s katerimi skuša opravičiti vpad ruskih čet na poljsko ozemlje, nimajo nobene pravne vrednosti. Če bo Rusija ohranila svojo nevtralnost, kakor to trdi v notah, poslanih raznim nevtralnim državam, se Francija in Anglija ne bosta protivili.
Protest v Moskvi
Bruselj, 20. sept. e. (DNB) Agencija Belgija javlja iz Londona, da sta veleposlanika Anglije in Francije v Moskvi dobila od svojih vlad nalog, da vložita protest proti okupaciji Poljake s strani ruskih čet.
4   4    / t »4 A
X- a
Suoči je objavil dr« Beneš vojno napove«! po angleškem radiju
London, 20. sept. s. S noč i je govoril preko vseh angleških radijskih postaj prezi-dent bivše Češkoslovaške dr. Edvard Beneš. Naslovil je apel na vse Čehoslovake na svetu in jih pozval na brezkompromisno borbo r , , ^ ^ * * V imenu češkoslovaškega, naroda *e objavil vojno napoved Nemčiji. Češkoslovaška se bo borila na strani zaveznikov. Napovedal je, da bo-
do zavezniška letala od časa do časa nudila moralno podporo in pomoč prebivalstvu Češke in Moravske.
Berlin, 20. sept. s. Nemške radijske postaje javljajo, da je bilo na Češkem in Moravske m izvršenih mnogo aretacij. Med drugimi je bil aretiran tudi bivši ministrski predsednik Beran.
Italija in Jugoslavija
Glasilo italijanske vlade podčrtava važnost dobrih odnoiajev z Jugoslavijo
Rim, 20. sept. e. Oficiozni »Giornale d' Italia^ objavlja uvodnik o mednarodnem položaju. Pisec se bavi zlasti s položajem, ki je nastal po vkorakanju ruskih čet na Poljsko, ki predstavlja prvi vdor Rusije v Evropo, iz katere se ne bo dala več izriniti. Govoreč o prizadevanjih Italije, da ohrani mir, poudarja pisec zlasti veliko važnost dobrih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Med drugim piše:
Mir na Jadranu je prvi predpogoj za
Vojna na morju
LONDON, 20. sept. s. Angleška admira-Kteta je davi objavila novo listo preživetja z matične ladje Oourageous*. Lasta Obsega 682 članov posadke, od tega 72 oficirjev. Admirali te ta z obžalovanjem ugotavlja, da je to listo treba smatrati kot dokončno in da je ostalih 578 članov posadke treba smatrati kot izgubljene.
London, 20. septembra. AA. Havas: Današnji »Daily Express« popisuje junaško smrt kapitana Johnsa, poveljnika matične ladje za letala »Courageousa«. List pravi med drugim: Kapitan je v mraku stal sam na poveljniškem mostiču, pozdravljajoč zastavo, plapolajočo nad njim. Ladja se je pa med tem stalno nagibala in izginila v valovih. Preden je v morju izginil njegov obraz, se je kapitan odkril in vrgel čepico v morje, ter nato gologlav pričakoval smrti. Mornarji, ki so se borili z valovi, so dvignili roko v pozdrav, ko so videli poslednjo gesto junaškega kapitana.
Italijanski parnikl odklanjajo nemške potnike
New York, 20. sept. s. Kapitan italijanskega parnika »Rex« je pred odhodom iz New Yorka dal odstraniti s parnika 13 nemških državljanov. Italijanske ladje nočejo prevzemati nemških potnikov, ker se boje preiskave s strani angleških vojnih ladij na morju.
General Franco od-godil obisk v Rima
RIM, 20. sept. AA. Štefani: Uradno po-ro&ajo, da Je spričo mednarodnega, poioža-jjs> edlosesi za nedoločen čas uradni obisk -        v Stap. Trn <*■* Je m
ohranitev današnjega stanja stalnega soglasja med italijansko in jugoslovansko državo.
V posebnem dopisu iz Berlina poudarja list napore jugoslovenske vlade, da se ohranijo nespremenjene trgovske zveze z inozemstvom in pravi: Kljub vojnemu stanju v Evropi in predpisom o gospodarski blokadi se trgovina med Italijo in Jugoslavijo razvija normalno. Sedaj se lahko prične odločilna vloga Italije za mir.
dogovorjen za konec septembra kot odgovor na svoječasni obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana.
Amerika in Japonska
T»kjo, 19. septembra. AA. (DNB). Velik del japonskih listov se bavi danes z odnosi Japonske do Amerike. Listi poudarjajo, da mišljenje japonskih uradnih krogov glede tega vprašanja ni prav nič optimistično. Amerika je zavzela sovražno stališče proti Japonski, kar se vidi tudi v tem, da Zedinjene države nočejo priznati novega reda v Vzhodni Aziji in Še naprej zahtevajo, da mora biti osnova za sleherno preureditev na Kitajskem pakt devetih sil. Zedinjene države so dosedaj vložile 600 protestov zaradi kršitve ameriških interesov na Kitajskem. Prav tako se ameriško javno mnenje odkrito dviga proti Japonski. Odkar je v Evropi izbruhnila vojna, kaže Amerika vse večjo aktivnost na Kitajskem. Na ta način se je napetost med Japonsko in Ameriko povečala. 2 Tokio Asahi šimbun« prinaša poročilo o oboroževanju Zedinjenih držav, ki je naperjeno proti Japonski. Zlasti poudarja ogromen program za izgradnjo ameriške vojne mornarice. Na ta način pripravlja Washington fronto proti Vzhodni Aziji, če bo Amerika nadaljevala s svojo dosedanjo politiko, potem mora biti prepričana, da bo Japonska prisiljena braniti svoje življenjske pravice.
Borzna poročila.
Čarih, 20. sept. Pariz 9.00, London 17.25, New York 440.75. Bruselj 75.25, Milan 23, Amsterdam 28440. Ostali tečaji ne noti-rajo.
(nserira}te ▼ *SL Narodu4*!
odgovarja „Slovencu"
Svoječasno smo zabeležiti, da je direktor katoliške »Hrvatske streže« dr. Janko ši-mrak, po poklicu grško-ketoiiiki kanonik, napisal v tvojem listu članek, v katerem zahteva, de se občini Redatoviči in štrigo-va izločita le dravske banovine in priključita banovini Hrvatski ter uprava na železniški progi Bubnjarci-Karlovac izroči železniški direkciji v Zagrebu. »Slovenec* je to zahtevo kanonika dr. Šimraka z ogorčenjem zavrnil, poudarjajoč v svojem odgovo tu, da imejo tudi Slovenci pravico zahtevati, da jim Hrvati vrnejo tri občine — Travo, Drago in Osilnico. in da bi imeli pravico reklamirati zase celo Gorski kotar do Delnic, ki je etnološko popolnoma slovenski in je bilo ondotno prebivalstvo tekom časa pohrvačeno. Končno je še izjavil, da bodo Slovenci vsa sporna vprašanja uredili na prijateljski način s Hrvati brez »pretemperamentnega« Janka Šimraka katerega »politični vpliv je itak neznaten«. Na »Slovencev*« izvajanja je reagiral dr. šimrak v dolgem uvodniku, v katerem pravi med drugim: »Prav Slovencem se imam zahvaliti, da je »moj politični vpliv neznaten«, zato je grdo, da me prav »Slovenec« na to spominja, ker sem svoječasno sodeloval v dobri veri z brati Slovenci iz ljubezni in s požrtvovanjem, pa nisem zaslužil, da me sedaj katoliško slovensko glasilo po vsem tem na tak način napada. Kar se tiče vprašanja Gorskega Kotarja do Delnic, bi bilo dobro, da bi »Slovenec« za to svojo trditev objavit dokaze. Gorski Kotar je namreč v vsej preteklosti tvoril osrčje hrvatskega etnološkega področja, ki ga do sedaj ni še nihče osporaval Gorski Kotar tvori res v enem delu lahek prehod iz ča-kavičine v kajkavščino, toda menda kaj-kavščina kot taka ni dokaz slovenskega etnografskega področja, ker bi tako moral Sloveniji pripasti velik del današnjih hrvatskih krajev. Delitev Hrvatov od Slovencev na podlagi kajkavščine je zelo neresna in spada v ono skupino politične sile, ki je govorila: Vas Hrvatov ni! Kajkavci so Slovenci, a štokavci Srbil Vam tore i ostanejo samo Čakavci, ki se tudi tako malo po malo pretvarjajo ali v kajkavce ali v štokav-ce Tako bodo s časom Hrvati izginili! Ne pravimo, da so to trditve »Slovenca«, marveč smo hoteli samo s prstom pokazati na njegovo povsem pogrešno argumentacijo s kajkavščino... Vest o mojem izključenju iz Društva Žumberčanov. ki je seveda imela namen mene osebno osramotiti, je prvi objavil »Slovenec«, za njim pa »Jugosto-venska pošta«, pa »Obzor«, »Jutarnji list« in končno Vilderjeva »Nova riječ«. Tako se je, evo, tudi pri tej priliki v napadanju mene kot katoliškega duhovnika našel »Slovenec« v zelo lepi družbi! — Zanimivo bi bilo izvedeti, kako so baš Slovenci zakrivili, da je politični vpliv dr. Janka Šimraka tako neznaten?
»Najplemenitešši del hrvatskega naroda"
List »Slavonija« razpravlja o idejah dr Ante Starčeviča, ustanovitelja hrvatske stranke prava, ki se je v borbi z Madžari pr\'i postavi/ na hrvatsko državnopravno riališče. Starčevič je bil radikalen hrvatski nacionalist, tako radikalen, da je celo zanikal eksistenco srbskega naroda A kljub temu je on — hrvatski ekstremist — sanjal o veliki državi, v kateri bi se naj združila vsa slovanska »plemena« na jugu. »Slavonija« beleži, da je ta dr. Ante Starčevič le ta 1869 napisal tele značilne in pomembne besede: »Prvo in najuspešnejše sredstvo (proti prodiranju tujcev) bi bilo, da mi na rodi vzhoda osnujemo svojo državo. Te skupnosti in edinstva si ne moremo drugače zamisliti, kakor na temelju popolne ravnopravnosti vseh plemen Smatrajmo se torej za eno državo! Kakšno je to ljudstvo! Kakšno morje, kakšna zemlja, kakšne reke! Lepše domovine na svetu ni! V Srbiji živi naiplemenitejši del hrvatskega naroda!a — Tako je pisal dr. Ante Starčevič. Ali se je potem čuditi, da je eden izmed očetov jugoslovenskega pokreta Srb Jovan Skerlič dokazoval, da je bil eden prvih ju-goslovenskih ideologov prav za prav dr. Ante Starčevič?!
Eden prvih fri \e pisal o Slovencih
V začetku meseca septembra je poteklo 1140 let, odkar je umrl znameniti zgodovinar Paulus Diaconus, v čigar zgodovinskem delu »Historia Langobardorum« imamo prvi dokaz, da so Slovenci in Hrvati v VI. stoletju po Kr. že prebivali v sedanji svoji domovini. Pavel Dijakon beleži, dli so Slovenci okrog leta 600. vdrli skupno z Langobardi in Avari v Istro ter prodrli do morja. Tu so se nastanili. Braneč to svojo posest, so imeli neprestano borbe z Langobardi, katere so opetovano potolkli. Leta 610. so Slovenci napadli Bavarsko in porazili bavarsko \*ojsko. Takoj naslednje leto 611. so se obrnili proti Istri in jo opustošili. Dolgo časa so Slovenci nato živeli v miru, dokler jih ni leta 738. napadel lan-gobardski kralj Ratchis, ki je s svojo vojsko vdrl na Kranjsko in jo opustošil. V borbi z Langobardi je padlo mnogo slovenskih odličnikov. Za ta poraz so se kasneje Slovenci ljuto maščevati  nad Langobardi. Skupno s Hrvati so opetovano navalili nanje in jih potolkli. Pri enem izmed teh napadov so se Hrvati pojavili s številnim 6nu dovjem. Opetovano so se langobardski kralji obračali na koroške Slovence s prošnjo za pomoč. Ko je kralj Arnefrit moral bežati pred svojimi sovražniki, je našel zavetje pri koroških Slovencih, ki so mu kasneje tudi    pomagali, da je zopet zasedel svoj prestol. V 8. stoletju je slovenski vojvoda Al zeko pr ive del celo svoje pleme iz Panonije v furlansko ravnino in na miren način iz posloval od langobardskega kralja potrebna zemljišča za naselitev svojih ljudi. — Pavel Dijakon piše z velikim priznanjem o starih Slovencih. Pravi, da so krepko razviti ljudje, ki so hrabri in se ne boje nobenih borb, vendar pa nad vse ljubijo mirno življenje skromnega poljedelca. Izredno so gostoljubni, njihova hiša je odprta vsakomur in zavetje najde pri njih tudi bivši nasprotnik.
Julius Streicber interniran
Berlin, 18. sept. j. Nacionalno socialistični prvak Julius Streicher je interniran. Njegovo aretacijo je odredil maršal Goring.
Veličastna zadnja pot staroste Kajzelja
b« so M vddežitt Sokoli iz v»e Slovenije in
Ljubljana, 90. septembra Ob ogromni udeležbi sokolstva in narodnega občinstva je nastopil včeraj popoldne nad nepozabni starosta br. Bogumil Kaj-zelj svojo sadnjo pot v večnost. Od ranega jutra pa do pogreba so množice prihajale v avlo Narodnega doma, kjer je ležal br. Kajzelj na katafalku, da se zadnjič poslovijo od njega. Častno stražo ob krsti so imeli člani in naraščajniki. Že mnogo pred pričetkom pogreba se Je pričelo zbirati so-kolstvo na letnem telovadi šču v Tivoliju, množice občinstva pa so ob obeh straneh Aleksandrove ceste in Tvrseve ceste napravile špalir. Kljub delavnemu dnevu se je sokolstvo udeležilo pogreba v častnem številu, prišle so deputacije iz skoro vseh župnih edlnic, deputacije pa so poslale tudi sokolske župe Celje, Kranj, Novo mesto, Maribor in Zagreb.
Ob 16.30 je napravilo sokolstvo pred Narečnim domom špalir. Na obeh straneh se je razvrstilo 36 praporov, članstvo v kroju in meščanski obleki. Ko so duhovniki trnovske fare opravili pogrebne molitve, se je v lepem govoru poslovil od nepozabnega staroste br. dr. Viktor Murnik, ki je bil dolgoletni sodelavec pokojnega staroste br. Kajzelja. Poudaril je veliko ljubezen pokojnega brata do sokolske misli, ki ji je bil vdan od svoje mladosti do smrti. V vrstah Ljubljanskega Sokola je nastala s smrtjo br. Kajzelja težka vrzel, toda spomin na nesebično in požrtvovalno sokolsko delovanje bo ostal v srcih vseh ljubljanskih Sokolov časten in trajen. Svoj govor je zaključil br. dr. Murnik: Zdravo! Hvala ti in slava!
Po govoru br. dr. Murnika so pevci Huba-dove župe čuvstveno zapali pod taktirko br. Venturinija »človek glej«, potem pa se je razvrstil dolg žalen sprevod, ki ga Ljubljana že dolgo ni videla. Na čelu žalnega sprevoda so za žalno zastavo in križem jezdili člani župnega jezdnega odseka, za godbo Sloge, ki je ves čas igrala žalostirke, so korakali pevci, njim so sledili nosilci krasnih vencev, ki so jih pokojnemu bratu starosti poklonili Ljubljanski Sokol, Savez SKJ, župa Ljubljana, Jugoslovenska sokolska matica in ruski Sokol v Ljubljani, za kraljevim praporom Ljublj. Sokola so nosili praporščaki župne prapore iz Celja, Ljubljane in Maribora, potem pa je sledilo 25 članskih in 8 naraščajskih praporov. Za prapori se je uvrstilo sokolstvo v kroju. Na čelu so korakali zastopnik ZSS brat Gangl, zastopniki Saveza SKJ br. Smert-nik. načelnica s. Skaiarjeva, Sterlekar in švajgar, skoro celotna župna uprava s starosto br. inž. Bevcem na čelu. zastopnik župe Kranj br. Horvat Rudolf iz škofje Loke, župe Celje br. Benčan. župe Maribor br. Mohorko. župe Novo mesto načelnik br. Papež in Marinček. župe Zagreb br. Heumer in zastopnik ruskega Sokola v Jugoslaviji starosta br. Tkačev. Za člani
v kroju se je uvrstil moški naraščaj v kroju, potem dolga vrsta članic v kroju, ženski naraščaj v kroju, za njim pa nepregledne vrste članstva in naraščaja v meščanski obleki z znakom ovitim v črn flor. V žalnem sprevodu je bilo nad 1200 sokolstva, dokaz, kako spoštovan in priljubljen je bil naš starosta brat Kajzelj. Pred krsto je nosil br. Kovač odlikovanje pokojnega brata staroste, za vozom z duhovščino so peljali krsto, ki so ob njej tvorili častno spremstvo Člani in naraščaj-niki Ljubljanskega Sokola. Tudi voz s krsto je bil poln vencev, ki so jih poklonili br. Kajzelju društva in prijatelji. Za vozom je šla globoko užaloščena rodbina pokojnega brata staroste, za njo pa so bili v žalnem sprevodu odlični predstavniki našega javnega življenja: mestni podžupan z mestnim svetnikom polkovnikom Andrejko. bivša ministra dr. Novak in Pu-celj, bivši ban dr. Puc. predsednik notarske zbornice dr. Kuhar, predsednik zbornice TOI Jelačin, predsednik zveze bančnih zavodov direktor dr. Slokar, direktor Ljubljanske kreditne banke Krofta, direktor Združenih papirnic dr. Pavlin predsednik Narodne galerije dr. Windischer, predsednik ZKD Jeran, glavni tajnik CMD direktor Gruden, predsednik SPD dr. Pretnar, predsednik Hubadove pevske župe br. dr. švigelj, zastopnik društva »Pravnik« dr. Sajovic. predsednik JBL Rasto Pustoslem-šek in še veliko število zastopnikov raznih narodnih in kulturnih organizacij.
