IZDAJA ĆT .G0RP.NTSK1 TT^FT« »URfaJUJh UKLUNISKI UUBUK . GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZVTK ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90. GLAVNI UREDNIK 24-75 • TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO VV. »vi c op, OTV V. SF.PT«"""« t962 m* 109 CIALISTlCNE NEGA LJUDSTVA ZA [7u«m rsr> nvTt\nn n mp IklJMIK )t> i I4.N <\K.IA ixn»< krat na moč zakasnil. Ljudje pač Jerneje ga je skušal prepričati, ima Filip električen motor, žai'j, radi pokramljajo, govorijo o svojih da je pač dolžnost vsakega držav- kosilnico obrahalnike, kup n"'';l-> razmerah, včasih tožijo o težavah Ijana, da prispeva za skupnost, da okopalnikov, plugov in bran. Ko-in čas hitro mine. Zlasti ga je zadržala stara ženica pri Borovni-čarjevih. Sama je ostala pri hiši. Sedmi križ že nosi in bolezen jo tare. Toda drobno delo še vse sama opravi. Pokramljala je o vsem tem se še stara Borovničevka ni temu liko garanja je manj! Tn hiša ie in tudi o denarju, ki ga je z varč- upirala itd. Nič ni pomagalo. Filip tako lepo urejena, kuhinja lepa kot nostjo prihranila in del tega tudi je hil skrajno robat in grob. Na- v gostilni. In še avto si je kupil, predvidela za davke. Zmeraj je bilo kladdl je neko brano na voz in Lepo se imajo zdaj ljudje. Toda tako. preklinjajoč odpeljal. niti s tem niso zadovoljni. Nikoli Cisto drugače pa je bilo pri Pred hišo na klopi je ostala samo se ne spomnim tolike jeze in klvtvin Filipu, J* Hara Filipova mati. Zaradi davkov kot zdaj, čeprav »Ne sprejmem, ne plačam« se razjezi!* Tako ie pravila starka. V tem času se je Fil'p znova vrnil z vozom. Jerneic ie vstal t klopi, kamor se ie HI prej usedel in znova opomnil Filipa na daukc. »Ne sprejmem in ne plačam, sem že rekel'- je znova zarobant'1 Filip in fcrnc'c >e pozdravil in odšel. Med potjo pa je razmišljal o pripovedovanju stare matere o nekdanjih in foktfaHh' VOLITVE V ALŽIRIJI V času volitev v ustavodajno skupščino Alžirije je vladal red in mir, le na področju četrte vilajc so bili ponovni incidenti. Čeprav je bil odziv na volitve med Alžir-ei različen, so prebivavei mnogih krajev čakali v vrsti, da bi prišli na vrsto. Tudi alžirski Franco/.i so se pozivu na volitve odzvali v velikem številu. #> VOJAŠKI UPOR V ARGENTINI V četrtek je uporniško poveljstvo spet zavzelo radijsko postajo v predmestju Buenos A i resa in sporočilo, da so jo letalstvo pridružilo gibanju oficirjev za »čistko v armadi« in proti diktaturi. V sporočilu, ki ga je podpisal general Ognania, je rečeno, da je cilj upora okrepiti sedanjo vlado in zagotoviti popolno izvajanje ustave. • ANGLIJA IN SISUPNI TRG Na bližnjih pogajanjih v Bruslju si bo Velika Britanija spet prizadevala zagotoviti pogoje za vstop v evropsko gospodarsko skupnost, ki bodo bolj sprejemljivi za države CommonweaItha. Na konferenci voditeljev držav Common wealtha so si te pridržale pravico končne sodbe šele tedaj, ko jim bodo y- celoti znani rezultati bruseljskih razgovorov. * GENERALNA DEBATA V OZN Kot prvi je govoril brazilski predstavnik, ki je predlagal resolucijo o takojšnji prepovedi jedrskih poskusov in zahteval, da naj Generalna skupščina podpre spomenico neangažiranih držav na ženevski razorožitveni konferenci. % NEHRU V PARIZU Pričakujejo, da se bo Indijski premier Nehru razgovarjal s francoskimi državniki predvsem o gospodarskih problemih. Se pred odhodom iz Indije je Nehru izjavil, da hi vladi Vzhodne in Zahodne Nemčije morali priznati eha drugo. S tem v zvezi je tu li dejal, da je stališče zahodnih sil do nemškega vprašanja nerealno. Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki« Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki« Ljudje in dogodki • LtiKtt* Okna »steklene palače-« na F&st River so osvetljena pozno ponoči, hodniki so postali tesni in v kadilnicah se dviga dim najboljših vrst tobaka. Letošnje zasedanje Generalne skupščine OZN se je začelo /. razbremenilnimi obeti, da je človeštvo naposled našlo kratko sapo, ki ga ne tlači 1n ne duši. Ta sapa ni olajšanje od živčnosti in groženj, od pritiska in bremen nevarnosti, ki grozijo /. uničenjem, ampak rahel premor, ki naj sprosti napete živce, da prenesejo nove in pričakovane j" v tem. da razmer na svetu ne oblikujejo lepe besede, ampak dejanja. Dejanja pa so neprimerno ležja in surova, ker je treba zanje veliko žrtvovati in prispevati. Steklena palača je - kakor nekoč potniški vlaki - razdeljena v tri razrede. Zastopniki različnih držav dobro vedo. na katera Mata morajo vstopali, da se ne pomešajo in ne delajo skrbi v razredu, v katerega ne sodijo. "Vo-zovnic i/, leta v leto ne menjajo. Vozijo se lako skozi krize in na- Generalne skupščine OZN je opustil staro in ponavljajočo napetost, preden so se lotili bistvenih točk dnevnega reda. Z izvolitvijo starega pakistanskega diplomata Zafrula Kana za predsednika sedemnajstega zaporednega zasedanja je odpadel uvodni dvoboj, ki v prejšnjih letih ni vedno viteško potekal. Izvolitev Zafrula Kana na predsedniški stolček ima majhno predzgodovino. V kroniki Združenih narodov je njegovo ime vpisano z izjemnim podvigom: v stekleni palači je imel najdaljši govor, ki je trajal 9 ur Zasedanje v stekleni palači krize. Oznaka malodušnosti in brezbrižnosti. naveličanosti in brezupnosti je hkrati obtožba hiše, ki na sedemnajstih zaporednih reprizah ni našla poti iz slepe ulice. To seveda ni krivda hiše, ampak najemnikov, ki to hišo vzdržujejo in iz nje govorijo. Za ljudi je že precej dolgo to pravljična hiša. v kateri vsi lepo govorijo, kol da bi sestavljali pravljice, dejanja pa so pogosto tako nasprotna lepim besedam. Težava peta področja, mimo stebrov z visoko napetostjo. Ta vožnja ni neprizadeta, čeprav je njen začetek vsako leto ob približno istem času in traJ* veo mesecev. Letošnje zasedanje ne napoveduje naporne vozn.ie, čeprav je po voznem redu sklepati, da ne bo vožnja dolgotrajna. Končala se bo šele ob koncu leta, ko bodo Izčrpali 89 različnih totlk dnevnega reda. Začetek letošnjega zasedanja in 15 minut, ko so obt^v-. . kašmirsko vprašanje. Ker to ^ sanje ni prišlo na dnevni tJ?