Nemo so se množice poslavljale od odličnega in nepoza nega Sokola br. Kajzelja po ljubljanskih ulicah proti Sv. Križu, kamor je prišel sprevod že v mraku. Pred cerkvijo so sprejeli krsto v svoje roke na-raščajniki, ki so jo prenesli v kapelo. Po opravljenih molitvah so pevci zapeli žalost inko »Usliši nas*, potem pa so bratje Sokoli dvignili krsto in jo prenesli do svežega groba. Nad odprtim grobom so se poslovili od dragega pokojnika za Savez SKJ in župo Celje starosta br. Joža Smertnik, za rusko sokolstvo v Jugoslaviji starosta ruskega Sokola v Ljubljani br. Tkačev. za župo Ljubljano nam. staroste br. inž. Bevc za Ljubljan. Sokola br. dr. Fran Kandare in končno v imenu naraščaja Ljubljanskega Sokola narašča jnik br. Pelicon. Vsi govorniki so poudarjali velike zasluge pokojnega brata Kajzelja za sokolstvo in bo njegov spomin ostal trajen in časten v vsem jugoslovenskem in slovanskem so-kolstvu. Pevci so se zapeli Blagor mu. .«, nakar so članice in naraščijnic^ zasule svežo gomilo s šopki do vrha. 2e med pogrebnimi obredi se je vlila ploha, vendar je množica vztrajala in se potem mirno razšla na svoje domove.
Bratu Bogumilu Kajzelju večna slava in miren počitek v domači jugoslovenski zemlji, ki jo je take neizmerno ljubil!      —at
Danes pred 31
Ljubljana 20. septembra Danes poteče 31. leto po krvavi noči, v kateri so padle nedolžne žrtve v Ljubljani. Dne 21. septembra 1908. je »Slovenski Narod« poročal med drugim: Nečuveno in vnebovpijoče je, kar se je zgodilo minulo noč. Vsa srca drhte od sočutja do ranjencev in mrličev, vse duše plamte v neskončnem ogorčenju nad postopanjem vojaštva. Kaj imajo ljudje na srcih, kaj jim je na ustih se ne da povedati na tem mestu. Ljubljana plaka danes nad žrt/im' minule noči. S krvavimi črkami ostanejo dogodki te noči zapisani v vseh srcih, nepozabno in neizbrisno.
Ustreljena sta bila Pred škofijo Rudolf Lunder, 221etni strojnik Narodne tiskarne v trenutku, ko je s svojo nevesto odhajal. Zadet je bil od zadaj v pljuča in bil na mestu mrtev: in Ivan Adamič. 151etni če-trtošolec. kateremu je krogla predrla pleča in šla skozi pljuča.
Težko so bili ranjeni Anton Adamič, bratranec ustreljenega Ivana Adamiča, prehoden je bil od zadaj z bajonetom. Josip Simončič, lTletni kleparski pomočnik ima na levi nogi težko poškodbo. Albina Traven, kontoristinja je bila na cesti zabodena z bajonetom v meča. Božidar Borštnik, 181etni sedmošolec ima obe nogi pod kolenom prestreljeni in na levi nogi kost prestreljeno. Mihael Golavšček, 201etni mesarski pomočnik ki mu je krogla prebila zadaj glavno žilo. Albin Tomšič, 17-letni kovaški pomočnik ki ima prestreljen prsni koš in ranjena desna pljuča. Martin štrukelj. 41 letni delavec, ki je bil od zadaj zadet skozi ledja v trebuh.
Dne 22. septembra 1908. je »Slovenski Narod« priobčil uvodnik »22. september«, katerega je zaključil z besedami: Krvava noč dne 20. septembra ostane neizbrisno začrtana v vseh slovenskih srcih, bila je to zgodovinska noč, iz katere se mora poroditi popoln preobrat vseh razmer na Slovenskem.
Zimski semester na univerzi
Zimski semester 1939-40 na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani traja od 25. septembra 1939 do 15. februarja 1940. Za slušatelje, ki stopijo prvikrat na univerzo, traja inskripcija od 25. septembra do 5. oktobra, za slušatelje, ki so bili že vpisani, pa od 25. septembra pa do 10. oktobra t. 1. Slušatelji morajo plačati pri vpisu za vsak semester vpisnino 25 din v kolkih in šolnino, ki se ravna po letnem davku od 100 din do 4000 din. Ako skupni letni neposredni davek očeta, matere ali slušatelja ne znaša več kot 800 din, slušatelj pri vpisu ne plača šolnine. Šolnine so oproščeni tudi državni štipendisti ter otroci oseb, ki so zaščitene z uredbo o invalidih. Naknadna inskripcija se bo dovoljevala na motivirane prošnje le do 20. novembra
Akademske oblasti za prihodnje Študijsko leto predstavljajo rektor prof. dr. Matija Slavič s prorektorjem prof. dr. Radom Kušejem, univerzitetni svet, univerzitetni senat in univerzitetna uprava. Dekan filozofske fakultete je prof. dr. Jovan Had-ži, dekan juridične fakultete prof. dr. Josip Jurkovič, dekan medicinske fakultete prof. dr. Evgen Kanskv, dekan tehnične fakultete inž. Hrovat Alojzij in dekan teološke fakultete prof. dr. Janez Fabian.
V poletnem semestru 1938-39 je imela filozofska fakulteta 352 slušateljev in 179 slušateljic, juridična fakulteta 623 slušate ljev in 87 slušateljic ter
slušatelja. Medicinska fakulteta 132 slušateljev in 33 slušateljic, tehnična 433 slušateljev, 22 slušateljic in 1 izrednega slušatelja, teološka fakulteta pa 186 rednih slušateljev in 2 izredna. Skupaj je bilo na univerzi v preteklem poletnem semestru 1726 rednih slušateljev. 4 izredni in 321 rednih slušateljic, to jc skupaj 173<J slu.^ateijev in slušateljic.
Novice iz Kamnika
Glavni odbor Rdečega Križa v Beogradu je odlikoval gospo Anico Karba, lastnico tuk. lekarne in g. dr. Julija Polca, zdravstvenega inšpektorja pri tukajšnjem sre-skem načelstvu. z zlato medaljo za zasluge. Odlikovanea sta ves čas, odkar obstoja kamniško društvo RK. sodelovala pri nalogah, ki si jih je zastavil Rdeči križ ter agilno in nesebično pomagala ustanovi, ki je tako potrebna, zu katero pa je v širši javnosti običajno jako malo umevanja. Res, delo na tem polju ni posebno hvaležno, saj terja le žrtve; pa je le potrebno, da se spomnimo, da je to delo v korist nas vseh. Odlikovanja je izročil predsednik s reškega društva RK g. dr. Fran Vidic na društveni seji 14. t. m. S toplimi besedajni se je odlikovancema zahvalil za njuno dosedanje delo in izrazil nado, da bosta tudi v bodoče pomagala pri nalogah, ki so dela in truda vredne in ni dela nikoli dovolj. Čestitamo!
Dolgotrajna popravila, ki jih izvršuje kamniška občina pri svojem vodovodu, vzbujajo res upravičeno nevoljo meščanov. Ne, da bi ne bila popravila potrebna, ravno nasprotno, toda ameriška naglica, s katero se to delo vrši, je vsega občudovanja vredna. V času največjega prometa je bila razdrta ozka cesta v Samčevem predoru In ni bilo videti, da bi se hotelo ...oliko pohiteti. Hvala bogu je uuiutaj cesta zdaj zasuta in čudno, da je Slo brez nesreče; zdaj pa prav počasi ri-jejo proti glavnemu trgu. Strokovnjak, ki ima. opraviti s popravilom vodovoda, se je očividno temeljito spravil na delo. Radovedni smo, če bo vodovod potem, ko bo enkrat popravljen, funkcioniral
Na tukajšnjem okrajnem sodišču »e je odigral razburljiv prizor. Med razpravo, pri kateri je šlo za nezakonskega otroka, se je žena gostilničarja iz bližine Kamnika tako razburila, da se je fizično lotila ženske, ki je po njenem mišljenju povzročila vso nesrečo ter jo pošteno obdelala. V svoji razburjenosti in jezi se je končno lotila še predstojnika sodišča g. Prem rova, Id je vodil razpravo in skušal stranke pomiriti. G. svetnik Prem rov je bil prisiljen uporabiti vso energijo, da se je je iznebll in dal razburjeno ženo zapreti, da se pomiri. Popoldne pa. ko je bilo v zaporu vse tiho, so našli nesrečno ženo z naglavno ruto obešeno. K sreči je bila ruta preslaba in ni vzdržala, vendar pa je bila sena se skoraj na koncu. Sanitetni inspektor g. dr. Pole je odredil takojšen prevoz v bolnico. Upati je, da bo žena ostala pri življenju.
foe(e%nica
KOLEDAR
Danes: Sreda, 20. septembra katoličana: Evstahij
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Težko je dobiti Ženo Kino Sloga: Glasba za Tebe Kino Union: Alžir Kino Moste: »Vragi neba«
DEŽURNE LEKARNE Daaes: Dr. PiccoU, Tvrieva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste —
Stev. 213
»SLOVENSKI NAROD«, ». Mptaatet im.
Sfron 3
DNEVNE VESTI
— Predavateljski odsek Zveze kulturnih društev v Ljubljani vljudno prosi vse one
p. n. gospode in dame, ki bi bili v letošnji sezoni pripravljeni predavati pri društvih ZKD. da sporočijo tajništvu ZKD (Kazino n. nadstropje) svoj natančni naslov ter naslove predavanj.
— MeStrovičev spomenik viteškega Kra. lja Aleksandra I. Zedinitelja je izdelan in je bil včeraj poslan v Split, od koder ga bo^o odpravili na Cetinje, kjer bo spomenik, ki je velika umetnina mojstra Meštro-viea,  prihodnji tečlen slovesno odkrit.
— Diploma. Slovenska dijaška zadruga v Pragi nam sporoča: Iz vrst našega Članstva je bil pretekli mesec diplomiran za elektrotehničnega inženirja g. Bruno Ban-tan  iz  Hrastnika. Čestitamo!
— železniška 7-vftza Pariz—Budimpešta preko Jugoslavije. Zaradi vojnega stanja med Nemčijo in Francijo je bila ukinjena železniška zevza od Pariza čez Nemčijo do Budimpešte in Bukarešte. Od 7. septembra je v prometu simplon orient expres, ki je edina mednarodna železniška zveza med Parizom in Budimpešto. Da bi se omogočila ugodnejša zveza med Parizom in Budimpešto, so priklopih simplon orientu vagon, ki vozi do Ljubljane, kjer se priklop: brzemu vlaku za Budimpešto. Zveza med Parizom in Budimpešto je torej zdaj obnovljena preko Jugoslavije v smeri Rakek —Ljubljana—Pragersko—Kotoriba.
— Velika sadna razstava v Zagrebu. Zveza hrvatskih vinogradnikov in sadje-rejcev bc priredila prvo razstavo sadja banovine Hrvatske od 7. do 15. oktobra. Na razstavi bodo zastopana vsa področja sadjereje in vinogradništva. Udeleženci imajo na železnici polovično voznino. Interesenti naj se obrnejo na Savez hrvatskih vinogradara i vočera, Zagreb, Rač-
koga ul. 1.
— Zborovanje predstavnikov naše lesne industrije. Udruženje domače gozdne industrije je imelo na Sušaku plenarno sejo na kateri so predstavniki lesne industrije iz vse države razpravljali o položaju ki je nastal zaradi vojnih zapletljajev v Evropi ter o vseh škodljivih posledicah vojnih dogodkov za naš izvoz lesa. Sprejeta je bila obsežna resolucija, v kateri zastopniki naše lesne industrije predlagajo mere za preprečenje hujših posledic zunanjih dogCKlkov v našem lesnem gospodarstvu.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme Vieraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Največ padavin so imeli v Kumboru. Najvišja temperatura je zna. šala v Splitu 26, v Beogradu 25 v Sarajevu in Dubrovniku 24, v Zagrebu in Kumboru 23. na Rabu in Visu 20. v Ljubljani IS.2. v Mariboru 17.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.2, temperatura je znašala 11.0.
— Akcija za spojitev zagrebške trgovske in industrijske zbornice. V Beogradu se mudi predsednik zagrebške industrijske zbornice dr. Stjepan Krasnik. Predložil je ministru za trgovino in industrijo načrt za zopetno spojitev trgovske in industrijske zbornice. Dr. Krasnik je tudi predlagal, naj bi se pri banski upravi v Zagrebu ustanovil samostojen urad za zunanjo trgovino  za  območje  hrvatske banovine.
— Najzanesljivejši vodnik po radijskem svetu je tednik za radio, gledališče in film »Xaš vala. Številka za prihodnji teden prinaša poseben pregled, kdaj naj važnejše radijske postaje Jugoslavije, Anglije, Bolgarije. Češke. Francije. Italije. Madžarske. Nemčije. Po'jske Ln Romunije oddajajo aktualna poročila o dogodkih po svetu in posebno na sedanjih evropskih bojiščih. Sledi zanimiva novela »Razbojnik pod posteljo« in rubrika »Radio in televizija«, v kateri so objavljena najnovejša poročila o dogodkih po radijskem in televizijskem svetu. Novo Številko »Našega vala«, ki je tudi zelo lepo ilustrira/na, zaključuje stran smesnic. saj je v sedanjem Času zdravega smeha itak premalo. Zahtevajte še danes na ogled brezplačno številko, ki vam jo bo uprava tak o i poslala. Mesečna naročnina ^tane samo 10 din. naroča se pri upravi v  Ljubljani. Knafljeva ulica 5.
— Triglavski dom na Kredarici je oskrbovan le do 25. septembra. Ostale Triglavske postojanke Staničeva koča, Aleksandrov dom. Vodnikova koča in koča pri Triglavskih jezerih so že zaprte. V Vratih je Aljažev dom oskrbovan do 2, oktobra, njegova okolica nudi izletnikom pestro sliko jesenske narave. Ob Bohinjskem jezeru je stalno oskrbovan ^Zlatorog«, odtod je le tri ure oddaljen Dom na Kamni, ki nudi prijeten oddih v sedanjih razburljivih časih. Na Crni Prsti bo Orožnova koča oskrbovana do 1. oktobra, medtem ko je Malnarjeva koča že zaprta. Planincem z izkaznico je neoviran poset Julijskih Alp in Kamniških planin. Krekova koča na Rat. t ovcu ni več oskrbovana. Na Vršiču bo Erjavčeva koča odslej oskrbovana le ob sobotah in nedeljah. V Kamniških planinah je še zaprta češka koča. Do 25. septembra pa sta redno oskrbovani koča v Jermanovih vratih in Cojzova koča na Kokrškem sedlu, od 25. septembra dalje pa le ob sobotah in nedeljah do 31. oktobra. Stalno pa so oskrbovani Dom na Krvavcu, Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini in Val vazo rjev dom pod Stolom. Jesenska narava nudi obilne lepote planincem, zato pohitite v jesensko naravo. Vse informacije o planinskih izletih in postojankah dobite v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1., telefon 40-56.
_ Srečanje z medvedi. Iz Sarajeva poročajo, da sta dva Sarajevčana v gozdu pod Bjelašnico srečala medveda in medvedko z mladiči. Eden izmed Sarajevčanov je pripravil samokres, mladiči so se mu približali, nakar sta se Sarajevčanoma približala še stara dva. Medvedka je pograbila mladiča, ki se je najbolj oddaljil, nato pa se je medvedja družina počasi izgubila v gozd. Nenavadno srečanje z medvedi na srečo ni imelo hudih posledic. Planinsko društvo v Sarajevu pa je le opozorilo izletnike, naj ne hodijo sami brez dobrega vodnika v planine.
— Betonska ce*ta od Zagreba do Sa-njObora je dograjena in bo prihodnje dni Izročen prometu zadnji dograjeni del ceste od Domaslovca do Samobora. Ta del nove ceste je 5 km dolg in drži mimo Samobora ter ga bodo lahko podaljšali proti Bregani in Sloveniji, čez zimo bodo dokončana pripravljalna dela in prihodnjo pomlad bodo pričeli graditi traso od Samobora proti Sloveniji.
_V Hercegovini besnijo nevihte Tz Mostar ja poročajo, da besnijo zadnje dni po ySCj Hercegovni velike nevihte V neka-terih krajih so napi a vile že ogromno ško
— železno rudo se odkrili pri sibenl*u.