** tošnjega zasedanja. je , ,N izvolitev brez očitko\ Letošnje zasedanje bo ^ dnevnega reda in Prispcps**'*' sadik na sedež Združenih tudi veliko bolj mirno, k« 1I"*JT nekatera prejšnja zasedan^ so z govorniškega odra najvišji predstavniki držav^ Po vsebinskem pregledu clan ' do podatka, ki pove. da Pr*,w,l# od trenutno perečih n°ben« vprašanj ne bo obravnav'V*lox'B-* Združenimi narodi, f-podatek seveda ne rmani***1***' mena letošnjega zasedanj vsakomur znano, da oi * berljnskega vprašanja v"^*1* Karibskem zalivu aH i med Indijo in Kitajsk" n*P*t«Mi lajskl meji ne doprin,^,"* hi»*-nju globoko naspro^" rfN'"' ampak nasprotno atastm • pripravljenost za sdo *** manjših problemih, ki hr*7uni 1 mogoče rešiti ločeno J» iih problemov, ki ljudem h i lase že vrsto let. KljuK A'° -bodo v stekleni pR|aei ^^"N ta posleni z. obravnavanjon' žilve. ustavitve jSj* sov in 1. plinni,«..!., ».m« v menični palači r, » posleni z obravnavanj*:****! i*-žitve. ustavitve jedrskll sov in z ekonomskimi ]. V sodobnem svetu: s n n*x*knr razvitim deželam. i^"?0^* novine in socialnih p.roj^!> tr*. ostalih področij Ker so se x *adivj •nov Dvorana OZN med zasedanjem legli glasovi o nujni>sti 1 p* v ustroju svetovne or?**«*«* je mogoče napovedau ^UcU, generalnega sekretarja \ Uv°Ltj r,j- k rialno. -*» V. rf* Otvoritev nove cest p I'Om - O slabih ecstah mu nad Tržičem oziroma n V 1 iV ročju pod Storžičem srno ^ šem časopisu Že veckrat V Hkrati s tem pa smo le v.*5**1' omenjali tudi načrte o ncKv^fkr;'' stah, ki bodo v tem pred«!« memben del k uresničitvi , ' rv" črtov je že dograjena nov* iz Loma na -Bleško Plaru-^**' Tiča. Čeprav je cesta doj-N,? pa so morali otvoritev cesten?** bila predvidena že za prejsl». ^* den, preložiti na Prihod^j^«!*' Seveda je otvoritev le ie K^jT?" nega značaja. Čeprav toče* %v„ za otvoritev še ni določen, vendar vse kaže. da bo ta dov^amrt prihodnjo sredo ali četrtek, SOBOTA. K «frPTPMBRA' WW .3 Ob konferenci radovifiškfh komunistov Odgovornejša vloga komunistov v gospodarskih organizacijah Nekaj dni pred II. občinsko konferenco komunistov rad o vi j i -fke komune, začela se je davi ob l url v prostorih ObLO. smo za-JJrosili eekretarja občinskega komiteja ZKS Radovljica ALBINA JENSTRLA za razgovor. •Obdobje od zadnje konference rti. maja 1961) do danes lahko occ-ajajemo kot zelo razgibano v na-1*1 političnem in gospodarskem buljenju. V delavsko samouprav-Ijtaje se nismo mogli toliko po-tUblJati, ker ni bila urejena de-Btev dohodka po delu,« je v uvodu dejal Albin Jenstrlr. 0 O katerih problemih bo predvsem tekla razprava? -Za vse napake In pomanjkljivosti, ki so v gradivu IV. plenuma CK ZKJ. bi tudi v naši občini taili konkretne primere. To pa bi bila preveč obsežno, zato se bom r tvojem referatu omejil Ie na t>a najvažnejša problema: na tIsco in delo komunistov v gospodarskih organizacijah radovljiške komune in ideološko delo v osn. •rfMuzaeijah. 8 tem pa ne mi-tlhn podcenjevati problemov s S seje ObLO Radovljica Odslej v zavod za Radovljica, 21. septembra — V »edo so se sestali odbormlkj ob-fisakega ljudskega odbora na lojenih in skupni seji. Kot najvaž-tejte lahko zapišemo ,da so med *rt»lim sprejeli predlog pogodbe • ustanovitvi komunalne skupnost« zavarovancev, potrdili pravila občinskega kmetijskega sklada, MUaovili zavod za urbanizem, Ključavničarstvu Radovljica doselili zemljišče za gradnjo poslov-tih prostorov in sprejeli gozdno-r**podarski načrt (o tem smo ob-tirseje pisali v zadnji številki). »«diem ko so dodelitev zemljišč ILP hi predlog odloka o občinskih takoah prelomili na prlhod-■js sejo. Na zadnji seji so sprejeli odločbo o ustanovitvi komunalne skup-sorti zavarovancev skupno z je-NBtffco. Zato je bilo potrebno •prejeti le pogodbo o ustanovitvi komunalne skupnosti zavarovanec, da bi se uredili odnosi med obema politično-teritorialnima trw**ma. — Območje Radovljice Hja za eno najlepših v Slovenji. Slovi zaradi prirodnih, kul-tornih m zgodovinskih znamenito-■ Postalo je turistično, obeta se vr.a magistrala. 2elezarna, Ve-n*» in druga podjetja so spre-tmjsla strukturo prebivavstva. hi to je povzročilo gradbeno tafjbanost, ki terja perspektivni ^•jsnistierii načrt tako za radovljiško kot za jeseniško komuno, tsr je bilo dosedanje delo na W področju nesistematično, so totonovili zavod za urbanizem, ki to strokovno, načrtno in hitro Vsjsl ter skrbel za območje obeh Via. — Ključavničarstvo Radov-W Je v sedanjih prostorih ^fcM)jeno~. •»■>♦'> nameravajo področja javnih služb, zakaj če bi govorili o vsem, bi bila razprava predolga in preveč splošna. Kritično in konkretno bomo razpravljali, kaj smo storili za uspešno reševanje problemov, kot so: nadaljnja decentralizacija, delitev dohodka, večja produktivnost in s tem v zvezi vprašanje združevanja in kooperacije.