V hribovju Trtar prt Šibeniku so odkrili obsežne sloje železne rude. Nekateri ftl-beničani so zemljišča z železno rudo pokupili in že prosili za dovoljenje, da smejo najdišča izkoriščati. Z analizo so ugotovili, da vsebuje ruda okrog 50 odstotkov železa. Te dni bodo prišli v Šibenik domači geologi, ki bodo znanstveno preiskali teren, v katerem je železna ruda
— Načrt za smotrno Izkoriščanje jug<>-slovenskih gozdov. Dunajski gospodarski list s-Sudost Echo« poroča, da je naša vlada povabila nemške gozdarske in lesne strokovnjake, naj sodelujejo pri načrtu za smotrno izkoriščanje jugoslovenskih gozdov. Jugoslavija ima ogromne gozdove, od skupne njene površine odpade rkoraj 32 odstotkov na gozdove. Letna proizvodnja lesa znaša 12.4 milijona kubikov. V lesni industriji ima investirane 3.5 milijarde dinarjev ter zaposluje stalno okrog 65.000 delavcev, v sezonah pa skupno okrog lSr tisoč delavcev. Ob sodelovanju nemških strokovnjakov bo Jusroslav~'ja. kakor poroča »Siidost Echo«. eksploatirala svoje gozdove po najmodernejših racionalnih načelih.
— Jugoslovensko-nemš**i gospodarski od bor se bo sestal 28. t. m. v Beogradu. Na dnevnem redu bodo vsa vprašanja o trgovinskih odnošajih med obema državama ter razmotrovanje o novem stanju v Evropi, s katerim je omejena mednarodna trgovina,
— Lažni doktor aretiran. Zagrebška policija je aretirala nekega Alberta Ldwyia ki je na debelo sleparil ljudi na Hrva* skem in tudi v Sloveniji. Prodajal je v ko misija knjige denar pa je utajil. Predstav
1 jal se je tudi za doktorja Alberta Ooraka in za novinarja.
— Tatvina gonilnih jermenov. Oni dar ponoči je bilo vlomljeno na žagi Ivana Ro tarja v Mošeniku pri Zagorju. Vlomilci sc odnesli dva gonilna jermena, dolga po 24 in 12 m vredna 1500 din. Kakor so ugotovili, so imeli tatovi s seboi kolesa in so se odpeliali v smeri proti Savi.
— Oplenjena trgovina. V Lačji vasi v gornjegrajskem okraju so vdrli neznanci v trgovino Kristine Praznik in jo dodobra oplenili. V trgovini so vse razmetali ter odnesli 10 moških srajc, več kosov blaga za predpasnike, nekaj klota, več kosov blaga za ženske obleke, precej belega platna, nahrbtnik. 3 kg žgane kave in za okrog 100 din drobiža, škoda, ki so jo vlomilci povzročili Praznikov! znaša blizu 4000 din. Vlomilca sta bila dva in je bil eden obut v Čevlje znamke Bata z gu mijastimi podplati. Vlomilca sta pobegnila v smeri proti Nazariu.
— Tatvina konjskih komatov. Tudi tatovi na dfželi kradejo vse, kar jim pride pod roko. Pred dnevi sta se pritepla v Za-meško na Dolenjskem dva sumljiva mlajša človeka, ki sta ostala podnevi v bližnjem gozdu, ponoči pa sta odnesla posestniku Antonu Dojmoviču s kožo obsit konjski komat. Posestniku Pavlu Žibertu pa sta tatova odnesla dva konjska komata vredna 2000 din.
— 400 fantov in deklet v pretepa. V bližini šipac'ove železniške postaje Hrnja-di v srezu Bosansko Grahovo se je udele žilo krvavega pretepa pred dnevi okrog 400 kmečkih fantov in deklet. Po starem običaju so se fantje in dekleta lz več vasi zbrali in šli nabirat lešnike v gozd. Po končanem delu so se zbrali na neki planoti in se zabavali s plesom in petjem. Eden izmed fantov pa je nenadoma začel streljati s samokresom. To je dalo povod za pretep s koli. v katerem so sodelovali fantje in dekleta. Več fantov in eno dekle so bili težje ranjeni.
Iz L3r:?5!fafie
—Ij Vse inženirje in arhitekte, graditelje ter tesarske in zidarske mojstre vabi mestno poglavarstvo, da se udeleže poročil in obravnave o napravi zaklonišč proti napadom iz zraka v sredo 20. t. m. ob 20. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi, pritličje levo. Med drugimi strokovnjaki bo imel glavni referat ing. Stanko Dimnik. Zaradi velike aktualnosti referatov naj bo udeležba vseh strokovnih krogov brez izjem, da sodelujejo pri diskusiji.
—lj Za spominski kamen Bogumila Kaj-zelja v bodočem domu Ljubljanskega Sokola so na mesto venca na krsto pokojnika darovali br. Hanuš Krofta 200 din. br. Tomo Mihelič 100 din in br. Julij Zupan 500 din, za kar jim izreka uprava najtoplejšo zahvalo.
—lj Nov grob. Umrla je včeraj v Ljubljani po dolgi mučni bolezni učiteljica gdč Klara Baloh. Pogreb blagopokojnice bo jutri ob 16. iz hiše žalosti. Kladežna ulica 9 na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnici blag" spomin, žalujočemu bratu in sestram naše iskreno sožalje.
—lj Se o tekmovanja harmonikarjev. Prejeli smo: Z o žirom na notico g. Stante Milana o tekmovanju harmonikarjev na velesejmu, ki je izšla v >Jutru« 15. t. m. Vas prosim, da objavite še naslednjih nekoliko vrstic. G. Stante je popolnoma upravičen, da se zahvaljuje za nezasluženo »tolažilno nagrado«, ker je po svojem igranju vsekakor zaslužil več. Če bi vedel, da namerava g. Stante tekmovati za naslov državnega prvak, bi ga prav rad opozoril, naj se ne trudi zaman, ker ima, kot se zdi, dosedanji državni prvak g. Rudolf Pillich monopol na ta naslov, neglede na kakovost igranja. Sicer pa se zdi z ozirom na izjavo g. Stanteta, da bo g. Pillich drugo leto zopet, kakor že 1. 1938. brez konkurence zasluženo dobil naslov državnega prvaka na kromatični harmoniki, ker se na ta način pač nihče ne bo upal meriti z njim. Dvomim sicer, da bo prizadeti dobil te vrstice pred oči, ker je malo verjetno da čita sploh kakšne časopise, upam pa, da bodo vsaj eventualnim bodočim kandidatom za naslov drž. prvaka majhno svarilo, ali pa mogoče tudi — tolažilo. — Objektiven strokovnjak.
—IJ. Aleksandrova cesta je znana prometna žila, po kateri se ne vrši samo potrebni promet podnevi, marveč postaja nekako dirkališče zlasti ob večernih urah, ko se prične pomenada. Na cesti drvijo v obe smeri Številni kolesarji, največje bravure pa uganjajo tam motociklisti, ki si seveda žele v prvi vrsti priznanja in občudovanja simpatičnih damic. Da dosežejo to, ae ne ustrašijo niti stokilometreke brzine po asfaltu enkrat v smeri proti pošti, drugič zopet v obratni smeri. Vmes pridrvijo po promenadi tudi športni in veliki osebni avtomobili in je kar čuda, da ne pride tamkaj pogosteje do nesreč. Menimo, da bi se dal na Alek'"i d rovi cesti ves j v večernih urah napraviti red in disciplinirati preobjestne vozače!
Krasen film erotike ln strasti, film, Id ga mera videti vsa LJubljana! V malem mestecu Kazbi, ležečem na robu pustinje, v mestu tisočerih zalezujočih pogledov, v mestu, kjer se skriva nebroj temnih elementov pred očmi prežeče policije — tam se je odigrala napeta ljubavna drama, ki je imela za mota in ženo pogubne posledice! _ KINO UNION, tel. 22-21.
ALZIR
Predvaja Meči Krit ob 1«., 19. in 21. url.
CHARLES BOTER
v najlepši ln najboljši vlogi Sigrid Gurie In Hedy
—lj Jarke trebijo. Na Glincah oziroma
v Rožni dolini so pričeli  mestni delavci trebiti jarke, ki so bili zlasti ob Cesti na rJrdo že popolnoma prerasli 9 travo in plevelom.   Ob dežju se voda ni imela kam odtekati, zato fto stale tamkaj vedno velike mlake vode. Iztrebljenje jarkov naj temu odpomore tudi drugod, kje še na ure-:ena kanalizacije. Zlasti bi bila potrebna .:adevna dela tudi ponekod v Šiški. —lj Tatinski prsti povsod. V neki gorilni na Zaloški cesti je spreten žepar uk-<radel Francu Hauptmanu usnjato denar-;o, v kateri je imel 450 din. Iz stanovanja Jožefe Uršičeve v Pokopališki ulici je tat dnesel 300 din. V Kregarjevo trgovino je prišel oni dan neznanec,   ki je premotil prodajalko in ukradel 1200 din. Mesar Jakob Jesih je prijavil da mu je bilo ukrade-to na klavnici 800 din vredno volovske stegno v teži 56 kg. Pri sončenju na Jezici je zmanjkala Teodori Sturmovi zlata zapestnica in zlata ura, ki jo je tat ukradel iz žepa obleke ob bregu Save. Najbrže isti tat je odnesel Miri Klemene rdečo denarnico, pozlačeno dozo za puder in pozlačen glavnik, nekemu inženirju pa je zmikavt ikradel 400 din vredno srebrno uro znamke Sava.
—lj V Stritarjevi ulici st. 6 v LJubljani •rl frančiškanskem mostu *e sedaj nahaja ntik in urar FR P. ZAJEC, t©rej ne eč na Starem trgu. — Samo kvalitetna
•»tika.
lj Psihografolog Karmah sprejema obi-Ke do 20. sept. od 9—12 in od 15—19 v I Ljubljani, hotel >Soča«, Sv. Petra cesta.
—lj Usnje: PltUnge, krom, boks, kru-j pone, ERJAVEC, trgovina usnja Stari trg;, LJubljana.
—lj Tudi jabolčni mofti se dobi v v narni pri Pezdirju v Gradišču. 452—n.
Iz Celja
—c V petek bo v Vojniku premovanje
živine. Selekcijsko društvo v Vojniku vabi svoje članstvo, da privede v petek 22. t m. vse plemen jake, krave, telice in mlado živino na razstavni prostor v Vojniku, kjer se bo začelo ob 8 zjutraj premovanje živine. Ker bo ta prireditev velikega pomena za organizacijo in napredek živinoreje, naj si ogledajo premovanje tudi živinorejci iz sosednih občin. Za dobro plemensko živino so določene lepe nagrade.
—c Uraden pogon na divje svinje v loviščih Kozjega in Pilštanja bo v nedeljo 24. t. m., v primeru deževnega vremena pa v nedeljo 1. oktobra, s sestankom lovcev ob 7. zjutraj na trgu v Kozjem, Lovci 50 vabljeni, da se udeleže lova
—c Propagandni    atletski    miting po
dolžnosti bo priredila atletska sekcija SK Celja v nedeljo 24. t. m na Glaziji Miting bo za seniorje, omladince ter junior je B in C. Določene so naslednje discipline: teki na 80, 100, 400 in 1500 m. skoki v daljino, s palico in v višino ter meti krogle, diska, kopja in kladiva. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov, včlanjenih v JAS Tekališče je dolgo 380 m, pokrito z uga-ski in ima štiri nedvignjene zavoje. Pri-javnine ni. Prijave je treba poslati do sobote 23. t. m na naslov. SK Celje. Celje.
—c Dve žrtvi spopada. V Gabrovcu pri Vojniku sta se v nedeljo sprla 24-letni dninarjev sin Josip Sitar iz Vojnika-oko-lice in 20 letni posestnikov sin Jurij Ku-kovič iz Bovš pri Vojniku. V prepiru sta izvlekla vsak svoj nož in se spopadla Kuko vič je zabodel Sitarja v prsi in roko. Sitar pa Kuko vi ča v prsi in levo nogo. Oba so oddali v celjsko bolnico.
—c Nogo mu je zdrobilo. Na Ljubnem se je težko ponesrečil 32 letni splavar Jože Ermenc. Ko je bil zaposlen na splavu, so ga stisnili hlodi in mu zdrobili levo nogo. Ermenca so prepeljali v celjsko bolnico.
Nesreče in pretepi
Ljubljana, 20. septembra
Sodar France J. z Vrhnike je včeraj po-sedel v veseli družbi, nato pa se je odpeljal s kolesom po opravkih. Na kolesu pa je France izgubil ravnotežje in zavozil naravnost v Ljubljanico. France je padel po bregu navzdol in se hudo potolkel po životu in po glavi.
Tovarniška delavka Silva Hafner, ki je zaposlena v neki tovarni v Kranju, se je včeraj pri delu nenadoma onesvestila. Izkazalo se je, da se je zastrupila, ker so ji dali v uporabo napačne kemikalije. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico, kjer se je njeno stanje kmalu popravilo.
261etno posestnikovo hčer Fani Dimic iz Križav pri Komendi je snoči popadel sosedov pes in jo ugriznil v levo nogo.
Brezposelni delavec Jože Bradač iz Rožnika pri Sv. Juriju je pri*el včeraj na obisk k svoji sestri ki mu je postregla s kokošjo obaro. Seveda je imel Jože izvrsten tek. a je jedel prehitro in pogoltnil ostro kost, ki mu je obtičala v grlu. BradaCa so morali v vsej naglici prepeljati v bolnico, kjer so mu nudili pomoč.
Kuharica Ivanka Kržič iz Podpeči je včeraj pri pranju tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko.
Posestnikovemu sinu Ivanu Krajniku iz Stare Loke se je pripetila včeraj huda nesreča pri rezanju slame. Fant je vtaknil desno roko v slamoreznice, ki mu je odrezala vse prste.
Snoči so prepeljali v bolnico tudi kletnega posestnikovega sina Vika Kržišnika iz Stranske vasi pri Dobrovi. Doma so lickali koruzo, pa so se fantje sprli med seboj zaradi deklet. Nad Kržišnika je planil sosedov fant z nožem in mu zadal veliko rano na vratu. Tudi v neki gostilni v okolici so se snoči stepli fantje. Med pretepom je bil ranjen Janez P. iz Podgore. ki ga je eden izmed pretepačev zabodel v desno stran prsi
Ljubljanski živilski
trg
1 [
i^HHHBMBH KINO MATICA, tel. 21-24 — ob 16., 19. In 21. url PREMIERA Izborne komedije, nPuTHfrlfft TI? fuADOTV 4fr ITutlA kjer se boste nasmejali do solz     A JEZIVU «JfL UvDlil LfillV
Ollvlo de Ha vlila nd znano iz filma »Robin Hood« spoznamo v tem filmu v popolnoma _različni, razposajeni, živahni vlogi razvajene hčerke velikega bogataša.
Samo danes ln jutri predvaja RDEČI KRI2 veliko Robert  Stolzovo opereto:
GLASBA ZA TEBE ■■^Sfgf.rAP*
V glavni vlogi: Magda Schneider — Hans Sohnker — Paul Kemp — Fritz Imhof.
tudi gob. Cene v splošnem niso pretirane, kar je seveda tudi prav. Oblast je zaradi neumestnega povišanja cen morala intervenirati samo v redkih primerih in je navi jalce cen tudi kaznovala.
Prvovrstna domača jabolka se prodajajo na trgu k<r po 4. jabolka druge vrste po 2.50, tretje vrste po 1.50 din. Prvovrstne hruške stanejo 6 din. druge vrste 3 din in hruške tretje vrste 1.50 din. Cesplje domače stanejo 2 din, prvovrstne bosanske pa 3 din za kg. Na trgu je sedaj tudi že veliko domačih breskev, ki Jih prodajajo 2 do 4 din kg. Tudi z grozdjem smo dobro založeni in prihajajo v mesto sleherni dan nove pošiljke. Grozdje stane od 4 do 8 din kg. Za orehe so pravili letos, da jih ne bo. vendar jih na trgu tudi ne primanjkuje. Cele orehe prodajajo po 8 din kg. jedrca pa po 26 do 28 din kg. Ogromno je na trgu lubenic, ki so jih pripeljali iz Banata. Prodajajo jih po 1.50 din kilogram.
Kakor izkazuje uradni tržni cenik tudi špecerijskemu blagu v mestu zaenkrat cene niso porasle in je pričakovati, da tudi ne bodo.
Mlevskim izdelkom ostanejo cene, kakor so bile pred meseci. Najfinejša bela moka stane 2.90 do 3.25 din kg.
Tudi preskrba Ljubljane z mlekom je popotnoma v redu. Kontrola mleka izkazuje, da se dobavitelji le redko poslužujejo majhnih sleparij, v splošnem za dobivajo Ljubljančani z dežele polnomastno mleko, ki se prodaja po 2 do 2.25 din dter. Surovo maslo stane 22 do 28 din kg, čajno maslo 30 din. Tudi cene siru so ostale stare in stane polementalski kg 26, prvovrstni trapist pa 26 do 28 din kg. Trapistovski sir druge vrste se dobi po 20 din kg.
Izvrstno založen je te dni tudi mesni trg. Cena prvovrstnemu govejemu mesu je 12 do 14 din kg, meso druge vrste stane 10 do 12 din. meso tretje vrste pa 8 do 10 din kg. Teletina se prodaja po 14 do 16 din kg prvovrstna, drugovrstna po 12 do 14 din. Tudi svinjine je veliko na trgu. Prvovrstno svinjsko meso stane 16 do 18 din kg, meso druge vrste 14 do 16 din kg. Domača slan na se prodaja po 15 do 16 din kg, hrvatska pa po 16 do 17 din. Cista mast stane 20 do 21 din kg. sunka pa po 21 do 24 din kg. Kost run ovina stane 8 do 10 din kg. jagnjetina po 12 do 14 din, kozličevina pa 16 do 18 din kg.
Morda bo zanimalo po čem se prodaja konjsko meso. ki se ga v Ljubljani tudi nekaj konzumira. Prvovrstno konjsko meso prodaja ena edina konjska mesnica v Ljubljani po 6, drugovrstno pa po 4 din kilogram.
Z Jesenic
Osebne vesti. — Premeščen ie k glavni carinarnici v Zagrebu za višjega carinskega inšpektorja g. Luka Popovič. dosedanji carinski inspektor in upravnik carinarnice na Jesenicah. K glavni carinarnici v Mariboru sta premeščena višja carinska kontrolorja gg. Trifun Vujočevič in Anton Berlot. Za višjega carinskega kontrolorja carinarnice v Gornjo Radgono je premeščen g. Miloslav Svetek. višji kontrolor carinarnice na Jesenicah. Za inšpektorja in upravnika carinarnice na Jesenicah je imenovan g. Franc Mohorlč, dosedanji inspektor carinarnice v Prizrenu. Za kontrolorja pa g Metod Gjorgjevič dosedaj carinski kontrolor na Rakeku.
Predavanje v Sokol skem domu. Drevi (v sredo) ob 20. je sestanek sokolskega članstva in naraščaja. O notranjih društvenih zadevah bo poročal podstarešina brat dr. Ernest Rekar na to pa bo predaval akademik g. Andrej Uršič iz Ljubljane.
Nova masa. V nedeljo 24. t. m. bo ob 10. uri daroval novo mašo g. Jože žabkar sin lekarnarja g. Jožeta Zabkarja. bivšega jeseniškega župana.
Iz Zagorja
Izvede   »Slovenskega   Naroda« morete
kupiti v trafiki pri slepem Mihi. na kar opozarjamo naše prijatelje, ki niso redni naročniki. Se najbolje pa b bilo, ako bi se v današnjih prilikah priglasili za stalne naročniki. Se najbolje pa bi bilo, ako bi razpolago položnice, katerih se poslužite takoj pri naroČilu. Plačati je treba vnaprej, nakar vam bo časopis takoj dostavljen. Mesečna naročnina znaša borih 12 dinarjev.
Odhodnica iivinozdravnika dr. Rutar-ja, ki je, kakor smo že poročali, na lastno
prošnjo premeščen v Stično, je bila v rudniški restavraciji, kjer se je zbralo veliko omizje njegovih najožjih prijateljev in znancev ter čestilcev. V imenu kmetijske podružnice se je od njega poslovil predsednik podružnice učitelj g. Lojze Kolenc Zahvalil se je za vnemo, s katero je dr. Rutar pomagal organizirati ne baš lahko delo v podružnici na polju živinoreje, kjer je v kratki dobi petih let s svojim požrtvovalnim delom in nasveti zaoral globoko brazdo Posebej je podčrtal neustrašeno napredno prepričanje, ki ga je kot zaveden Sokol pokazal ob vsaki priliki. Poželel mu je na novem mestu vso srečo in ves uspeh v težkem poklicu z željo* da bi se še večkrat povrnil med nas, ki ga ne bomo nikoli pozabili. V šegavih besedah se je naposled poslovil še g. Mirko Weinberger. nakar je ostala družba v prijetnem razgovoru do kasnih nočnih ur.
Regulačna dela Medije okrog Marta-novca in Sršena v Podkraju so v glavnem končana. V teku leta je podjetje Dukič v režiji TPD prestavilo okrog sto metrov struge potoka Medije proti hribu in napravilo prav toliko nove sedem metrov široke, dobro utrjene ceste. S tem v zvezi je bil namesto starega zgrajen nov lesen most nosilnosti 4 ton, preko nove ceste je napravljen tudi zaščitni most pod žično železnico. Na odseku lansko leto zgrajene ceste od Sršena do Robav^ so postavili smerno kamenje in ta predel, samo pet metrov široke ceste ogradili, da ie varnejši za promet Kot žrtev regulačnih del so padle hiše Jermana. Sršena. Drga-na in Zupina. Videti ie le še del razvalin, večino Dorabnega gradiva pa so že odpeljali Ko bo ta odsek popolnoma očiščen, bo nudil priieten in pregleden pogled ▼ Loško dolino, ki se ji je z dograditvijo Loškega prekopa odprla nova bodočnost. Vsa opisana dela so bila izvršena zaradi smotrenega in temeljitega odkopa premo-govih skladov v tem predelu. V zvezi s tem so dogradili rudi nov komnresor, luč-nico. skladišče za smodnik in še neke dru-ee objekte.
Teden Rdečega križa naj bo teden malih žrtev v korist bližnjika. V kinu Triglavu bodo še nekatere predstave, katerih čisti dobiček gre v sklad RK. Filmi, ki so na sporedu, so velezanimivi.
Nase »ledališce
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Sobota, 23. septembra: Kacijanar. Premi-jerski abonma. Otvoritvena predstava. Nedelja, 24. septembra: Neopravičena ura.
Izven. Znižane cene Ponedeljek, 25. septembra: zaprto Torek, 26. septembra: zaprto. (Generalka) Sreda,   27.  septembra:   Hudičev učenec Premierski abonma
Kos nase zgodovine vam predočuje slovenska tragedija »Kacijanar«, delo Medveda, s katerim bo drama otvorila v soboto 23. t. m letošnjo sezono. Naslovno vlogo bo kreiral Ivan Levar. Režija je prof. Sestova. Otvoritvena predstava bo za premierski abonma.
Ne zamudite ugodne prilike, ki se vam nudi in postanite gledališki abonent. Bogat spored, nizke cene, stalen sedež po lastni izberi in plačevanje v mesečnih obrokih so prednosti abonmaja. Priglase sprejema gledališka pisarna v Drami do vitevU 23. t. m. od 10.—12. in od 15.—IT. ure.
Iz Brežic
— Popravilo mosta čez Savo hi
Z bojaznijo smo zasledovali v zadnjem času, kako opasno oksidira železna ko©r strukcija našega mosta, ki je eden naj-lepših in najdaljših v naši banoivni, saj je dolg preko pol kilometra. Banaka uprava je po predhodni licitaciji oddala deki za očiščenje in prepleskanje mostu nekemu ljubljanskemu podjetniku, ki je pričel z delom že pred dobrim tednom. Žel. konstrukcije se bodo precizno in natančno prečistile, nakar bodo oba dela mosta dvakrat pre pleskal i najbrže z zeleno-modro oljnato barvo. S tem bo dobil most povsem drugačno lice in bomo lahko nanj ponosnejšL
Alf sem prispeven za sokolski dam v Trnovem?
Mestni poffcboi moJ Občina Ljubljana
Umrla Je gospodična
t
Klara Baloh
Ljubljana, 20. septembra Ljubljanski živilski trg je zlasti zadnje dni izvrstno založen z vsemi dobrotami, ki jih je dala domača zemlja aU ki jih je bilo treba spraviti na trg od drugod. Po-■ sebno veliko ja na trgu najraznovrstnej^c 1 zelenjave, sadja ln prav v zadnjem času
dne 19. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previđena s tolažIH sv.
Pogreb blagopokojnice bo v Četrtek, dne 21. septembra 1930 ob 4. uri popoldne lz hiše žalosti, Kladežna ul. 9, na pokopališče k Sv. Krita.
Sv. mala zadušnica se bo brala v sredo, dne 27. t. m. ob %1. url zjutraj v farni cerkvi Trnovo.
LJUBLJANA — MARIBOR — BRNO, dne 20. septembra 1999.
žalujoči brat ia
Stran 4
»SLOVENSKI NARODc md*. *>. aeptemhre 1*».
SH*. 213
VVindsorski vojvoda
po treh letih v Angliji
Bivši angleški kralj se je s svojo ženo, ki jo ljubi, vrnil
v domovino
Pred dnevi se ie VVindsorski vojvoda vrnil v svojo domovino. Tri leta so potekla od dne\*a. ko se je Edvard Viti odpovedal angleškemu prestolu. Ko ;e zapustil Anglijo kot VVindsorski vojvoda, je svojim prijateljem zatrdil, da se ne bo nikoli več vrni! brez svoje žene Danes je Wallis War-field Simpsonova s svojim možem, bivšim angleškim kraljem Edvardom VIII. na Angležem.
Pred tremi leti je E*J>»ardova odločitev presenetila ves svet. Od tega dogodka so danes se je pa marsikaj spremenilo in nemogoče stvari so postale mogoče. S francoske riviere, kjer je vojvoda Windsorski nazadnje prebival kot letoviščar, je vojvod-
ski par odpotoval preko Panza do nekega
pristanišča v Rokavskem zalivu kjer je počakal na odgovor angleškega kralja Dva dni je vojvoda Windsnrski čakai na povra-tek svojega poslanca, ki je sporoćii kralju Juriju VI želio VVindsorskega vojvode, da bi se rad vrnil z ženo v Anglijo Poslanec vojvode VVindsorskega *e je z angleškim kraljem pogajal o pepojih za povratek nad dve uri. Prav natančno je bilo določeno, kako in kdaj bo prišel \Vindsorski vojvoda zopet v stik z angleško kraljevsko rodbino.
Ob mnogih prilikah ie VVindsorski vojvoda izjavil, da hoče služiti z vsemi svojimi silami svoji domovini. V prepričanju, da služi domovini, je vojvoda tudi govoril po radiu iz Verduna lani med septembrsko krizo. Vedno pa je vztrajal pri odločitvi, da brez žene, ki jo je Angležem predstavil enostavno kot «ženo. ki jo ljubi«, ne bo nikoli več stopil na angleška tla.
V sredo 13. t. m. se je vojvoda z vojvo-dmjo pripeljal čez Rokavski preliv na angleškem rušilcu. ki je pristal v Portsmoj-thu. Mesto je bilo v temi, kakor so zdaj v temi vsa angleška obmorska mes*a. Ob prihodu vojvode VVindsorskega pa so razsvetlili pristanišče. Nekaj višjih uradnikov je lahko prisostvovalo prihodu bivšega angleškega kralja, ki ga je po izkrcanju pozdravil glavni poveljnik Port«moutha s svojim štabom oficirjev in « častno četo mornarjev. Vojvoda je krepko stisnil poveljniku roko in mu predstavil vojvodinio Med tem se je zbralo v pristanišču nekaj občinstva in več mornarjev, ki so krepko vzklikali vojvodi in vojvodinji.
Nihče ne ve, kakšna naloga bo vojvodi zdaj v Angliji naložena Se vedno ie admiral angleške flote, feldmaršai angleške armade na kopnem in marša! zračne armide. kajti po abdikaciji ni izgubil vojaških činov Med svetovno vojno, ko ie bil še prestolonaslednik, je bil dodeljen v generalni Štab maršala Frencha. Ne ve se tudi. kje bo vojvoda z vojvodinjo v Angliji prebivaL Izvedelo se je samo. da se je iz Portsmou-tha napotil naravnost v London.
Prva poroka med protiletalskim alarmom
je župan izrekel poročne besede, ie so morali vsi bežati v zaklonišča
V sredo 6. septembra je opravil župan 9 pariškega okrožja prvo poroko med protiletalskim alarmom ob tulenju siren. Poročil je prvo plesalko iz Tabarina Renelv in pariškega trgovca Varesa. Ko je župan izgovarjal besede >v imenu zakona sta združena za vse življenje,« so pričele pariške sirene tuliti in so naznanjale alarm ter nevarnost protiletalskega napada.
2upan je nadaljnje besedilo civilnega poročnega obreda opustil, ter z novoporočen-cema zbežal v bližnje zaklonišče ter je
pozabil celo novoporočencema čestitati. V zaklonišču je novoporočencema Izrekel tradicionalne čestitke, na kar je mlada žena med navzočimi v zaklonišču v skladu s tradicijo nabirala prostovoljne prispevke za uboge v okrožju, kakor da ne bi grozila nevarnost vžigalnih in strupenih bomb.
Kmalu nato je bilo alarma konec, zakonca Varese pa se lahko pobahata, da sta bila prva, ki sta postala med alarmom mož in žena.
80.000 Nemcev v Angliji
Angleške oblasti imajo v evidenci vse nemške državljane, ki prebivajo v Angliji. Posebna sodišča raziskujejo dokumente in življenjske podatke vseh Nemcev v Angliji Do zdaj premoženje Nemcev v Angliji še ni bilo konfiscirano. In tisti Nemci, ki ae niso pregrešili proti angleškim zakonom o obrambi dežele, lahko še vedno zapuste Anglijo.
t      Lord  Halifax.   nekdanji   Edvard VVood, ■ polkovnik pri dragoncih v Yorkshiru, je zapustil vojaško službo, ker mu je ohro-! mela roka.
Samuel Hoare je bil med vojno na čelu vojaške Intelligence Service, potem pa v j različnih misijah v Rusiji in v Italiji.
Lord Hankev, sedanji minister brez listnice, je bil med vojno tajnik v ministrstvu.
Osebnosti v angleški vladi
Dva člana nove angleške vlade sta bila že člana Asquithove in Lloyd Georgeve vlade med svetovno vojno od leta 1914 do 1918. To sta VVinston Churchill in John Simon. Churchil je bil 4. avgusta 1914 prvi lord admiralitete, kakor je danes. John Simon je bil leta 1914 namestnik čuvarja državnega pečata, leta 1915 pa je bil angleški notranji minister. Toda ne dolgo, demisioniral je, ker se ni strinjal s predlogom o splošni vojaški obveznosti. Odšel je na fronto kot letalski oficir, kjer je bil do premirja.
Neville Chamberlain je bil med vojno župan v Birminghamu. leta 1917 pa je postal predstojnik oddelka za narodno obrambo v notranjem ministrstvu. C
Hore Belisha, sedanji vojni minister, je bil ob koncu vojne major na fronti.
Tudi bacile so evakuirali
V pariškem Pasteurjevem zavodu negujejo v največjih količinah razne vrste bacilov, ki jib uporabljajo pri i? 1 1 -vaniu serumov in cepiva proti nevarnim infekcijskim boleznim.
Ce bi sovražna letala hnrph*rdir^la Pariz, bi prebivalstvu pretila tudt ta oevarnost. da bi zaloge bacilnih kultur pri eksplozijah vrglo iz zaščitenih ir varnih krajev Zato so iz Pasteurjevega zavoda »evakuirali« tudi vse bacile. Bacilne kulture in zraven spadajoče laboratorije so preseiili iz Pariza na deželo
Zavod je zalržil tudi vse bolnišnice in lazarete z zadostmmi količinami serumov m cepiva katerega bi v prenaseljenih okrož jih in ▼ vojaškem področni zdravniki potrebovali ob morebitnem izbruhu nevarnih '^pidemu Od začetka ntnbi1*a*c»!e « Franciji ni v Parizu večjih zalog nevarnih bacilov v Pasteurjevem zavodu
Živčna vojna
se nadaljuje
Obenem s topovsko in bombno vojno ae se vedno nadaljuje tudi živčna vojna, ki je za vse bojujoče ae države svojevrsten sovražnik, proti kateremu se je težko boriti. V Nemčiji skušajo preprečiti žrtve živčne vojne z najstrožjimi kaznimi, ki lahko zadenejo poslušalce tujih radio postaj. Tudi Nemčija po načrtu obvešča po svoje s pomočjo etrskih valov Francoze in Angleže. Zaradi tega se morajo tudi Francozi in Angleži boriti proti psihološkim vojnim metodam. Francozi so objavili geslo: Zamašite si ušesa, kajti sovražnik vam govori.
Pomen živčne in psihološke vojne dandanes je posebno očit. če primerjamo današnje razmere z onimi med svetovno vojno. Od leta 1914 do 1918 se nobena država ni sistematično borila v radio vojni. Cle-menceau se je sistematično boril samo proti sovražnim vohunom z geslom: Molčite, ne zaupajte nikomur, sovražnik vas posluša!
Smrtna kazen za roparje med alarmom
Francoska vlada je Izdala odredbo, do kateri grozi smrtna kazen tistemu, ki bi hotel izkoristiti alarmno stanje ln krasti ali ropati v hišah in stanovanjih, ki 1ib prebvalci zapuste, medtem ko se ooskrt-jejo v zaklonišča in kleti.
Ker se je dogodilo pri zadnjih alarmih v Parizu več tatvin v izpraznjenih stanovanjih naiveč v nočnem času *o cto-č:r><*-' stomn'tpv    «o   -ib*a«t* v
Parizu na vseh javnih prostorih nalepile lepake z vsebino zakonska odredbe o kaznih za delikte v takem primeru.
Vsi francoski časopisi stalno objavljajo opozorilo, da grozi smrtna kazen vsakomur, ki bi hotel storiti zločine tatvine in ropanja za časa alarmov.
Seja francosko akademije
Od priče tka vojne z Nemčijo do predvčerajšnjim so člani Francoske akademije razpravljali o pomenu besede »agrume«. Določili so, naj se beseda uporablja kot beseda ženskega spola. Marsikomu se zdi, da bi francoski akademiki imeli pametnejši posel kot razpravljati o ženskem ali moškem spolu ene same francoske besede, med tem ko se bore francoske čete na fronti. V resnici pa je tako. da francoski znanstveniki, v vojnem času opravljajo svojo dolžnost kot znanstveniki in kot patrioti.