« m*, Bi povedali, prosim, kaj kon kretnega o združevanju? RADOVIJIŠKA KOMUNA »Najprej naj poudarim, da bo do morali komunisti odgovornejše kot doslej razpravljati tudi o in vesticijah. Prišli smo v fazo, ko nI več važno, da samo proizvajamo, temveč predvsem po kakšni ceni. Paziti bo treba, da se bo investiralo v rentabilno proizvod njo in da bodo računi pravilno narejeni. Pri investiranju se je Radovljici urbanizem zgraditi nove delovne prostore na nacionaliziranem zemljišču poleg Tapetništva, ki je po urbanističnem načrtu predvideno za tovrstno gradnjo. Na skupni seji pa so odborniki razpravljali predvsem o predlogih komisije za volitve in imenovanja. - St. S. doslej vse premalo računalo, d., proizvajamo za domače potrebe dovolj, če pa hočemo proizvodnjo razširjati, jo lahko samo še na račun izvoza. Omenim naj enega Izmed primerov takih Investicij — -Plamen« v Kropi. Ko so se pred leti začeli razgovori, v katero smer naj se razvija, so bili vsi navdušeni nad programom, ki se zdaj končuje. Bilo je zadovoljstvo, samo da se tovarna gradi — ne glede pod kakšnimi po~nji. Danes pa, ko se jc gospodarska situacija v podjetju zaostrila, danes Je jasno, da so bili Investicijski elaborati nepravilno prikazani in izsiljeni. Podjetje bo moralo zaradi hiperprodukcije vijakov za domači trg svoje izdelke v glavnem Izvažati. Na zunanjem trgu pa se prodaja s tako nizko profitno stopnjo, da bodo komaj pokrite razmeroma visoke anuitete . Prav sedaj gre za združitev Verige In Plamena. Omenim naj, da vsako podjetje ugotavlja, da bo z združitvijo prikrajšano itd. Poudaril pa bi ,da združevanje pod-jetij in Izvoz pri nas ni več stvar samo komercial oziroma strokovnih služb, temveč vprašanje splošne gospodarske politike, zato je nujno, da iz širših stališč razpravljajo tudi komunisti v podjetjih.« Dodamo naj še, kar nam je ob koncu dejal: S konkretnimi navedbami nimam namena nikogar napadati, navajam jih le v ilustracijo, da bi komunisti v podjetjih, zlasti tisti na vodilnih mestih - v prihodnje realnejše ocenjevali situacijo. In še to: na konferenci se bomo mimogrede dotaknili tudi preučenega Informiranja članov DS v tako Imenovanem knjigo-vods-kem jeziku o finančnem stanju In uspehih podjetja.« - St. S. NOVA NAPELJAVA — Skupina monterjev »Elektro • Žirovnica« se že teden dni mudi v starem delu Radovljice. Dosedanja zunanja električna napeljava Je bila namreč stara In preobremenjena, zato jo zamenjujejo z novo in močnejšo Temeljite priprave na občni zbor ObSS Samoupravni organi naj bi bili pri reševanju problemov aktivnejši 'a kratkem valu * 1'RBANIZEM RADOVLJICI! — V Radovljici so ustano-«1: zavod za urbanizem. — V trli ObLO Radovljica pa je že sekaj dni razstavljen urbanistični načrt Radovljice in Lesc, k. Je bil ie nujno potreben. Sačrt je, kot pravijo nekateri Strokovnjaki, dobro izdelan, wviar ga bo potrebno nekoliko korigirati. Med drugim: na aeidalnem kompleksu pred kopališčem bi morali dati po-idarek rekreacijskim objektom in ne stanovanjskim. Tu-t nogometno igrišče ob avtomobilski ce** "i "i r»rjmer-t*m kraju itd. t FILMA RJI NA BLED L -N Bledu se mudi ekipa du-tojtfce filmske družbe »Neue Deha film« (z uslugami za-peMke Dubrave), ki Je pred «n*vi snemala na Vršiču in v Podkorenu. Festivalna dvora-ts se je za nekaj dni spre-toselk v atelje, kjer bodo po-eaetl notranje prizore, zuna-Dje pa na samem Bledu in 'š/Ajci. — Snemali so tudi na tVOtt. Gre za avstrijski film »Vedno puSkarijo razbojniki«, k fta režira Fritz Antel, v flsvaih vlogah pa nastopata: hnl Hdrbiger jn Beograjčanka Bcbe Lončar. § 0 KOVINSKI INDUSTRI-»1 - Ne četrtkovi seji komike za razvoj kovinske indu-*rije v Radovljici so razprav-'lali v zvezi s predlogom o •JrtolHei »Verige« in »Plame-U«. Sklenili so, da bodo presedali in analizirali njihove ^smnostl do skupnosti. Kot priprava na letošnji občni zbor občinskega sindikalnega sveta Kranj je bila v sredo popoldne v delavskem domu sektorska konferenca, na kateri so obravnavali probleme, ki se pojavljajo v industriji, kmetijstvu, gradbeništvu In prometu; skratka v gospodarstvu v ožjem pomenu besede. Tako uvodni referat kakor tudi kasnejša razprava je opozorila na številne pomanjkljivosti, ki jih bo treba nedvomno čimprej rešiti. Pri tem ne* bo odveč, če omenimo, da je bila mogoče razprava zdaj pa zdaj le malo preveč načelna in se je tako ne-nehote Izognila res perečim problemom. Prav tako Pa je tudi treba priznati, da številnim diskusijam ni kaj oporekati. Ne bi na ,tem mestu ponovno analizirali vzrokov, ki so povzročili, da letos v kranjski občini nismo dosegli takih uspehov, ki smo jih dosegali prejšnja leta. Največji napredek smo dosegli pri ekonomičnosti zaposlovanja, medtem, ko se je rentabilnost poslovanja v celoti znižala. Zlasti je bilo ob koncu prvega polletja slabo stanje v industriji. Tako J« industrija povečala količinsko proizvodnjo le za 2,6 odstotka, medtem ko letošnji družbeni plan predvideva 10,2 odstotno povećanje. Ena izmed pomembnih slabosti, ki jo je jasno pokazala dosedanja praksa, je ta, da samoupravni organi premalo razpravljajo o KRANJSKI G L A S nastalih problemih in jih ne analizirajo. Mesečna poročila, ki jih podjetja pošiljajo občinskemu ljudskemu odboru, samoupravni organi ne obravnavajo. Zato bo treba tudi na tem področju narediti odločilen korak naprej. Drugi kompleks problemov pa se nanaša prav tako na stare ugotovitve, o katerih razpravljamo na teh ali onih posvetih, vendar stvar ne napreduje zadovoljivo. Tu mislimo na razne specializacije oziroma delitev dela, na preslabo raziskano tržišče in podobno. Problemov, ki jih je nakazal ta posvet, ni mogoče zajeti v tem kratkem poročilu. Dejstvo pa je, da bo treba odslej konkretno ukrepati pri reševanju vseh vprašanj in se ne zadovoljiti samo z ugotovitvami, ves nadaljnji potek pa bolj aH manj prepuščati stihijskemu razvoju. - P. TOKRAT ZARES Na minuli seji krajevne skupnosti Trboje so največ govorili o ureditvi prodajalne mesa. 2e po prejšnjih predlogih in zahtevah zborov volivcev je bilo sklenjeno, da se prodajalna mesa uredi v zadružnem domu, v prostoru, v katerem hrani KZ svoje predmete. Skladišče bodo prestavili drugam, tako da bodo z deli pričeli takoj Prodajama mesa mora biti urejena še letos. Adaptacijska dela bo delno krila krajevna skupnost, ostalo pa Mestna klavnica Kranj. Prodajalna mesa bo odprta po potrebi. Za prebivavstvo bo vsekakor velikega pomena, saj so bili kraji ob levem bregu Save vezsr na Kranj i1" Medvode. — R. STANOVANJSKE SKUPNOSTI IN PROMETNA VARNOST Na četrtkovi seji komisije za varnost v cestnem prometu pri ObLO Kranj so med drugim razpravljali tudi o ustanovitvi podkomisij za varnost v cestnem prometu pri stanovanjskih skupnostih v Kranju. Take komisije 6o letos spomladi že ustanovili pri vseh krajevnih skupnostih, ki so na sedežih krajevnih uradov. Ponekod so se dobro uveljavile, zato pričakujejo, da bo delo ustanovljenih podkomisij pri stanovanjskih skupnostih toliko bolj pomembno, ker postajata promet in varnost na cestah In ulicah mesta vedno bolj pereče ZA LEPŠI VIDEZ NA«HI UMETNIH JEZER Svet za gostinstvo in tniiatau pri ObLO Kranj je na eni Izmed svojih zadnjih sej razpravljal twH o ureditvi umetnih Jezer Crnava v Preddvoru in llanšarskega jezera na Jezerskem. Ugotovil j«, da bodo vsa dosedanja sredstva, ki so bila porabljena za ured Ho v umetnih jezer, neučinkovita. Se ne bodo vseh potrebnih del čimprej dokončali. Zato so člani sveta sprejeli sklep, naj si čimprej zagotovijo potrebna sredstva, i katerimi bi omogočili raziskovanja, da bi ugotovili v jezeru Cr-nava odprtine, skozi katere uhaja voda. Te odprtine bi bilo treba pod strokovnim nadzorstvom plombirat! in Jezero očistiti. Pri Planšarskem Jezeru na Jezerskem pa bo treba urediti okolico, da bo ta dobila res gostinsko-iuristlčn! pomen. Hkrati z ureditvijo Jezer pa naj bi dokončno rešili tudi vprašanje ribištva, ki ima nedvomno za gostinstvo In turizem velik pomen. — P. LETO PO BISERNI POROKI Preteklo nedeljo je minilo leto dni, kar sta 88-letni Anton Jakopin in njegova žena Marija, stara 85 let, praznovala pomemben življenjski jubilej — biserno poroko. Obiskali smo ju na domu v Pod-brezjah št. pO. Tam živita sama. Se vedno opravljata vsa hišna in poljska dela. Nagrajevanje v gostinstvu in v trgovini Med višinami osebnih dohodkov so še vedno velike razlike Sindikalne organizacije gostinskih in trgovskih podjetij v kranjski občini so pri nagrajevanju v tej panogi gospodarstva dosegle razmeroma zadovoljive uspehe, saj v večini tovrstnih podjetij nagrajujejo delavce po 'Hitao a!.js*»i i. doseženem uspehu oziroma prometu. Vendar pa sistem delitve osebnih dohodkov tu še vedno nI dokončno dognan In dostikrat pride do nesporazumov in velikih razlik med višinami mesečnih osebnih prejemkov delavcev v različnih trgovskih In gostinskih podjetjih. Doslej se namreč Se nobeden iamed sistemov delitve osebnih dohodkov ni pokazal sprejemljivega za daljše obdobje. Trgovske in gostinske gospodarske organizacije v večini primerov Se niso prlšJe do tega, da razvita delitev terja tudi sposobno računovodsko službo, ki beleži napake posameznikov oziroma skupin - in s tem tudi udeležbe pri razdeljevanju dohodka. Gostinska in trgovska podjetja še niso v zadostni meri sprejela priporočil občinskega sindikalnega sveta in zbora proizvajavcev glede notranjih odnosov delitve, saj na primer podatki kažejo, da je v letošnjem prvem polletju 0,1 odstotka zaposlenih v gostinstvu prejemalo do 10.000 dinarjev mesečnih prejemkov, prav tak od- stotek gostincev pa od 80 do 100 tisoč dinarjev na mesec. 2e to pove, da so razponi med najnižjimi in najvišjimi izplačanimi osebnimi prejemki v gostinstvu še vedno precej veliki, medtem ko je prav taka slika tudi v trgovini, kjer so osebni dohodki povprečno nekoliko višji v gostinstvu. Osebni dohodki delavcev v obeh teh panogah se v 'kranjski občini najčešće gibljejo od 30 do 40 tisoč dinarjev na mesec, saj toliko prejema polovica vseh trgovcev in gostincev, medtem ko od 80 do 120 tisoč dinarjev na mesec prejema dober poldrugi odstotek gostinskih in trgovskih delavcev. Vse kaže, da v teh panogah sindikalne organizacije in organi upravljanja' še niso dovolj uveljavili notranjih odnosov in bo treba napraviti preobrat do konca letošnjega leta. Sindikalne organizacije trgovskih in gostinskih podjetij bi zato morale voditi mesečne analize razdeljevanja osebnih dohodkov in sproti proučevp' merila. - J. 2 . Brez primernih delavnic Lahko rečemo, da so se zdaj šolarji po počttnlha že privadili šolskih klopi. Tekanje no travniki* In livadah se Je preneslo na šolska dvorišča in Igrišča. Leta so bila čez počitn ce nekoliko zanemarjena in Jih je treba očistiti, urediti In pripraviti, zakaj tod se ne bodo samo lovili med Šolskimi odmori, temveč na njih bodo ure telesnovzgojnega pouka. Na sliki: učenci radovljiške osnovne šole so skle-nlli, da si ga kar sami uredijo. Ali so tudi v ostalih šolah tako pridni? V ponedeljek, 17. septembra, je Je imel občinski odbor Ljudske tehnike Kranj razširjeno sejo. — Obravnavali so tehnično vzgojo na šolah. Ker je v okviru letošnjih JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER na programu v glavnem tehnična vzgoja, Ji bo treba posvetiti posebno skrb. Ugotovili so, da delo ne bo lahko, ker razen treh šol v kranjski občini ni nikjer primernih delavnic za poučevanje tehničnega pouka. Po tistih šolah, kd imajo delavnice, pa primanjkuje strokovnega kadra. Da bi imel občinski odbor LT točnej.