Požar na tovorni ladji
Malo pred prihodom italijanske ladje »Teresa« v Buenos Aires je nastal na par-niku požar. Ladja je pripeljala v Ameriko tovor žvepla Pristaniškim gasilcem se je posrečilo ogenj udušiti in rešiti ladjo popolnega uničenja
đta cftopro^ram
Četrtek, 21. septembra. 12: Zborovske pesmi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Iz domačih logov (radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Fester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slo-c*>nr* idr   Rudolf Kolarič). — 19: Napo-
_ 20.30: Dooet minut zav-
bave. ~— 19.40: Nac. ura: Miniat. ca telesno vzgojo is Beograda, — 20: Originalna avtearaka godba (Bratje MalenJek). — 20.45: Reproduciran simfonični koncert. 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glaeba (radijski orkester).
Petek. 22. septembra, ~12: Slove neke pesmi (plošče 1. — 12.45: poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Ženska ura: O konser-viranju (Ivanka Simonič) — 18.20: Godba grenadirske garde (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Sedanje stanje društva Rdečega križa v Jugoslaviji s posebnim ozirom na dravsko banovino (vi*, sv. Josip Skalar). — 19.40: Nac. ura: Inspekcija drž. obrambe. — 20: Koncert radijskega orkestra. — 21.10: Orgelski koncert, prof. Matija Tome. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 23. septembra. 12: Danes bodo plošče pele brez prestanka le vesele. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Danes bodo plošče pele brez prestanka le vesele. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: a) Se Ima Lager-loff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih, b) Tetka Maric ka kramlja in prepeva — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. 18.40: S poti po morju med otoki (Vladimir RegaDv). — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura: Naši srednjeveški gradovi (Anton Dobrnovič rz Zagreba. —20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Zelena bratovščina. — Lovski pisan večer. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester.
MALI OGLASI
>is»eda 50 par, davek posebej t*reKJ>ci. izjave oeseda Dtn L—
davek posebej.
:a pismene odgovore gieat mano oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo.
raz no
Beseda 90 par. davek posebej Najmanjši znesek s Din
Male oglase
ca
»Slov. H?ircd«
sprejema uprava do 9- ure dnpoirtne.
PO PK1/.NAAO NIZKIH
si nabavit* aajDo ,»t moakc DOieKfe. periic ud vsa pr&KUCn* joiaćLia pri rKBbKtRjU Ljubljana. Sv   Petra cesta 14
L I.
50 PAK £JVTLA><JII ažuriranje,   vezenjt   zavea pe-ila,    monogramov. gumbnic-Velika zatoga perja po 7.— din. ^Juiijana<, Gosposvetska c. 12.
a. t.
JUGOOUAFIKA
SVATBA NASIP/3
oglašaj
v mali oglasnik
»Slov. Naroda«
SOBE
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
OPREMLJEN O SOBO
veliko, lepo ln zračno nasproti gor. kolodvora oddam boijšemu gospodu ali gospodični takoj ali s 1. oktobrom. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2778
16CEM MAJHNO SOBO
opremljeno, s posebnim vhodom, v Trnovem ali na Guncah. Ponudbe na upravo SI. Naroda pod sSooa«. 2779
PRODAM
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
oaKHOVA JEDltCA LN MJED dobite najceneje v >Medamic, Ljubljana, Židovska ul (k
45. T
SUHE  UKlSkL, lAiiOLKA 10 Kg din 55.—. Sune oosenske češ p i je. zaboj 10 kg din 65.— t ranko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 2780
PLETENE STEKLENICE od 30 — 50 litrov — kdo una naprodaj? Ponudbe s ceno na L Oblak, Vrhnika, fivabičeva 1.
2782
POSEST
u— Din, davek posebej Najmanj« mesek u5 Utt
A KO M* IK ANO POSESTVO
lepo, ugodno naprodaj. Četrt ire od postaje Stična. — Novo gospodarsko poslopje, kjer se redi 10 govea in 8 prašičev, ter 3 zaraščene gozdne parcele. Pojasnila daje Mihael Omahen. Višnja gora. 2781
PARCELO 2OO0 kv. m. med   Vodnikovo   in Celovško cesto prodam. Poizve se v gostilni Debeljak. Dravlje. 2789
KATERA IZMED VAS Ml IZGLEDATI HLADA?
tznqfdba
IZGINJAJO GUBE
Žaat 50 k*
MftssjjJMsIi
kakor da fcts-iajja su« 3S
lat.
Nov dragoca«; W ekstrakt kožnih
/J*£tP\FT 1 fL M ce^c — ravno tok .. -ttaJm ,       i kakor vitalni eie-
lenti v koži adra-vega mladega dekleta. Odkril ga je znameniti profesor dunajskega vseučilišča, ki g« je pridobil tat skrbno izbranih mladih faveh. Ta  ekstrakt.  Imenovan »Biocsl«. je zdaj v rožnati hram si Napravite Tokalori.   Uporabljajte jo
t«        večer. V vsakem trsnutaru Vašeg«
PAI7KIIS! ■» VUm ko** -rk*1* *
rui£.ltuai stalne elemente. Vsako jutro, ko
ae zbudite, je Vaša koža jasnejša, svežja. bolj gladka — -'»j1« Cez dan uporabljajte belo. nemastno kremo Tokalon. S to preprosto nego lepote lahko vsaka žena doseže, da bo videti as deset let mlajša, ter lahko dobi čudovito kožo ln polt. s kakršno bi se mogla ponašati vseka mladenka. S hranami zs kožo Tokalon so uspešni učinki vsekakor zajamčeni, sli na s* d<
Makulaturni papir
proda
uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica itev. 5
NARODNA "TISKARNA
-
LJUBLJANA
•A P MELN1KOV.
53
ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA
ROMAŠ
— No, dobro, pa naj bo, — mu je segel Murza-jev po dolgem oklevanju v roko. Rok je točno osem in Štirideset ur Ko poteče ta rok. storim svojo uradno dolžnost.
— Hvala vam, — je dejal knez in stisnil Mur-zajevu roko. — Te usluge vam ne bom nikoli pozabil in vse življenje vam bom hvaležen za njo kot zvest prijatelj. Se eno vprašanje. — se je spomnil — ali morem verjeti, da zakonca Rvbakova ta čas nikomur ne bosta izdala te tajne?
— O tem ste lahko prepričani, za oba jamčim jaz.
—A zdaj, Ivan Grigorjevič, oprostite, toda moram se posloviti. Bodite tako prijazni in pustite me samega z njo.
— Ne, Oleg Kirilovič, tega nikar ne zahtevajte od mene. Bojim se za vas. Malo prej sem bil priča vašega živčnega napada, ko ste izgubili oblast nad seboj. Ne bojim se za njo. temveč za vas
— Ne bojte se! — je odgovoril Oleg Kirilovič mirno, — naj bo že kakršnakoli, končno je samo ženska Nikoli bi si ne dovolil položiti roke na žensko, pa naj bi se zgodilo karkoli. Pogovor z njo mi bo lažji med štirimi očmi
— In- vendar bi želel, da bi bil za vsak slučaj
v bližini, če že ne morem prisostvovati vajinemu razgovoru, — je vztrajal Murzajev na svojem. — Ce jamčite zase, ne morete jamčiti za njo, da ji ne šinila v glavo misel, odstraniti še brata kot nevarno pričo.
— O nji imam še slabše mnenje od vas. — je odgovoril knez — Po mojem mnenju je zmožna najgnusnejših dejanj — nasuti strupa v jed, inscenirati samomor, odstraniti sledove, ne bo se Da drznila storiti kai neposrednega, kar bi jo razkrinkalo Sicer oa bo razumela, da je nisem razkrinkal sam temveč, da je tu še nekdo dru 41 ki ima v rokah nepobitne dokaze proti nji. Prosim, ne nasprotujem temu, da bi ostali v sosednji s^bi. To bo c*>Io prikladnejše. Nočem preveč mučiti vase vesti, zato vam prepuščam pravico, da lahko prekršite obljubo po tem. kar boste slišali v sosedni
Murzajev je odšel v knezov kabinet Tam je sedel v naslonjač pri vratih, ki jih je pustil priprta, samo z zaveso jih je zagrnil. Kmalu je zaslišal, kako je knez pozvonil, rekoč:
— Naj pride gospodična Maharadzevova?
XXI.
— Oprostite, dragi knez, da prihajam tako pozno, — je dejala Ariadna Georgijevna že na pragu z milim, dobrodušnim nasmehom. — Dovolite, da v~tj pojasn-i. '-ie sem se zakasnila Dane« e nedeljek. torej dan. ko je bil umorjen moj ljubljeni, nepozabni knez Vsevolod. — je jela lagati. — Oprostite, toda kadarkoli spregovorim o tej smrti, vedno se mi začne tresti glas in solze mi silijo v
oči. Na policiji menda vsi z dobrodušnim Ivanom Grigorjevičem vred spe Krutega morilca namreč še vedno niso izsledili...
— Slišal sem pa, da so mu že za petami, — jo je prekinil knez. — Ponedeljek ste omenili?
— Da so mu že za petami? Kdo je morilec? Ah imajo tehtne dokaze? Kakšne? — so se vsipala vprašanja Ariadne Georgijevne.
— Ničesar ne vem  Zdi se, da je v tem nekaj romantičnega. Murzajev je bil sam presenečen Torej kaj vas je zadržalo?
— Vsak ponedeljek dam brati zadušnico za kneza Vsevoloda. Danes je pa moral duhovnik k nekomu z zadnjo popotnico in zato sem se tako dolgo zadržala. Sicer bo pa za portretiranje že pre-temno, kajne?
—Nekam preveč se zanimate za usodo mojega brata v nebeškem kraljestvu, — se je nasmehnil Oleg Kirilovič zagonetno. — Da. danes res ne bo kazalo nadaljevati portretiranje. Raje pokramljaj-va
— Takemu človeku, kakor je bil vas brat, je raj tudi brez molitev odprt. Ne molim samo zanj. temveč tudi za to. da bi si olajšala gorje Razen tega pa prosim boga — morda to sploh ni krščansko, — da bi kaznoval morilca, ker je segel po življenju našega kneza, Id je bil znan daleč na okrog kot dober in plemenit mož
— Ne vem, zakaj se mi zdi, da bo bog kmalu usliša] vašo molitev. Toda nikar ne obujajva več spominov na ta žalostni, strašni dogodek... 2e davno sem vas hotel vprašati kako vam je ugar
»RBPBOSTK   IM VAJFJNRJŠF
j al rob in obleka, ki sem vam jo poslal na bratovo željo iz Petrograda?
— Zelo, bila sem vsa navdušena nad njo.
— In kako je pristojal obleki?
— Nisem ga še dala prišiti.
— Tako, a meni je povedala neka dama, ki ji dela obleke ista šivilja kakor vam, da je videla rob že prišit in da ji je zelo ugajal.
— Torej to vendarle ni ostalo prikrito? — se je zasmejala Ariadna Georgijevna mirno. — Res je, rob je prišit in obleka gotova, toda oblekla je ne bom nikoli, ker bi bila morala prvič nastopiti v nji v družbi na dan najine zaroke.
— In to bi se bilo moralo zgoditi na svečanosti pri Celinskih, kaj ne?
— Da. Ko mi je pa pokojni Vsevolod sporočil, da se te svečanosti ne bo udeležil zaradi bolezni v vratu, sem takoj oblekla drugo obleko.
— Nekdo mi je pa povedal, da ste ga tam pričakovali in da samo zato niste plesali tretjega kola kadrilje. Kje pa imate tisto obleko?
— Kako to, kje? Doma v omari, seveda.
— Ali imate zaklenjeno? «
— Kaj pa je danes z vami, Oleg Kirilovič? Zakaj se tako zelo zanimate za mojo garderobe? Seveda imam obleko doma zaklenjeno v omari. Toda to ie stvar moje komornice.
— Človek se včasf nehote zanima za okus in jelo za malenkosti tistega, ki mu je simpatičen. V življenju ženske, posebno če je lepa, ne igra vprašanje njenih oblek zadnje vloge. Davi, ko sem se
zDrehajal med gredicami, kjer cvete mnogo novih ro"; sem se spomnil na vas. Ali liubite orhideje?
Urejuj* Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno* Fran Jeron // Za upravo In moralni dol Usta Oton Christof // Vsi v Ijubljani
Stev. 213
»SLOVENSKI NAROD«, «d*. ». septembra lttfc
Stran S
DNEVNE VESTI
— Predavateljski odsek Zveze kulturnih društev v Ljubljani vljudno prosi vse one p. p. gospode iu dame, ki bi bili v letošnji sezoni pripravljeni predavati pri društvih ZKD, da sporočijo tajništvu ZKD (Kazino U. nadstropje) svoj natančni naslov ter naslove predavanj.
— Meštrovičev spomenik viteškega Kra_ lja Aleksandra I. Zedinitelja je izdelan in je bil včeraj poslan v Split, od koder ga bodo odpravili na Cetinje, kjer bo spomenik, ki je velika umetnina mojstra Meštro-viča, prihodnji teden slovesno odkrit.
— Diploma. Slovenska dijaška zadruga v Pragi nam sporoča: Iz vrst našega članstva je bil pretekli mesec diplomiran za elektrotehničnega inženirja g. Bruno Ban-tan iz Hrastnika. Čestitamo!
— Železniška zveza Pariz—Budimpešta preko Jugoslavije. Zaradi vojnega stanja med Nemčijo in Francijo je bila ukinjena železniška zevza od Pariza čez Nemčijo do Budimpešte in Bukarešte. Od 7. septembra je v prometu simplon orient expres, ki je edina mednarodna železniška zveza med Parizom in Budimpešto. Da bi se omogočila Ugodnejša zveza med Parizom in Budimpešto, so priklopili simplon orientu vagon, ki vozi do Ljubljane, kjer se priklopi brzemu vlaku za Budimpešto. Zveza med Parizom in Budimpešto je torej zdaj obnovljena preko Jugoslavije v smeri Rakek —Ljubljana—Prage rsko—Koto rib a.
— Velika sadna razstava v Zagrebu. Zveza hrvatskih vinogradnikov in sadje-rejcev bo priredila prvo razstavo sadja banovine Hrvatske od 7. do 15. oktobra. Na razstavi bodo zastopana vsa področja sadjereje in vinogradništva. Udeleženci imajo na železnici polovično voznino. Interesenti naj se obrnejo na Savez hrvatskih vinogradara i vočera, Zagreb, RaČ-
koga uL 1.
_ Zborovanje predstavnikov naše lesne
industrije. Udruženje domače gozdne industrije je imelo na Sušaku plenarno sejo, na kateri so predstavniki lesne industrije iz vse države razpravljali o položaju, k:: je nastal zaradi vojnih zapletljajev v Evropi ter o vseh škodljivih posledicah vojnih dogodkov za naš izvoz lesa. Sprejeta je bila obsežna resolucija, v kateri zastopniki naše lesne industrije predlagajo mere za preprečenje hujših posledic zunanjih dogodkov v našem lesnem gospodarstvu.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Največ padavin so imeli v Kumboru. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 26, v Beogradu 25 v Sarajevu in Dubrovniku 24, v Zagrebu in Kumboru 23, na Rabu in Visu 20. v Ljubljani 18.2, v Mariboru 17.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.2, temperatura je znašala 11.0.
— Akcija za spojitev zagrebške trgovske in industrijske zbornice, v Beogradu se mudi predsednik zagrebške industrijske zbornice dr. Stjepan Krasnik. Predložil je ministru za trgovino in industrijo načrt za zopetno spojitev trgovske in industrijske zbornice. Dr. Krasnik je tudi predlagal, naj bi se pri banski upravi v Zagrebu ustanovil samostojen urad za zunanjo trgovino za območje hrvatske banovine.
— Triglavski doni na Kredarici je oskrbovan le do 25. septembra. Ostale Triglavske postojanke Staničeva koča, Aleksandrov dom. Vodnikova koča in koča pri Triglavskih jezerih so že zaprte. V Vratih je Aljažev dom oskrbovan do 2, oktobra, njegova okolica nudi izletnikom pestro sliko jesenske narave. Ob Bohinjskem jezeru je stalno oskrbovan »Zlatorog«, odtod je le tri ure oddaljen Dom na Konmi, ki nudi prijeten oddih v sedanjih razburljivih časih. Na črni Prsti bo Orožnova koča oskrbovana do 1. oktobra, medtem ko je Mahiarjeva koča že zaprta. Planincem z izkaznico je neoviran poset Julijskih Alp in Kamniških planin. Krekova koča na Rat tovcu ni več oskrbovana. Na Vršiču bo Erjavčeva koča odslej oskrbovana le ob sobotah in nedeljah. V Kamniških planinah je še zaprta Češka koča. Do 25. septembra pa sta redno oskrbovani koča v Jermanovih vratih in Cojzova koča na Kokrškem sedlu, od 25. septembra dalje pa le ob sobotah in nedeljah do 31. oktobra. Stalno pa so oskrbovani Dom na Krvavcu, Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini in Valvazorjev dom pod Stolom. Jesenska narava nudi obilne lepote planincem, zato pohitite v jesensko naravo. Vse informacije o planinskih izletih in postojankah dobite v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1., telefon 40-56.
— Srečanje z medvedi. iz Sarajeva poročajo, da sta dva Sarajevčana v gozdu pod Bjelašnico srečala medveda in medvedko z mladiči. Eden izmed Sarajevčanov je pripravil samokres, mladiči so se mu približali, nakar sta se Sarajevčanoma približala še stara dva. Medvedka je pograbila mladiča, ki se je najbolj oddaljil, nato pa se je medvedja družina počasi izgubila v gozd. Nenavadno srečanje z medvedi na
srečo ni imelo hudih posledic. Planinski društvo v Sarajevu pa je le opozorilo izletnike, naj ne hodijo sami brez dobreg vodnika v planine.
— Betonska ce*ta od Zagreba do Sa-ni°bora je dograjena in bo prihodnje dni izročen prometu zadnji dograjeni del ceste od Domaslovca do Samobora. Ta del nove ceste je 5 km dolg in drži mimo Samobora ter ga bodo lahko podaljšali proti Bregani in Sloveniji. Čez zimo bodo dokončana pripravljalna dela in prihodnje pomlad bodo pričeli graditi traso od Samobora proti Sloveniji.
— V Hercegovini besnijo nevihto, iz Mesta rja  poročajo   da  besnijo zadnje dni p-vsej   Hercegov ni  velike  nevihte.   V nek" terih krajih so napravile že ogromno Ške do.
— Železno rudo so od*rill pri &ibenlKu
V hribovju Trtar pri s'beniku so odkrili obsežne sloje železne rude. Nekateri S? benčani so zemliLšča z železno rudo pokupili in že Drosili za dovoljenje, da sme jo najdišča izkoriščati. Z analizo so ugotovili, da vsebuje ruda okrog 50 odstotkov železa. Te dni bodo prišli v Šiben-k domaČi geologi, ki bodo znanstveno preiskali teren, v katerem ie železna ruda
— Načrt za smotrno izkoHftčaoje jugO-siovensk*h  go7dov.  Dunajski gospodarski
list >Siidost Echo<r poroča, da ie naša vlada povabla nemške gozdarske in lesne strokovnjake, naj sodelujejo pri nač-tu za smotrno izkoriščanje jugcslovenskih gozdov. Jugoslavija ima ogromne gozdove, od skupne njene površine odpade skoraj 32 odstotkov na gozdove. Letna pro:zvodnja lesa znaša 12.4 miHjona kubikov. V lesni industriji ima investirane 3.5 milijarde dinarjev ter zaposiire stalno okrog 65.000 delavcev, v sezonah pa skupno okrog lfc-r tisoč delavcev. Ob sodelovanju nemških strokovnjakov bo Ju<roslav;ja. kakor poroča »Stidost Fcho«, eksnloatirala svoje goz dove po najmodernejših racionalnih načelih.
— Jugosloven*k<* nPrnS^i  eOspod.irSkl Od
bor se bo sestal 28. t. m. v Beo.<rradu Na dnevnem redu bo^o vsa vprašanja o trgovinskih odnosa jih med obema drŽavam" ter razmotr vanje o novem stanju v Evropi, s katerim je omejena me^3narodna trgovina.
— Lažni doktor aretiran. Zagrebška po licija je aretirala nekega Alberta L5wyjS ki je na debelo sleparil ljudi na Hrvat skem in tudi v Sloveniji. Prodala] ie v komisiji knjige denar pa je utivl. Predstav Ijal se je tudi za doktorja Alberta Ćoraka in za novinnrja.
— Tatvina gonilnih jermenov. Oni cRr ponoči je bilo vlcmljer.o na žagi IvanaRo tarja v Mošeniku pri Zagorju. Vlomilci sr odnesli dva ecn:lna jermena dolga T>o 2A in 12 m vredna 1500 din. KaJtor so ugotovili, so imeli tatovi s seboi kolesa in sc se odpeljali v smeri proti Savi.
— Oplenjena trgovina. V Lačii vasi v gornjegrai^kem okraju so vdrli neznanci v trgovino Kristine Praznik in jo dodobra oplenili. V trgovini so vse razmetali ter odnesli 10 moških srajc več kosov blaga za predpasnike, nekaj klota. več kosov blaga za ženske obleke, precej b^le.^ra platna, nahrbtnik. 3 kg žgane kave in za okrog 100 din drobiža, škoda, ki so jo vlomilci povzročili Praz^kovi. znaša blizu 4000 din. Vlomilca sta bila dva in je bil eden obut v čevlje znamke Bata z gu mijastimi podp'ati. Vlomilca sta pobegnila v smeri proti Nazarju.
— Tatvina konj&ldh. komatov. Tudi tatovi na dežel: kradejo vse, kar iim pride pod roko. Pred dnevi sta se priteDia v Za-meško na Dolenjskem dva sumljiva mlajša človeka, ki sta ostala podnevi v bližnjem gozdu ponoči pa sta odnesla posestniku Antonu Dojmoviču s kožo offiSft konjski komat. Posestniku Pavlu žibertu pa sta tatova o-^esla dva konjska komata vredna 2000 din.
— 400 fantov in deklet v pretep«, v bližini šipa^'ove železniške postaje Hm jadi v srezu Bosansko Grahovo se ie udele žilo krvavega pretepa pred dnevi okrog 400 kmečkih fantov in deklet. Po starem običaju so se fantje in dekleta iz več vasi zbrali in šli nabirat lešnike v gozd. Po končanem delu so se zbrali r«a neki t>la-noti in se zabavali s plesom in perjem. Eden izmed fantov pa *e nenadoma Eač>3 streljati s samokrrsom je dalo povod za pretep s koli, v katerem -cn sodelovali fantje in dekleta. VeČ fanto- in fno dek-e so bili težje ranjeni.
Mariborske in okoliške novice
m— Najcenejše duševno razvedrilo V Mariboru nudi abonma v gledališču. Za osem mesečnih obrokov po 25 do 42 din v parterju, po 16 do 24 din na balkonu, po 8 do 21 din na galeriji in po 12 do 47 din na ložnih sedežih dobi abonent 14 dramskih, 7 glasbenih predstav in en koncert, torej skupno 22 večerov. Ker se že bliža čas jubilejne otvoritve, se priporoča čim skorajšnji pri glas pri gledališki blagajni
m— Iz vrst rotarcev. Guverner jugoslov. rotarskega distrikta inž. Radovan Alaupo-vič iz Zagreba je posetil mariborske ro-tarce. Na kolodvoru so ga sprejeli Številni mariborski rotarči s predsednikom inž. glajmerjem na čelu. Guverner jugosloven. rotarskega distrikta je prisostoval rednemu ponedeljkovemu sestanku mariborskih rotarcev, o katerih agilnem delovanju se je guverner pohvalno izrazil.
m— Poroke. Poročila sta se gledališki igralec Ljudevit Crnobori in gdč. Draga Vrečko, zdravnik dr. Cundrč in gdč. V. pajtlerjeva. Mladoporočencem obilo sreče!
m— Nočno leKamiško službo imata ta teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi 18, ter Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1.
— Razne vesti. Na Aleksandrovi cesti sta trčila neki tovorni avto in kolesar Josip Kranjc s Koroške ceste. Pri tem je bilo kolo popolnoma razbito, d očim je kolesar po nesrečnem naključju odnesel zdravo kožo. — Na Meljaki cesti se je zgrudil na tla mestni pometač Josip Krajne in so ga morali mariborski reševalci odpremiti v bolnico. — Na sejmišču je neki konj brcnil konja posestnika Hauptmana iz Kozakov ter mu zlomil nogo. Hauptmanovega konja so morali zaklati. — V stanovanje Maksa Horiča iz Ruš se je vtihotapil neznan zlikovec, ki je odnesel oblek in perila v vrednosti okoli 800 din. Tudi po-sestnica Antonija Pavlic iz Sv. Lovrenca na Pohorju je imela nezaželen obisk. Neki tat ji je odnesel oblek in drugih predmetov v vrednosti okoli 700 din, dočim je sostanovalka Margareta Vuk oškodovana za
okoli 1000 din. — Doslej nemani aukovci so vdrli tudi v stanovanje Franca Glase r-ja na Janievi gori pri Selnici ter odnesli star srebrni denar ter 350 din gotovine.
m— Sokolski nastop v Karnnlei. V nedeljo 24. t. m. priredi odsek matičnega Sokola v Kainnici svoj prvi telovadni nastop. Dopoldne ob 9. so vaje za nastop, popoldne ob 2. pa je zbiranje za povorko pod Lorenčičevo gostilno. Odtod se razvije povorka skozi Kamnico   do telovadiača, kjer bo ob 15. telovadni nastop. Kamniški sokoli se že delj časa pripravljajo, da pokažejo, da je tudi pri njih padla sokolska nisel na rodovitna tla. Sokol Maribor ma-ica poziva vse članstvo, naraščaj in deco, elovadce in netelovadce ter Sokolu naklonjeno občinstvo, da se v čim večjem šte-ilu udeleži tega nastopa najmlajše sokol-ke edinice. Kdor ima kroj, naj pride v 'roju, ostali v civilu z znakom. Zbor vseh ? v nedeljo na omenjenem zbirališču, m— Zanimiva pravda. Pred mariborskim krožnim sodiščem teče ze več mesecev •ravda, ki Jo je vložila tvrdka »TJnio« d.
o. z. v Mariboru po svojem odvetniku lr. E. Bučarju proti tvrdki >Foxc, proiz-odnja čistil za Jugoslavijo v Mariboru, in cer  zaradi  nelojalne  reklame  in neres-ične označbe blaga. V svoji tožbi zahteva Unio« od tožene stranke 30.000 din od-kodnine. Tvrdka »Unio« toži med drugim vrdko >Fox«, ca se je poslužila v svojih 'opisih na razne zadruge navedbe, da je '00^ v domačih rokah in da nima sedaj .obenih obveznosti napram matičnim pod-
Hjem. Ta trditev pa je v smislu navedb vrdke »TJnioe neresnična. Tvrdka »Fox« e po svojem odvetniku dr. Pretnarju vlo-'la pri okrožnem sodišču odgovor na tož-">o, v kateri spocbija vse navedbe v tožbi ter dokazuje, da je podjetje  zares 100^
• slovenskih rokah. Proces je zbudil zlasti
• mariborskih trgovskih krogih veliko po-■ornost in se z velikim zanimanjem pričakuje izid te zanimive tožbe.
m—    Mariborsko    vreme. Maksimalna pmperatura 21.3, minimalna temperatura 12.5. Včeraj popoldne se je vlila ploha in 'e deževalo skoraj do večera.
m— Slovenjegoriške novice. Staroslavni rrad v Negovi. ki je bil zgrajen v 17. sto etju, so pričeli sedaj podirati in sicer na 'isti strani, kjer je lani zgorel.
m— Pobreške novice. Za lOletno vzorno človekoljubno delovanje je glavni odbor Rdečega križa odlikoval gg. Josipa Koglo-a in Danila Vez jaka s srebrno kolajno £arla Stržino Simona Letonjo in Mirk* -pelea pa s pismenim priznanjem z diplo-no. Vsi sodelujejo pri pobreškem Rdečem križu.
m— Grob pri grobu. V splošni bolnici ie :mrla žena upokojenega mizarja državnih
železnic Ana Freitag, stara 78 let. Na brežju je umrla v Stranski ulici štev. 5 zasebni ca Marija Cepe. žalujočim naše globoko sosal je.
m— Videli T»fcT"t prihranki ukradeni. Posestnik Ivan Bankovec iz Pol pri Framu je svoje prihranke hranil v neki pločevinasti škatli, ki jo je zakopal v klet.
V pločevinasti posodi je imel 1400 din. Ko je hotel priložiti nov znesek, pa je moral ugotoviti, da je škatla izginila in da jo je ukradel neznani zlikovec, ki je vso klet preiekal in prekopal. Tatvine je osumljen neki sosed, ki je očividno vedel, da shranjuje Rankovec svoje prihranke v kletnih prostorih. Orožniki so osumljenega moškega zaslišali in preiskali. Tajil je krivdo in tudi denarja niso našli pri njem.
m— Okradena odvetnlkova sena. žena mariborskega odvetnika dr. Pretnarja je najela novo služkinjo, ki jo je dobila pri tukajšnji Borzi dela. Ko je odvetnikova žena z novo služkinjo prišla v stanovanje
V Ciril Metodovi 18, je ga. Pretnarjeva za trenutek stopila v spalnico, dočim je služkinja čakala v kuhinji. Ko se je Pretnarjeva spet vrnila v kuhinjo, pa je nova služkinja izginila, z njo vred pa tudi denarnica, ki je bila v kuhinjski omari in v kateri je bilo okoli 300 din gotovine. Za tatinsko služkinjo poizveduje policija.
m— Lastno bJšo zažgal. v Krčevini pri Ptuju je zgorela domačija posestnika Franca Rojka. Zgore'a je zaloga krme in življenjskih potrebščin. Pri tem je dobil občutne opekline najemnik Josip MurSec. Orožniki so sedaj aretirali zaradi suma požiga lastnika hiše Franca Rojka. ki je priznal, da je zažgal lastno hišo. Zagovarjati se bo moral zaradi tega pred sodniki
m— Napačna Identifikacija. Poročali smo o smrtnem skoku nekega Hermana Bobeka v Dravo. Sedaj pa se je ugotovilo, da je bila identifikacija skakalca v Dravo nepravilna. G. Herman Bobe k namreč živi, pač pa je skočil v Dravo neki Viktor Jelen, ki je slučajno imel pri sebi legitimacijo g. Hermana Bobeka. Legitimacijo je Viktor Jelen odvrgel, predno se je pognal z državnega mostu v Dravo. Na ta način so oblastva domnevala, da gre za prostovoljno smrt osebe, ki je identična s sliko v odvrženi legitimaciji. Po!zvedbe pa so dognale  da temu ni bilo tako.
m — V Dravi utonil Pri Sv. Ožboltu v Dravski dolini se je šel kopat v Dravo 61 '.etn: Franc Ra^ovič. Mož je bil precej vinjen Ob reki sta čakala nanj dva tovariša ki sta nenadno opazila, kako ie izginil v valovih. Tekla sta ob obrežju Drave in posrečilo se jima je, da sta jra pri Vur bergu potegnila iz vod** b*»J* r tr*v$B je bil že mitev.
»Atek« n**r*borsk!h novff^rlev vmrl
Ob svežem grobu državnega tožilca dr. Ivana Ho]nika
Maribor   19. septembra
Nenadno je smrt pokosila njegovo živ-jenje. Se ves mlad in krepak se nam ie zdel državni tožilec dr Ivan Hojnik ko ga je nepričakovano zadela kap in ga priklenila na posteljo, s katere se ni več dvignil Ravno 1. avgusta je nastopil svoj šestte-denski dopust, ki se ga je zelo veselil To Ja prišlo je drugače Na dan, ko bi moral spet nastopiti službo, ga bodo pokopali.
Pokojni dr Ivan Hojnik" je bil izklesan iz posebnega kova. Pod našim zelenim Pohorjem se je rodil, v prelepi Zgornji Pol-skavi. 1. marca 1884 je zagledal luč sveta, študiral je v Mariboru in pozneje v št Pavlu na Koroškem, kjer je maturiral Pravne študije je dovrši] v Gradcu, kjer se je živahno in neustrašno udejstvoval v ta-moTnjcm akademskem društvu »Tabor«, kjer so se zbirali zavedni narodno radikalno usmerieni slovenski rtudontje. Tudi m'a di Ivan Hojnik je bil med njimi, in se je že v mladih letih navzel nacionalno borbenega Juha. ki ga ie preveva' skozi vse njegovo življenje 28 decembra 1Q09 je bil pripuščen v sodno prakso pri mariborskem okrožnem sodišču V juniju 1910 je bil imenovan za avskultanta, leta 1915 za sodnika v Ljubljani pozneje v Kamniku in v Postojni Po prevratu je prišel v Maribor, kjer je bi! najprej preiskovalni sodnik, pozneje državni tožilec. Na tem mestu je ostal do bolezni, ki ga je ugrabila ljubljenim svojcem, ko je bil v polni moški dobi 55 let.
Pokojni dr. Ivan Hojnik je bil pri vseh
zelo priliub^i^n Spoštovali so S« stanovski tovariši sodni uradniki ,vsi, ki so cenili njegov humor, dobrohotno vedrino. ?aliivo besedo očetovsko naklonjenost. Mnogo smo izgubili ob njegovi smrti tudi mariborski novinarji Bil nam je zelo nak'<^njen, očetovsko prijate'jski in tovari^ki. Nismo ga zaman nazivaM za svojeea »ateka* Plemeniti pokojnik je mariborskim novinarjem silno rad ustregel, če je le mogel Pa tudi prijateljske nasvete ie dajiV kadarko li se je kdo od mariborskih novinarjev obr ni' nanj s to ali ono pro'njo.
Blagega rainVega ni od''kovg'o <!am~ odločno naciona'no prepričanje amnak tudi napredno širokogrudno mišljenje. Zan;ma1 se je za vse pojave sodobn^^a živ'jenja in je bil napram vsem. s katnim* se je srečal v življenju  dober spravljiv.
Dr   Ivan  Hojnik zapušča  tri nenreskrb 'jene sinove, od katerih je prvi ocmo*olec. drugi goienec d^udeoa letnika tekst'ne šole v Leskovcu. tretji pa petošo'ec. potem
globoko  ža'ujoČO vd< vo   ki  je  po  rodu \r ogledu    in  spoštovane  2irovnikove rodbi ne v Kamniku.