ši pregled nad stanjem in problemi tehničnega pouka in dela krožkov, so Imenovali po- sebno komisijo, ki bo s pomočjo prosvetnega kadra ugotovila probleme, ki tarejo posamezne šole. - Ker zahteva tehnično vzgojo učencev tudi program reformirane šole, bodo ugotovitve te komisije posredovali pristojnim činiteljem za Šolstvo. Pozneje bodo podBkali najboljšo rešitev, da bodo osemletke dobile čimprej potrebne delavnice. Prav gotovo se bo pokazala tudi potreba po raznih seminarjih in tečajih za tehnični pouk. V letošnjem šolskem letu bo na razpolago precej literature za poučevanje in za delo na področju tehnične vzgoje, kar bo šolana in posameznikom nedvomno koristilo, -. B. C. Oiem zlatih in petdeset srebrnih značk Občinski odbor Rdečega križa | ki bodo znatno omilili prekomerna Jesenicah jc s svojimi 18 kra- no In nevarno zapraševanje ko-jevnimi in terenskimi organizaci- j vinarskega mesta. Prvi plinski jami RK ter številnimi podmladki ] čistilec plavškega plina bo verjet-RK. ki zelo uspešno delujejo na , no dograjen že do praznika repu-Vseh osnovnih in strokovnih So- , blike. lah v zadnjem času uspešno zaključil temeljite priprave za letošnji teden boja proti tuberkulozi. V tednu boja proti TBC bodo v jeseniški občini številna strokovna predavanja po šolah, delovnih JESENIŠKI KOVINAR kolektivih, stanovanjskih skupnostih, organizacijah in društvih, tako da bodo vsi prebivavci seznanjeni s to nevarno boleznijo in s preventivnimi ter kurativni mi posegi in ukrepi. Taka predavanja 60 prebivavcem jeseniške komune tudi nujno potrebna, kajti mnogi izmed njih so pri tež' kom in odgovornem delu v nezdravem okolju močno izpostavljeni tej nevarni bolezni. Organizacije RK so sredi pri prav za teden boja proti TBC navezale najtesnejše stike z zdrav stvenimi delavci in sanitarnimi tehniki v podjetjih. Skupna akcija bo prav gotovo dosegla svoj namen. Po šolah bodo učenci in dijaki pisali posebne šolske naloge iz te teme. Na Jesenicah in v občini 6ploh je na razpolago zadosti ustreznega propagandnega materiala, ki bo razdeljen po šolah, delovnih kolektivih, gospodarskih organizacijah in zavodih ter po razglas-nih deskah, da se bodo lahko vsi Seznanili z bojem proti TBC. Vzporedno z akcijo boja proti tuberkulozi bodo na Jesenicah zaostrili tudi boj proti alkoholizmu. V Železarni pa dokončujejo nove plinske čistilce plavškega plina, Občinski odbor RK na Jesenicah pa vzporedno s tednom boja proti TBC pripravlja tudi družabni večer za najbolj požrtvovalne krvodajavce, ki jih je na Jesenicah in v občini lepo število. Najbolj vztrajnim in požrtvovalnim krvodajavcem bodo na tem družabnem večeru, ki bo združen kulturne—zabavni m programom razdelili 8 zlatih, 50 srebrnih častnih značk in več diplom. To bo skromno priznanje onim, ki so vedno pripravljeni žrtvovati svojo kri za ponesrečene in potrebne. PRIPRAVLJAJO TURISTIČNI PROSPEKT Za prihodnjo turistično sezono pripravlja jeseniško Turistično društvo prospekte, ki bodo prikazovali turistične zanimivosti Jesenic in okolice. Prospekti bodo za sedaj izšli najprej v nakladi okoli 10.000 izvodov in bodo štiri-jezični. Prav tako pripravljata svoje prospekte tudi hotel -Pošta-« in hotel Korotan«. — M. Z. Loškim kino obiskO' vavcem nezadostno PROBLEMATIKA KINEMATOGRAFSKEGA PODJETJA V ŠK. LeKl Nekoč je v Skofji Loki "'^ obiskovavec kupil vstopnico * I večerno predstavo . . , (vsaki*8^ pač, nenavaden je le razpl*' " zgodbice). Ko je karto i*, jnid. J' vprašal prodajavko — kateri ^" je na sporedu. Dejala je, d» ški - naslova že ni utegnili povedati, zakaj prišlec jo j* ' prezirljivim glasom prekinil: hrvaški?! Naših pa ž© ne gledal. Prosim, vrnite mi dco1'1 Upravnik loškega kinemato^ skega podjetja -Šora* VL^ MOD1C mi je povedal, cla ^ mer v Skofji Loki ni osam'-i* zato tamkajšnje filmsko obč-fl5^ zasluži najnižjo oceno M*1"" ko podatki kažejo, da Wjci & obiskovavci odločno xaS^ dobre filmske 6tvaritve priC*3* n. . . t. .„ ♦» rini »ačell producentskih hiš (dela 7 vntef-5 . . t rim most čez Savo, ki bo povezoval Javornik z Blejsko Do rav te „ uveljavili odu£ii\23 Potem ko so zgradili mosi bo ' ovezoval ceslo prvega reda Podkoren-Ljubijana in most cez tudi z gradnjo odcepa cesi«. i Savo Prometno-varstvena akcija v škofjeloški občini • V/ »Ce voziš, ne pij « Največ__12 — prometnih nesreč so v prvih osmih mese cih letos povzročili vinjeni vozniki Mladina na Hrušicl je dala obračun svojega dela Uspeh na področju kulture in športa Te dni so se v jeseniški občini začele redne letne konference osnovnih mladinskih organizacij. Prvo tako konferenco so imeli preteklo soboto na Hrušicl nad Jesenicami. Omenjena osnovna organizacija LMS Je ena najboljših v jeseniški občini. Uspehe so dosegli zaradi tesnega sodelovanja z ostalimi krajevnimi organizacijami in društvi. Iz poročila predsednika je bdlo razvidno, da je bila organizacija najbolj uspešna na področju kulturne in športne dejavnosti. Organizirali so več družabnih večerov s plesom, naštu-dirali dve mladinski igri in drugo. Razen tega jim je uspelo navezati tesne stike z mladino iz Kranjske gore, Mojstrane in Podkorena. Z njimi sodelujejo predvsem na .športnem področju. Se boljše pa je sodelovanje z enoto JLA na Hrušici. Za vojake, ki so pred kratkim odslužili vojaški rok, Je mladina organizirala poslovilni večer, ki se ga je udeležilo veliko število domačinov in vojakov. Samo letos je mladina na Hrušici opravila 1129 ur prostovoljnega dela. Mladi so sodelovali predvsem pri zasipavanju vodovoda na Belem polju in urejali prostore pri domu družbenih organizacij. Vse mladinske konference bodo verjetno v jeseniški občini končane do 20 .oktobra, medtem ko bo občinska mladinska konferenca verjetno 4. novembra. — F. Ban OBRAČUN 7. OKTOBRA Občni zbor občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah bo predvidoma v nedeljo, 7. oktobra. — Nanj se na občinskem sindikalnem svetu še posebej pripravljajo. Na zadnji seji predsedstva so se med drugim največ pogovorili o novih kandidatih, ki bodo delali v naslednjem obdobju v ObSS. Sklenili so, da bodo sedanje število članov plenuma ObSS na Jesenicah občutno zmanjšali in izvolili res take ljudi, ki bodo voljni delati. V TOREK SEJA ObLO V torek, 25. septembra, se. bosta spet sestala oba zbora občinskega ljudskega odbora Jesenice. Med drugim bodo odborniki razpravljali o pripojitvi izvoznega podjetja Ribnik-export k izvoznemu podjetju -Ribarstvo« Ljubljana, nadalje bodo razpravljali o ukinitvi obrtnega podjetja -Remont-- iz Kranjske gore. Na skupni sr i i obeh zborov pa bodo med drOglAl imenovali tudi posebno kotni, ii„ za ugotavljanj« možnosti povečanja izvoza in drugo. V škofjeloški občini je ta teden odsek za notranje zadeve občinskega ljudskega odbora v sodelovanju s komisijo za varnost prometa pri tamkajšnjem avto-moto društvu pričel s ciklusom predavanj o prometni vzgoji, kar bo pomembna prometno-varstvena akcija. Frvo predavanje je naletelo na izredna zanimanje in nosi naslov -O vzrokih prometnih nesreč«. V njem občinski sodnik za prekrške IV" OS MITIC pripoveduje o lu in vzrokih prometnih nesreč lani in v prvih osimih mesecih letos. Sledila mu bodo še tri zanimiva predavanja i/, teme -varnost prometa In vzgoja voznikov«. Število prometnih nesreč je v škofjeloški občini precej visoko, saj se jih je v lanskem letu primerilo 131, od januarja do sep-tembra^letos pa že 83 (za primerjavo naj povemo, da je bilo lani v prvih osmih mesecih v občini 86 prometnih nesreč), od katerih so se tri končale s smrtjo. Najpomembnejše pri obravnavi vsake prometne nesreče je — objektivni ali subjektivni vzrok. Izkazalo se je, da so ti največkrat osebnega značaja, pri tem pa je majčešče krivec — alkohol. V pivih osmih mesecih letos je bilo v občini 12 prometnih nesreč, ki so jih povzročili vinjeni vozniki. Na naslednjem mestu vzrokov za prometne nesreče je prehitra vožnja (11), potem pa izsiljevanje prednosti In ncPtd vidnost, raztresenost (po 1°) "~ Največji objektivni vzrok M sreče so spolzka (11) in ozka ce stišča (4), medtem ko so živali na cesti povzročile eno prometno nesrečo. Samo letos je škoda, ki je nastala pri prometnih nesrečah v škofjeloški občini, znašala 5 milijonov 15 tisoč dinarjev. Vozniki motornih vozil bi se morali držati priporočila: -Ce voziš — ne pij, če piješ — ne vozi!«, pa bi Kako bodo volili delegate za občinsko konferenco SZDL Komisija za sestavo novega statuta občinskega ljudskega odbora Skofja Loka je, potem ko so se odborniki na predzadnji seji seznanili z vsebi no osnutka statuta, končala svojr delo. O osnutku nove sa občinskega delkumenta bodo sedal na posebnih sestankih razpravljali delavci gospodarskih organizacij in javnih služb, odborniki in vodstva krajevnih skupnosti, šele nato pa bodo razpravo o njem usmerili na zbore občanov, to p apredvsem zato, da bodo občinski statut lahko obravnavali skupaj z osnutkom nove jugoslovanske ustave. razmeroma gost promet. Drug zanimiv podatek pravi, da bi bilo na cestah, ki jih je v škofjeloški občini 166 kilometrov II. in III. reda, motorna vozila 130 metrov vsaksebi, če bi jih postavili v vrsto. Vendar pa promet še narašča, saj je bilo samo letos na novo registriranih 227 vozil. Med nin vozri, i^ici.i . vsemi je sedaj v občini 1452 šo- mamo, da ima vsak 19. prebivavec ferjev-amaterjev, 203 poklicni šo-motorno vozilo, kar predstavlja | fer j i in 1402 mopedista. — J. 2. Sedem volilnih enot ne bilo toliko nesreč in škode. Tako pa je bila v Skofji Loki že letos pravna obravnava proti 34 vinjenim mopedistom, 43 kolesarjem, 15 motoristom in 14 avtomobil istom. Ce računamo, da ima škofjeloška občina blizu 24.000 prebivav-cev in 1231 registriranih motornih vozil, potem iz tega povze Te dni zavarovanci z območja tržiške občine volijo svoje delegate za novo komunalno skupnost zavarovancev. Povsod je zaradi tega precejšnja razgibanost, volitve pa v večini primerov organizirajo sindikalne organizacije. Znano je, da bodo zavarovanci iz tržiške občine, skupno z zavarovanci kranjske in škofjeloške občine tvorili komunalno skupnost zavarovancev. Za to komunalno skupnost zavarovancev pa morajo zavarovanci iz tržiške občine izbrati sedem svojih pred- Spel srečanje s koroškimi Slovenci KRIZE - TVD Partizan Križe je prav gotovo eno izmed najpri-zadevnej.ših društev ne le v tržl-ški občini, temveč morda tudi v okraju, ki nenehno skrbi za čim tesnejše stike s koroškimi Slovenci. Medlem ko lahko zapiše ni o, da so srečanja Križanov in Boroveljčanov postala že tradicionalna, kaže, da bodo Križan kmalu v podobnem dobrem od nosu tudi s prebivavci St. Janža Za prvo srečanje med obojimi je zadeva že urejena In v nedeljo. 23. septembra, bodo člani TVD Partizan Križe že gostovali v St Janžu na Koroškem. Tja bo od stavnikov, ki jih bodo ^.vohh dmih volilnih enotah. Medtem ko bodo v BPT izvolili dva delegata, v Peko in Društvu upokojencev po enega, bodo člani vseh ostalih gospodarskih organizacij ustanov izvolili preostale tri odlični r«i igravci), se naSP^ navdušujejo nad osladnimi nadami« in spektakli dvofl^11 kvalitete. Posebno slab obis* j* Skofji Loki zabeležili p^ d«10^ filmih, pa naj je šlo za doW*j slabe. Skratka, škofjeloškim obiskovavcem z dobro progra^ politiko (z izborom dobrih ni ustreženo ... Rekord loške kino dvora*e z 2280 oziroma 2030 gledavci £ stavila nemška filma v n**\» vanju -Ešnapurski tiger* dijski nagrobni spomenik-. # tem ko sta na najslabši ob^'!* letela domača filma »Nebe^^I red« (160 gledavcev pri 3 ^ stavah) in -Abeceda strab^'JJ obiskovavcev, prav tako p^ 3 JjJ stavah)! Na splošno obis& filfn# predstav v Skofji Loki na*»%, delno je temu kriva tel*^> verjetno pa v večji meri P°^e tev kino vstopnic zaradi cije dvorane kina -Sora« (V ^ pu podjetja je tudi kino P^** na Trati) in 5-odstotnega ^Jjr na vstopnino občinskemu lju<'!^ mu odboru, česar so sorod n* \g jetja v nekaterih občinah °£i ščena. Januarja leto« »e r£ predstave v Skofji Lofca o& * še preko 12.000 ljudi, tebru^J* to število padlo že na 8.000. je v naslednjih treh mesec* y» šalo nekaj nad 9.000. Junija. 