Z avtofurgonom mariborskeaa mestnega pogrebnega zavoda so prepeljali zemske ostanke plemenitega pokojnika v Zgornjo Polskavo. kjer bo jutri v četrtek ob 14. pogreb iz hiše žalosti na tamošnje pokopališče
Dr. Ivanu Hoin:ku bomo ~f>r*n'Ji trajen in svetal spomin   Ža!ui'% ' »m naše
globoko sožalje!
Iz Pt -|a
Drzen vlem. V Jurovcih pri Sv Vidu se je v gosciini Pen nenadoma pojavi okoli 5. ure zjutraj nek: naznani mešk:. ki je s samokresom v roki vdrl v spalnico, kjsr £ta spaii gos: i uličar ka Kri-t:na Pen in njena hči Elza Rižner. Vkmileč je obe ženski zbudil iz spanja ter od njiju zahteval denar Preiskal je vse omare ter odnesel več oblek Napotil se je nato še v gostilniško sobo, kjer je odnesel več jest-vin. Skoda znaša din 2000. Po izv.šencm delu ie pobegnil, ter je ostala vsaka sled 7a njim brezuspešna.
Iz zasede ustreljen. V nedeljo popoldne se je napotil 24 letni gostilničarjev sin Josip Pulko iz Zetal na obisk k znancem v Pc'Jlehn'k Ko se je nomo ponoči vračal domov v letale, si ie i'.b-ai preko travnikov bližnjico. Kn je pri nekem gozdu hotel zopet zaviti na (Savno cesto, ie nenadoma za njegovim hrbtom počil strel in Pi'.lko se je smrtno zadet zgrudil na tla. Sele pozneje so naSli ranjenca vsega krvavega ob obrestnem i arku ter ga Drene-sli v bližnjo hišo, kjer so mu nudili prvo pomoč. Vsaka pomoč pa je bila zaman, ker je Pulko že nekaj trenutkov po prenosu v hišo izdihnil zaradi notranje izkr-vavitve O skrivnostnem napadu so bili takoj obveščeni orožniki, ki so odredili prenos trupla v mrtvašnico, kjer so izvršili obdukcijo Za napnda'cem pa poizvedujejo orožniki Ne ve se. ali gre za maščevanje, ali na ie bil kak divji lovec na preži za divjačino.
Zopet ogenj. Pri posestniku Francu Roj-ku v Krčevini pri Ptuju se je vnela stanovanjska hiša, ki ie do tal pogorela. S poslopjem vred so zgoreli tudi vsi poljski pridelki, razen tega pa tudi pohištvo najemnika MurSeca. Skoda znaša okoli din 30.000. Orožniki so aretirali neko osebo, ki ie osumljena, da ie oeeni podtaknila.
Padee z motorja. Pri Sv. Janžu na Dr. p. se je v noči na nedeljo pripetila huda nesreča motorista. Usodne noči je vozil t motorjem 35-letni Vincenc Stuhec iz Pobrezja pri Mariboru neko osebo iz Sv. Janza na Dr. p. v Maribor. Ko se je ponoči vračal . domov, se je na cesti zaletel v dva moto-i riata. Sunek je bil tako močan, da je Stu-
hec odletel z motorja na ;lci ter pri padcu dobil veliko rano na glavi. Obležal je takoj nezavesten. Prepeljan je bil takoj v ptujsko bolnico, vendar še vedno leži v nezavesti.
Iz Celja
—c V petek bo v Vojniku pre^o.anje živine. Selekcijsko društvo v Vojniku vabi svoje članstvo, da privede v petek 22. t m. vse plemenjake. krave, telice in mlado živino na razstavni prostor v Vojniku, kjer se bo začelo ob 8. zjutraj premo vanje živine. Ker bo ta prireditev velikega pomena za organizacijo in napredek živinoreje, naj si ogledajo premovanje tudi živinorejci iz sosednih občin. Za dobro plemensko živino so določene lepe nagrade.
—c Uraden pogon na divje svinje v loviščih Kozjega in Pilštanja bo v nedeljo 24. t. m., v primeru deževnega vremena pa v nedeljo 1. oktobra, s sestankom lovcev ob 7. zjutraj na trgu v Kozjem, Lovci so vabljeni, da se udeleže lova.
—c Propagandni atletski miting po dolžnosti bo priredila atletska sekcija SK Celja v nedeljo 24. t. m. na G lazi j i Miting bo za senior je, omladince ter iuni-orje B in C. Določene so naslednje discipline: teki na 80. 100, 400 in 1500 m, skoki v daljino, s palico in v višino ter meti krogle, diska, kopja in kladiva. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov, včlanjenih v JAS. Tekališče je dolgo 380 m, pokrito z uga-ski in ima Štiri nedvignjene zavoje. Prija vn ine ni. Prijave je treba poslati do sobote 23. t. m. na naslov: SK Celje. Celje.
—e Dve Irrvi spopada. V Gabrovcu pri Vojniku sta se v nedeljo sprla 24-letni dninarjev sin Josip Sitar iz Vojnika-okolice in 20 letni posestnikov sin Jurij Ku-kovič iz Bovi pri Vojniku. V prepiru sta izvlekla vsak svoj nož in se spopadla. Ku-kovič je zabodel Sitarja v prsi in roko. Sitar pa Kukoviča v prsi in levo nogo. Oba so oddali v celjsko bolnico.
—c Nogo mu Je zdrobilo. Na Ljubnem se je težko ponesrečil 32 letni splavar Jože Ermenc Ko je bil zaposlen na splavu, so ga stisnili hlodi in mu zdrobili levo nogo. Ermenca so prepeljali v celjsko bolnico.
Lepi uspehi VL Skrbinška v Skopijn
Ob enomesečnem gostovanju odličnega
mariborskega režiserja
Maribor, 19. septembra Kakor smo ie poročali, je sel reltaer in igralec Narodnega gledališča v Mariboru g. Vladimir Skrbinsek na enomesečno gostovanje v Skoplje. ze takoj po začetku je Sel velik uspeh, kar vse mariborske prijatelje njegove odrske umetnosti iskreno veseli. O tem uspehu prepričujejo kritike v vseh beograjskih dnevnikih.
»Pravda« piSe ob Skrbinškovem gostovanju: »Prvak mariborskega gledališča Vladimir Skrbinsek se nahaja na enomesečnem gostovanju v skopijanskem Narodnem gledališču. Skrbinsek je stari znanec skopljanskega občinstva. Postavil je komad »Hudičev učenec« od Bernarda Sha-wa in je igTal v njem glavno vlogo na splošno zadovoljstvo občinstva. Gledališka uprava je srečno izbrala ta komad za ZSr četek svojega letošnjega dela. Njegov uspeh je v prvi vrsti zasluga reZije gosta, o tem smo prepričani, a potem pOsameg-nih igralskih tovarišev. Tokrat je imela kompozicija scen enoten in izenačen slog. Vse tO je ustvarilo na odru zelo Živo at^ mosfero. Lahko smo opazili najbolj Žive scene v trenutkih življenjskega poleta, vzburjene razgibanosti ln tragike. V igri se je ollikoval, kakor smo tudi pričakovali   g.   Skrbinsek  v  vlogi revolucionarja
Richarda Dudgeona. poleg katerega ae Ja kretalo vse dejanje celo takrat, kadar ni bil na odru, ampak so ga samo občutili kot prisotnega. Na koncu lahko rečemo, da je premiera »Hudičevega učencac odigrana z upehom. a to je obenem tudi uspeh g. Skrbinška, Cigar gostovanje bo Z o žirom na to premiero ostalo dolgo v spominu gledališkega občinstva v Skop-lju.«
V sličnem smislu sta objavila primarni kritiki tudi »Politika« in »Vreme«. Prodoren uspeh g- VTaiimlrja Skrbinška ob enomesečnem gostovanju v Skoplju je hkrati uspeh nase odrske umetnosti sploh,
Kalvari]o čistilo
Nekaj umestnih pripomb in predlogov
Maribor. 19. septembra Našo prelepo Kalvarijo so začeli čistiti na vseh koncih in krajm Te vesti so veseli vsi številni prijatelji in obiskovalci naše Kalvarije. Ob tej priliki pa je potrebno, da izrazimo nekaj misli in predio »o v. ki se zdijo aktualni in koristni.
Vzemimo n. pr. prostor okoli cerkve. Tako bogat je po svojem razgledu, pa toliko revneiš* na svojem položaju. Edina klop je tukaj, pa še ta na mestu, kjer tudi ob na-"e.nš>m vremenu najbolj vleče. Sedaj prihaja čas. ko si človek, želi jutranjega in večernega zraka in sonca. Zaradi teea več klopi na vzhodni in zapadni strani!
Pa tudi t;sti umazani kot z grmičevjem in trnjem na levi strani pred cerkvijo ne dela ugodnega in prijetnega vtisa, zlasti ne na tujca, ko prihaja na vrh. pa se ustavi pred to uma7anijo. Vsaj nekoHko skrbne prizadevnosti, pa bo na mah celotna s^ka popolncma drugačna kakor je danes.
Kolčno naj Še omenimo ln znova sprožimo vprašanje razrednika. Vsaj nekaj bi morali napraviti, kar naj bi tujcu pokazalo važneiše točke Maribora ter njegove okolice Slej ko prej je nerešeno tudi vwaPa»Js prim^nepra bifeja ali Svicarije.
Potem se steza in poti, ki jih sedaj čistijo! Potrebno bi bilo izvesti tudi v zgornjem delu omrežje odvodov, zlasti tam, kier se na razoranih mestih Že od daleč ^-diio posledice deroče vode ob nalivih. Pkoraj je škoda čiščenja sredine poti. če ";so pred tem temeljito izpeljani odvodi To velja zlasti za glavno vodno pot med n^izadnio in zadnjo kapelico.
Oi*»^-«na in temeljito očiščena Kalvari-tujce. Podoba je. da Mariborčani še vas tujce. oPdoba je, da Mariborčani se vse premalo cenimo to svojo lepo sprehodno in razg'edno postojanko, ki je v neposredni bližini mesta.
\Um v Ar t si ter je vo pisarno pojasnjen
Tatinska brata sta zapravila $000 din v Zagrebu z ženskami
Maribor, 19. septembra
Poročali smo o drznem vlomu v noči na o septembra 1.1. v pisarno tvrdke J. Ar-beiter v Dravski ulici. Storilci so prišli v notranjost pisarne z dravske strani. 8 silo so odprli vrata, nato pretaknili vse kote in omare. Končno so našli ročno Železno blagajno, ki so jo kratkomalo odnesli. V blagajni je bilo 3000 din gotovine.
O drznem vlomu obveščena mariborska policija je takoj pričela s poizvedovanji ter je ubrala pravilno sled. Vloma sta bila osumljena mladeniča, ki sta se te dni sumljivo sukala okoli Arbeiterjeve hiše. Toda mladeniča sta izginila kakor kafra. Eden od obeh pa se je včeraj spet pojavil v Mariboru, kjer ga je agent tukajšnje policije aretiral. Pri zaslišanju na policiji je spočetka tajil vsako krivdo in je bil naravnost ogorčen, da so ga osumili vloma. Ko so ga pa vprašali, odkod ima novo obleko, kje je bival zadnje 14 dni ln kaj je delal, je mladenič zašel v protislovja, tako da mu ni preostalo nič drugega, kakor da je vlom priznal. I>ejal je, da je izvršil vlom skupno s svojim mlajšim bratom. Blagajno sta razbila ob Dravi, nato pa sta jo vrgla v vodo. Z denarjem sta odpotovala v Zagreb, kjer sta ga zapravila z ženskami Od ukradenega denarja sta si še kupila obleko. Ko pa jima je zmanjkal denar, sta se z zadnjimi dinarji pripeljala nazaj v Maribor.
Nekaj ur po priznanju je policija izsledila tudi mlajšega brata, ki je takoj priznal vlom. Sta to 18-letni Maka ln 10-letnl Rajmund Janufl. ki sta bila po končanem zaslišanju izročena v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča.
Iz Brežic
_ Popravilo meeta čez Save *n Krke.
Z bojaznijo smo zasledovali v zadnjem času, kako opasno oksidira železna konstrukcija našega mosta, ki je eden najlepših in najdaljših v naši banoivni, saj je dolg preko pol kilometra. Banska uprava je po predhodni licitaciji oddala dela za očiščenje in prepleskanje mostu nekemu ljubljanskemu podjetniku, ki je pričel z delom te pred dobrim tednom, žel. konstrukcije se bodo precizno in natančno prečistile, nakar bodo oba dela mosta dvakrat prepleskali najbrže s zeieno-modro oljnato barvo. S tem bo dobil most povsem drugačno lice in bomo lahko nanj ponos ne jat
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, m<k. 30. npUmm uo.
Stav. 213
Windsorski vojvoda
po treh letih v Angliji
Bivii angleški kralj se jo s svojo ženo, ki jo ljubi, vrnil
v domovino
Pred dnevi se ie Wind«orski vojvoda vrnil v svojo domovino Tri leta so potekla od dneva, ko se je Edvard VIII odpovedal angleškemu prestolu Ko je zapustil Anglijo kot \Vindsorski vojvoda, je svojim prijateljem zatrdil, da se ne bo nikoli več vrnil brez svoje žene Danes je VVallis \Var-field Simpsonova « svojim možem, bivšim angleškim kraljem Edvardom VIII. na An-gh ":em.
Pred tremi leti je r5dWrdova odV>či#ev presenetila ves svet. Od tega dogodka so danes se je pa marsikaj spremenilo in nemogoče stvari so postale mogoče. S francoske riviere, kjer je vojvoda Windsorskt nazadnje prebival kot letoviščar, je vojvod-
ski par odpotoval preko Panza do nekega pristanišča v Rokavskem zalivu kjer je počakal na odgovor angleškega kralja Dva dni je vojvoda \Vindsnr«ki čakai na povra-tek svojega poslanca, ki je sporočii kralju Juri in VI željo \Vmdsorskeca \r.jvode. da bi se rad vrnil z ženo v Anglijo Poslanec vojvode VVindsnrskr^a se je z angleškim kraljem pogajal o popojih za povratek nad dve uri. Prav natančno je bilo določeno, kako in kdaj bo prišel Windsor>ki vojvoda zopet v stik z angleško kraljevsko rodbino.
Ob mnogih prilikah ie \Vmdsorski vojvoda izjavil, da hoče služiti z -vsemi svojimi silami svoji domovini. V prepričanju, da služi domovini, je vojvoda tudi govoril po radiu iz Verduna lani med septembrsko krizo. Vedno pa je vztrajal pri odločitvi, da brez žene. ki jo je Angležem predstavil enostavno kot «ženo. ki jo ljubi«, ne bo nikoli več stopil na angleška tla
V sredo 13. t m. se je vojvoda z vojvo-d^njo pripeljal čez Rokavski preliv na angleškem rušilen, ki je pristal v Portsmou-thu. Mesto je bilo v temi. kakor so zdaj ▼ temi vsa angleška obmorska mesta. Ob prihode vojvode VVindsorskega pa so razsvetlili pristanišče Nekaj višjih uradnikov je lahko prisostvovalo prihodu bivšega angleškega kralja, ki ga je po izkrcanju pozdravil glavni poveljnik Portsmoutha s svojim štabom oficirjev in s častno četo mornarjev. Vojvoda je krepko stisnil poveljniku roko in m« predstavil vojvodin io Med tem se je zbralo v pristanišču nekaj občinstva in več mornarjev, ki so krepko vzklikali vojvodi m vojvodinjt
Nihče ne ve, kakšna naloga bo vojvodi zdaj v Angliji naložena. Se vedno je admiral angleške flote, feldmaršal angleške armade na kopnem m maršal zračne armade, kajti po abdikaciji ni izgubil vojaških činov Med svetovno vojno, ko ie bil še prestolonaslednik, je bil dodeljen v generalni Štab maršala Frencha. Ne ve se tudi. kje bo vojvoda z vojvodin jo v Angliji prebivat Izvedelo se je samo, da se je iz Portsmoutha napotil naravnost v London.
Prva poroka med f
Komaj je žnpan izrekel
vsi bežati
V sredo 6. septembra je opravil župan 9 pariškega okrožja prvo poroko med protiletalskim alarmom ob tulenju siren. Poročil je prvo plesalko iz Tabarina Renely in pariškega trgovca Varesa. Ko je župan Izgovarjal besede »v imenu zakona sta združena za vse življenje,c so pričele pariške sirene tuliti in so naznanjale alarm ter nevarnost protiletalskega napada.
Župan je nadaljnje besedilo civilnega poročnega obreda opustil, ter z novoporočen-ceroa  zbežal  v bližnje  zaklonišče  ter je
letalskim alarmom
besede, ie so morali zaklonišča
pozabil celo novoporočencema čestitati. V zaklonišču je novoporočencema izrekel tradicionalne čestitke, na kar je mlada žena med navzočimi v zaklonišču v skladu s tradicijo nabirala prostovoljne prispevke za uboge v okrožju, kakor da ne bi grozila nevarnost vžlgalnih in strupenih bomb.
Kmalu nato je bilo alarma konec, zakonca Varese pa se lahko pohabala, da sta bila prva. ki sta postala med alarmom mož in žena.
80.000 Nemcev v Angliji
Angleške oblasti imajo v evidenci vse nemške državljane, ki prebivajo v Angliji, j Posebna sodišča raziskujejo dokumente in ! Življenjske podatke vseh Nemcev v Angliji. Do zdaj premoženje Nemcev v Angliji še ni bilo konfiscirano. In tisti Nemci, ki se niso pregrešili proti angleškim zakonom O obrambi dežele, lahko še vedno zapuste Anglijo.
Osebnosti
vladi
Dva člana nove angleške vlade sta bila že člana Asquithove in Lloyd Georgeve vlade med svetovno vojno od leta 1914 do 1918 To sta \Vinston Churchill in John Simon. Churchil je bil 4. avgusta 1914 prvi lord admiralitete, kakor je danes. John Simon je bil leta 1914 namestnik čuvarja državnega pečata, leta 1915 pa je bil angleški notranji minister. Toda ne dolgo, demisioniral je. ker se ni strinjal s predlogom o splošni vojaški obveznosti. Odšel je na fronto kot letalski oficir, kjer je bil do premirja.
Neville Chamberlain je bil med vojno župan v Birminghamu, leta 1917 pa je postal predstojnik oddelka za narodno obrambo v notranjem ministrstvu.
Hore Belisha, sedanji vojni minister, je bil ob koncu vojne major na fronti.
Lord Haiifax. nekdanji Edvard VVood, polkovnik pri dragonclh v Torkshiru, je zapustil vojaško službo, ker mu je ohromela roka.
Samuel Hoare je bil med vojno na čela vojaške Intel H gene e Service, potem pa v različnih misijah v Rusiji in v Italiji.
Lord Hankev, sedanji minister brez listnice, je bil med vojno tajnik v ministrstvu.
Tudi bacile so evakuirali
V pariškem Pasteurjevem zavodu negujejo v največjih količinah razne vrste bacilov, ki jih uporabljajo pri iz^-'^vanjo serumov in cepiva proti nevarnim infekcijskim boleznim.
Će bi sovražna letala bombardirala Pariz, bi prebivalstvu pretila tudi ta nevarnost, da bi zaloge bacilnih kultur pri eksplozijah vrglo iz zaščitenih in varnih krajev. Zato so iz Pasteurjevega zavoda »evakuirali« tudi vse bacile Bacilne kulture in zraven spadajoče laboratorije so preselili iz Pariza na deželo.
Zavod je založil tudi vse bolnišnice in lazarete z zadostnimi količinami serumov in cepiva, katerega bi ▼ prenaseljenih okrož jih in v vojaškem področju zdravniki potrebovali ob morebitnem izbruhu nevarnih epidemij Od začetka mobi!izac«1e v Franciji ni v Parizu večjih zalog nevarnih bacilov v Pasteurjevem zavodu.
živčna vojna
se nadaljuje
Obenem s topovsko in bombno vojno ae še vedno nadaljuje tudi živčna vojna, ki je za vse bojujoče ae države svojevrsten sovražnik, proti kateremu ae je težko boriti V Nemčiji skušajo preprečiti žrtve živčne vojne z najstrožjimi kaznimi, ki lahko zadenejo poslušalce tujih radio postaj. Tudi Nemčija po načrtu obvešča po svoje s pomočjo etrskih valov Francoze in Angleže. Zaradi tega se morajo tudi Francozi in Angleži boriti proti psihološkim vojnim metodam. Francozi so objavili geslo: Zamašite si ušesa, kajti sovražnik vam govori.
Pomen živčne in psihološke vojne dandanes je posebno očit. če primerjamo današnje razmere z onimi med svetovno vojno. Od leta 1914 do 1918 se nobena država ni sistematično borila v radio vojni. Cle-menceau se je sistematično boril samo proti sovražnim vohunom z geslom: Molčite, ne zaupajte nikomur, sovražnik vas posluša!
Smrtna kazen za roparje med alarmom
Francoska vlada le izdala odredbo, 00 kateri grozi smrtna kazen tistemu, ki bi hotel izkoristiti alarmno stanje in krasti ali ropati v hišah in stanovanjih, ki iih prebvalci zapuste, medtem ko se ooskri-jejo v zaklonišča in kleti
Ker se je dogodilo pri zadnjih alarmih v Parizu več tatvin v izpraznjenih stanovanjih nsiveč v nočnem Času *c /ločini    vrah v      a*omn1tev    «n   ihla^-t- i
Parizu na vseh javnih prostorih nalepile lepake z vsebino zakonske odredbe o kaznih za delikte v takem primeru.
Vsi francoski časooisi stalno objavljalo opozorilo, da grozi smrtna kazen vsakomur, ki bi hotel storiti zločine tatvine in ropanja za časa alarmov
Seja francoske akademije
Od pričetka vojne z Nemčijo do predvčerajšnjim so člani Francoske akademije razpravljali o pomenu besede »agrarne«. Določili so, naj se beseda uporablja kot beseda Ženskega spola. Marsikomu se zdi, da bi francoski akademiki imeli pametnejši posel kot razpravljati o ženskem ali moškem spolu ene same francoske besede, med tem ko se bore francoske čete na fronti. V resnici pa je tako. da francoski znanstveniki, v vojnem času opravljajo svojo dolžnost kot znanstveniki in kot patrioti.
Požar na tovorni ladji
Malo pred prihodom italijanske ladje »Teresa« v Buenos Aires je nastal na par-niku požar. Ladja je pripeljala v Ameriko tovor žvepla Pristaniškim castlcem se je posrečilo ogenj udušiti in rešiti ladjo popolnega uničenja.
Četrtek, 21. septembra.
12: Zborovske pesmi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Iz domačih logov (radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slo-e<*rw**  (dr   Rudolf Kolarič). — 19: Napo-
vedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura: Minist. za telesno vzgojo iz Beograda. — 20: Originalna švicarska godba (Bratje Malenšek). — 20.45: Reproduciran simfonični koncert-22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glasba  (radijski orkester).
Petek. 22. septembra. 12: Slovenske pesmi (plošče). — 12.45: poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — le? Napovedi. — 18: 2enska ura: O konser-viranju (Ivanka Simonič) — 18.20: Godba grenadirske garde (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Sedanje stanje društva Rdečega križa v Jugoslaviji a posebnim ozirom na dravsko banovino (vi*, sv. Josip Skalar). — 19.40: Nac. ura: Inspekcija drž. obrambe. — 20: Koncert radijskega orkestra. — 21.10: Orgelski koncert, prof. Matija Tome. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 23. septembra,
12: Danes bodo plošče pele brez prestanka le vesele. — 12.45: Poročala. — 13: Napovedi. — 13.20: Danes bodo plošče pele brez prestanka le vesele. — 14: Napovedi — 17: Otroška ura: a) Selma Lager-Ibff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih, b) Tetka Marička kramlja in prepeva — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. 18.40: 3 poti po morju med otoki (Vladimir RegaUv). — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura: Naši srednje v eški gradovi (Anton Dobr. novic iz Zagreba. —20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Zelena bratovščina. — Lovski pisan večer. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester.
MALI OGLASI
c*e*eda 50 par. davek posebej Preknci. izjava oeseda Din 1.—
davek posebej.
za pismene odgovore gieue mana oglasov je treba priložit, mamino — Popustov ca male oglase ne priznamo
RAzno
00 p«*, davek poaete) Najmanju znesek S Ote
Male oglase »Slov. Narod«
•prejema uprava
dO 9. ore d o po kine.
aH) PRIZNANO NIZKIH CENAH
si narrsTiM aajooijde ooiefce, pat Ho In vas oblačila pn PRfiSKSKJO, Ljubljana, Sv. Petra ooata 14
L 2.
M PAK ENTUkN Jal Ažuriranje, vezenje zaves, perila,   monogramov,   gum bede. Velika zaloga perja po 7.— dtn. >Juiljanac, Gospoavetaka c 12.
S, T.
KLIŠEJE
JUGOGRACIKA
oglašuj
v mali oglasnik
»Slov. Naroda«
SOBE
Beseda 50 par, davek posebni Najmanjši znesek 8 Din
OPREMLJENO SOBO
veliko, lepo in zračno nasproti gor. kolodvora oddam boljšemu gospodu ali gospodični takoj ali s 1. oktobrom. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2778
IŠČEM MAJHNO SOBO
opremljeno, s posebnim vhodom, v Trnovem ali na G Unčah. Ponudbe na upravo SI. Naroda pod >Sooa«. 2779
PRODAM
00 par. davek
nese* t Dtn
OREHOVA JEDRCA LN MED
dobite najceneje v >Medarnl<, Ljubljana, Židovska uL o.
45. T
SUHE HHUSKE. JABOLKA 10 kg din 56.—. Suhe oosenake. čeeplje, zaboj 10 kg din 65.— franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 2780
PLETENE STEKLENICE od 30 — 50 litrov — kdo ima naprodaj? Ponudbe a ceno na L Oblak, Vrhnika, ftvabtčeva L
2782
POSEST
Najmanjša znesek 16 Dtn
AROND1RANO POSESTVO lepo, ugodno naprodaj. Četrt
ure od postaje Stična. — Novo gospodarsko poslopje, kjer se redi 10 goved in 8 prašičev, ter 3 zaraščene gozdne parcele. Pojasnila daje Mihael Omahen, Višnja gora. 2781
PARCELO 2000 kv. m.
med Vodnikovo in Celovško cesto prodam. Poizve se v gostimi Debeljak, Dravi je. 2789
KATERA IZMED VAS ZĐJ IZGLEDATI MLADA?
2ta« 50 ut lakko izgleda* kaaar aa Štetja}* i • ■ • 35
Ut
Nov dragoesa ekstrakt kožnih celic — ravno tak kakor vitalni elementi v koži zdravega mladega dekleta. Odkril ga je ma meni ti profesor dunajskega vseučilišča, ki ge Je pridobil tz skrbno izbrancih mladih živeli. Ta  ekstrakt,  imenovan »Baocei«. Je zdaj v rožnati hrani za kozo HfariTJIl Tokalon.   Uporabljajte   jo «ak |£ večer. V >■■■ — trenutku VaSega
Dni7Y1lCl spanja bo Vala koža srkala te rUlZrtUd! ,Htatoe elemente. Vsako Jutro, ko ae zbudite, je Vaša koža Jasnejša, svež je. bolj gladka — mrrffr Cez dan uporabljajte belo. nemastno kremo Tokalon. S to preprosto nego lepote lahko sassai žena doseže, da bo videti za deset let mlajša, ter lahko dobi čudovito kozo m polt. a kakršno bi se mogla ponašati vsaka mladenka. S hranami za kožo Tokalon so uspešni učinki vsekakor zajamčeni, ali na aa denar vrne.
Makulatura! papir
proda
uprava »Slovenskega Naroda44 Ljtabljaiia, Knafljeva alica itev. 5
NARODNA TiŠKARNA
-
LJUBLJANA
BVBŠOJM VSE VRSTE TiSKUrVOl »BBPBOSTB  fjf MAJFJNRJŠP
'A P MELN1KOV.
53
ZAGONETNA SMRT KNEZA KO ST ROV A
ROMAM
— No, dobro, pa naj bo, — mu je segel Murza-jev po dolgem oklevanju v roko. Rok je točno osem In Štirideset ur. Ko poteče ta rok, storim svojo uradno dolžnost
— Hvala vam, — je dejal knez in stisnil Mur-zajevu roko. — Te usluge vam ne bom nikoli pozabil in vse življenje vam bom hvaležen za njo kot zvest prijatelj. Se eno vprašanje, — se je spomnil — ali morem verjeti, da zakonca Rvbakova ta čas nikomur ne bosta izdala te tajne?
— O tem ste lahko prepričani, za oba jamčim jaz.
—A zdaj, Ivan Grigorjevič, oprostite, toda moram se posloviti. Bodite tako prijazni in pustite me samega z njo.
— Ne, Oleg Kirilovič, tega nikar ne zahtevajte od mene. Bojim se za vas. Malo prej sem bil priča vašega živčnega napada, ko ste izgubili oblast nad seboj. Ne bojim se za njo, temveč za vas.
— Ne bojte se! — je odgovoril Oleg Kirilovič mirno. — naj bo že kakršnakoli, končno je samo ženska. Nikoli bi si ne dovolil položiti roke na žensko, pa naj bi se zgodilo karkoli- Pogovor z njo mi bo lažji med štirimi očmi.
— In vendar bi želel, da bi bil za vsak slučaj
v bližini, če že ne morem prisostvovati vajinemu razgovoru, — je vztrajal Murzajev na svojem. — Ce jamčite zase, ne morete jamčiti za njo, da ji ne šinila v glavo misel, odstraniti še brata kot nevarno pričo.
— O nji imam še slabše mnenje od vas, — je odgovoril knez. — Po mojem mnenju je zmožna najgnusnejših dejanj — nasuti strupa v jed, inscenirati samomor, odstraniti sledove, ne bo se pa drznila storiti kaj neposrednega, kar bi jo razkrinkalo. Sicer oa bo razumela, da je nisem razkrinkal sam, temveč, da ie tu še nekdo dru41. ki ima v rokah nepobitne dokaze proti nji. Prosim, ne nasprotujem temu, da bi ostali v sosednji sobi. Tu bo ctlo prikladnejše. Nočem preveč mučiti vaše vesti, zato vam prepuščam pravico, da lahko prekršite obljubo po tem, kar boste slišali v sosedni
Murzajev je odšel v knezov kabinet Tam je sedel v naslonjač pri vratih, ki jih je pustil priprta, samo z zaveso jih je zagrnil. Kmalu je zaslišal, kako je knez pozvonil, rekoč:
— Naj pride gospodična Maharadzevova!
XXL
— Oprostite, dragi knez, da prihajam tako pozno, — je dejala Ariadna Georgijevna že na prag j z milim, dobrodušnim nasmehom. — Dovolite, da v- m pojasn*.. \je sem se zakasnila. Danes ie nedeljek. torej dan, ko je bil umorjen moj ljubljeni," nepozabni knez Vsevolod, — je jela lagati — Oprostite, toda kadarkoli spregovorim o tej smrti, vedno se mi začne tresti glas in solze mi silijo v
oči. Na policiji menda vsi z dobrodušnim Ivanom Grigorjevičem vred spe. Krutega morilca namreč še vedno niso izsledili___
— Slišal sem pa, da so mu že za petami, — jo je prekinil knez. — Ponedeljek ste omenili?
— Da so mu že za petami? Kdo je morilec? Ali imajo tehtne dokaze? Kakšne? — so se vsipala vprašanja Ariadne Georgijevne.
— Ničesar ne vem. Zdi se, da je v tem nekaj romantičnega. Murzajev je bil sam presenečen. Torej kaj vas je zadržalo?
— Vsak ponedeljek dam brati zadušnico za kneza Vsevoloda. Danes je pa moral duhovnik k nekomu z zadnjo popotnico in zato sem se tako dolgo zadržala. Sicer bo pa za portretiranje že pre-temno, kajne?
—Nekam preveč se zanimate za usodo mojega brata v nebeškem kraljestvu, — se je nasmehnil Oleg Kirilovič zagonetno. — Da, danes res ne bo kazalo nadaljevati portretiranje. Raje pokramljaj-va.
— Takemu človeku, kakor je bil vaš brat, je raj tudi brez molitev odprt. Ne molim samo zanj, temveč tudi za to, da bi si olajšala gorje. Razen tega pa prosim boga — morda to sploh ni krščansko, — da bi kaznoval morilca, ker je segel po življenju našega kneza, ki je bil znan daleč na okrog kot dober in plemenit mož.
— Ne vem, zakaj se mi zdi. da bo bog kmalu uslišal vašo molitev. Toda nikar ne obujajva več spominov na ta žalostni, strašni dogodek... 2e davno sem vas hotel vprašati kako vam je uga-
jal rob in obleka, ki sem vam jo poslal na bratovo željo iz Petrograda?
— Zelo, bila sem vsa navdušena nad njo.
— In kako je pristojal obleki?
— Nisem ga še dala prišitt
— Tako, a meni je povedala neka dama, ki ji dela obleke ista šivilja kakor vam, da je videla rob že prišit in da ji je zelo ugajal.
— Torej to vendarle ni ostalo prikrito? — se je zasmejala Ariadna Georgijevna mirno. — Res ie, rob je prišit in obleka gotova, toda oblekla je ne bom nikoli, ker bi bila morala prvič nastopiti v nji
9 družbi na dan najine zaroke.
— In to bi se bilo moralo zgoditi na svečanosti pri Celinskih, kaj ne?
— Da. Ko mi je pa pokojni Vsevolod sporočil, da se te svečanosti ne bo udeležil zaradi bolezni v vratu, sem takoj oblekla drugo obleko.
— Nekdo mi je pa povedal, da ste ga tam pričakovali in da samo zato niste plesali tretjega kola kadrilje. Kje pa imate tisto obleko?
— Kako to, kje? Doma v omari, seveda
— Ali imate zaklenjeno?
— Kaj pa je danes z vami, Oleg Kirilovič? Zakaj se tako zelo zanimate za mojo garderobe? Seveda imam obleko doma zaklenjeno v omari. Toda to ie stvar moje komornice.
— Človek se v časi nehote zanima rn okus in -e-
10 za malenkosti tistega, ki mu je si. matičen. V življenju ženske, posebno če je lepa, ne igra vprašanje njenih oblek zadnje vloge. Davi, ko sem >e ■ zDrehajal med gredicami, kjer cvete mnogo nov h rož sem se spomnil na vas. Ali NurrHe ^-Vi^A^'*
Ureiuie Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno* Fran Jaran // Za upravo in inseralTu d«J Usta Oton Christof // Vsi v Ljubljani