1*5 avgusta pa spet padlo poo *J iskovavcev. Za ilust~> in obii THŽISKI VESTNlK' delegate v treh volilnih enotah, - katerih bodo porazdeljeni vsi zavarovanci razen BPT, tovarne Peko m upokojencev. V tržiški občini je nad 4.000 zavarovancev. Razumljivo je, da je z organizacijo volitev precej dela, vendar Pa se zadeva glede tega doslej odvija kar najlepše. Lahko pričakujemo, da bodo volitve kon čane do 23. septembra, tako kot je bilo to predvideno. — F podjetje ob mesečnem Števil* *J gledavcev ustvari nekaj 900 000 dinarjev. Gledavcem bodo leto« & \ ustreči z dvema spektaklom* ameriškim »V 80 dneh okol1 <& ta« (v glavni vlogi Martine °3 in s poljskim »Križarju (po ^ imenskem Sienkiewiezevern d dovinskem romanu), bojijo za uspeh obeh letošnjih P»^5r nagrajencev »Saša* in -N*5*! vilna«, čeprav sta dobra Q Letos bodo med drugim v Loki predvajali tudi film -P°J^r ginekologa« in pretresljiVo 00 vojno dramo »Poklican ^JtT V. c« (poznana tragedija j* gujevca, kjer so Nemci pO*0 tudi učence in učitelje peteg** reda). — J. Z. Temeljite priprave Pretekli torek je v Tržiču zasedala ideološka komisija pri ObO SZDL. Člani komisije so predvsem razpravljali o večerni politični šoli, ki bo začela z delom v novembru. V razpravi so v glavnem obravnavali vsebino, ki jo »nora šola dati poslušavcem, pogovorili pa so se tudi o tem, kakšni naj bodo kandidati, ki bo- potovala vrsta orodnih telovad-1 do obiskovali to šolo. Da bi bil cev, ki bo imela samostojen na- i stop, z njimi pa bo gostoval tudi poznani ritraški trlo Ahačičev Iz Tržiča. Bržkone se bodo Križani v nedeljo pogovorili tudi za povratno srečanje, s čimer bodo dani vsi pogoji za najboljše zveze med Sentjanžanl in Križani za prihodnje. - R. F. uspeh šole kar največji, & "k prihodnji teden že tudi š& j sestanek vseh predavatelje* d večerni politični šoli. Takr*' ir bodo podrobneje pogovorili mah, ki bi morale biti v so'1 \y ravnavane ln_ tudi o oblik**- \* ko naj bi poslušavcem posr^9 << li gradivo, da bi imeli obls*'^ ci večerne politične šole o& kar največ koristi. 0 Svetloba in sence v Tržiču TROJČKI Podljubelj — Pred dnevi je imel tukajšnji kmet Zane Divjak nenavaden dogodek — njegova krava je imela tri teličke! Posebnost, kakršne ne pomnijo že dlje daleč naokoli; tako pravijo tamkajšnji domačini, pa tud^i trži ki živinozdravnik. > Zanimivo je, da je krava tokrat že desetič teletila, vendar pa 6e je zadeva prej vedno končala z enim teličkom. Vsi trije telički, ki so težki od 12 do 18 kilogramov, so zdravi in povsem normalno razviti. — F. Pred letnim obračunom Bližamo se že tistemu letnemu nejše. kar je pripisovati PPe*V* l,. «ft na vrsti redni I vse sposobnejšim ljudem v stvih teh organizacij. — j$ obdobju, ko so na vrsti letni občni zbori najrazličnejši b organizacij. Nekoliko prej kot druga leta pa bodo letos letni občni zbori občinskih sindikalnih svetov. Ponekod so občni zbori že bili, druTod pa bodo v prihodnjih dneh. Med zadnjimi je tudi ObSS Tržič, ki ie prav v teh dneh v na.iživahnejših pripravah za letni obračun, ki ga bodo člani sindikalnih organizacij v Tržiču imeli 6. oktobra. Gradivo, ki naj bi ga občni zbor obravnaval, je v glavnem že pripraviieno, zato se v zadnjih pripravah predvsem ukvarjajo I kadrovskimi zadevami. Brez pomislekov lahko ugotavljamo, da je delo sindikalnih organizacij na območju Iffl&ke 1 občine vse pomembnejše in ■tpei- PRIPRAVE ZA GRADS*0 NOVEGA MOSTU Rctnje — Ni še dolgo smo pisali, da je bolj , dotrajan most čez Bistrico f njah, ki veže cesto med K0* jem in Krizami, narasla Tt**« Bi.strica povsem izpodkopals- a promet je s tem nastala pr***^ nja ovira. Toda vse kaže. d*± zadeva urejena že v bUinjj fy hodnosti. S prvimi deli xa #J njo novega mosta so i* Prav te dni namreč utrjujejo go Bistrice v tistem predelu. *^ bo v prihodnje novi most - 5 ]' i» ** -. .-aim cantra za estetsko vzgojo otrok Obširen načrt, ki mnogo obeta Trije krožki - literarni, likov-•J ia lutkovni - ki delajo v okviri centra za estetsko vzgojo otrok Uri Pionirji knjižnici v Kranju, v prihodnjih dneh začeli z 4d«a. Ker smo o vlogi, pomenu hi nalogah samega centra za *«etsko vzgojo pred časom že pi-tt% bi se tokrat pomudili pred-Pri posameznih ki i>/ !-.ih jn ari njihovih delovnih programih. 0 kakšnih posebnih izkušnjah tal krožkov no bi mogli mnogo aspisati .saj .>o bili ustanovljeni ktos maja. se pravi v času, ko se iolsko leto nagiba h koncu. Kjub temu da jim torej ne moreno pripisati častitljive starosti *x ne posebno bogatih izkušenj. Pa smo lahko zadovoljni že z •(»tovitvijo, da je bila pobuda za lataalflo delo z otroki sploh ures- Zdaj pa si na kratko oglejmo posamezne krožke. — Literarni factek. ki ga vodi Bojan Pisk in iS beleži — tako se zdi — največ tafcuaenj, ima za seboj svoj prvi |WBl nastop. To je bil literarni aaeer ob zaključku šolskega leta. Led je prebit in ne kaže dvomi-I da se bo krožek v tem letu feerflćno Še bolj okrepil. Pred-nem pa bo združeval mlade literate in jih varno vodil po strani poteh literarnega snovanja - ustvarjanja. Seveda bodo čla-8. krožka deležni še marsičesa tragega. Spoznavali bodo mladince pisatelje (pa tudi druge) in ajfljova dela itd. Z literarnimi ve-6b1 pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Do konca koledarske-U leta bodo priredili kar dva taka večera. Prav gotovo bo po številu moč-■ejk likovni krožek. To obetajo tt lanske izlcušnje. V tem krožku s*, bodo otroci pod strokovnim vijdatvom akademskega slikarja Mana Basiste seznanjali s «11-ksakimi tehnikami, razen tega f» bodo dobili pomoč pri last-aem likovnem snovanju. Tudi li-■VOB krožek bo do konca tega leta priredil dve razstavi, in sise: manjšo v pionirski knjižnici, ♦stjo pa v mestnem muzeju. Prav gotovo pa bo najštevilnej-h kttkovna sekcija, saj združuje vrsto etvari, ki otroke Še po-■odo privlačijo. Otroci bodo *<'•-M izdelovali lutke, dramaturško •odo razđenjali tekste, priprav-bjab ter« itd. — seveda pod stro-kavtthn vodstvom Saše Kumpa. Lutkovna sekcij;« ima se posebej •atjtte načrte. Obstajajo namreč M pogoji, da bi ta krožek sča-Mas prerasel v lutkovno gledali-Me večjega obsega. Tudi lutkarji N sf naprtili dve nalogi: do konta leta morajo pripraviti dve lutkovni igrici. — ki ie vmesna misel. Vsekakor kdo vd trije krožki v tesni med-itbojai povezavi in dopolnjeva-tjjpg konaplekisno obravnavali Vtefetko vzgojo otrok. Začetek ie tu -in vsak začetek k težak, zlasti če moramo vse opraviti z lastnimi mi.'. Da pa je center za estetsko vzgojo otrok prepuščen zgolj lastnim močem in iznajdljivosti, pa tudi ni nobena skrivnost. Po dosedanjih i/fc.ušnjah sodeč sc šole za to vrsto dela z otroki sploh ne menijo. Šolskim vodstvom se menda ne zdi vredno niti seznaniti otroke z omenjenimi krožki in še manj, da bj otrokom sodelovanje v krožkih priporočala. Na dlani pa je. da bi prav sole lahko bistveno vplivale na vpis šolarjev v krožke za estetsko vzgojo. S. S. Igra senco in valov (Foto: F. Perdan) Pred sezono kulturnoprosvetne dejavnosti v radovljiški občini V kulturno-prosvetua društva čimveč mladine V radovljiški občini so že pričeli s pripravami na bližnjo sezono kulturno prosvetne dejavnosti. V ta namen je občinski svet Svobod in prosvetnih društev na nedavni seji predsedstva s pred, sedniki Svobod obravnaval vse potrebno v zvezi s pripravami na občne zbore .ki se bodo v občini zvrstili v oktobru in prvi polovici novembra. Pred letošnjo sezono kulturno-prosvefnega dela čakajo društva in Svobode nekatere posebne naloge in novosti. V teku bo namreč priprave za široko obravnavo o združitvi vseh kulturnih institucij v eno združenje. V radovljiški občini deluje 17 Svobod in prosvetnih društev s 1930 člani. V upravnih odborih so doslej delali 203 odborniki. Najmočnejše društvo v občini je Svoboda v Bohinjski Bistrici, saj žrdružujo 300 članov. To društvo js? bilo,v roifTi^sezoni tudi maj-Jbpf d?lavnW. , . * *i Ujri Na zadnji «eji sekretariata * predsedniki Svobod so sprejeli nekaj sklepov v zvezi s pričetkom sezone. V vseh društvih bodo mora! i v najkrajšem času sklicati seje upravnih odborov in obravnavati z njimi progTame dela, Jd jih bodo sprejeli občni zbori. V pripravah na zbore bodo skupaj B njimi sestavljali sporede praznovanj .proslav in slovenosti za vse leto. Le tako bo mogoče; doneči sodelovanje in načrtnost. Posebno vprašanje, ki mu bodo morali upravni odbori Svobod posvetiti vso pozornost, je vključevanje mladih ljudi v društva In ustanavljanje sekcije mladih glede na njihovo dejavnost in zanimanje za določene zvrsti kultuf-no-prosvetnega dela. Vključevati bi bilo treba že mladince ali pio-niirje višjih razredov osnovnih sol. Pri tem bi se morali povezovati s šolniki, ki bi v t«*m pojedu lahko pomagali Svobodam. Pridobivati bo treba mladino od 14 leta dalje. Kot posebno novost v letošnjem letu bodo po sklepu občinskega sveta vse Svobode vodile kartoteko za svoje članstvo. To je potrebno zavoljo boljšega pregleda in zaradi smotrnejše kadrovske politike za vodstva društev in Svobod. Znano je namreč ,da mnoga društva premalo skrbijo za vključevanje ljudi, ki so že obiskovali različne tečaje .medtem ko vodilnega kadra v društvih občutno manjka. Predvsem sposobnega kadra, saj čedalje večja razgibanost kulturnega življenja terja res spretna, razgledana in sposobna vodstva. Gospodarska komisija je v minulem letu opravila pregled stanja vseh prosvetnih domov in opreme v dvoranah, klubih in knjižnicah. Na podlagi razpoložljivega gradiva pripravlja obširen program najnujnejših del, ki Jih bo treba opraviti, da ne bi bilo delo Svobod in društev ogroženo ali celo onemogočeno. Celotni elaborat bodo predložili v razpravo občinskemu ljudskemu odboru. - J. B. Cena uspeha Pod naslovom »Ne za ceno finančne«:* uspeha« Je S. S. dne 18. g. objavil kritične pripombe na račun uprizoritve »Miklove Zale« na prostem v Begunjah. Osnovna misel je preprosta: ne-kvalitete ne »nore opravičiti noben finančni uspeh. Strinjam se. Toda vsaka medalja ima dve plati, problem, ki ga načenja S. 8., pa najbrže celo več. Letos Je gasivsko društvo v Begunjah slavilo visok jubilej obstoja in dela. V spored, ki naj bi bil tudi prosvetna manifestacija In turistična zanimivost, so vključili. tudi uprizoritev Spicar-Jeve ljudske Igre »Miklova Zala« (na prostem). Morda iZbira dela res nI bila najbolj posrečena, toda režiser, ki ni samo mlad. temveč tudi razumen, se je znal izogniti celi vrsti slabosti, ki jih ima igra. Zato je uprizoritev ostala na nivoju ljudske igre; ob vsej zav-zet osti in požrtvovalnosti številnega ansambla pa je bila vse prej kot »površno pripravljena«. Ne glede na formalne kvalitete ali nekvalitete je izžarevala tisto tipično slovensko igravsko radoživost, ki ogreje in osvoji. Kaj več ni mi niti namen Begunjčanov — In *rfe izreden naval publike (in izredno naklonjeno vreme) — jih je spod bodel k zamisli o gostovanju Celjanov in pohvale vredni misli o nekakšnih poletnih prireditvah. Ce se je k temu pridru- žil še (pri kulturno-prosvetnih prireditvah tako redek) finančni uspeh, potem .. . Potem gre Begun jčanom vse (priznanje za njihovo zaminol. pogum, organizacijsko sposobne^, delavnost in uspeh (tudi finančni!). Bodimo veseli njihove iniciative in če začetek vsem ni bil povsem po volji, poskrbimo, da bo v prihodnje vse prav in v rodu. Izkušnja kaže, da so take prireditve potrebne, nujne in celo finančno donosne. Begunjčani so to zagrabili in prihodnjič bo marsikaj drugače. Vprašati se moramo, kdo bi jim dal priznanje za ves trud in delo in kdo bi jim kril deficit, če bi recimo ne »Mi-klovo Zalo«, temveč drugo, denimo zelo zelo kvalitetno delo tik pred predstavo pokvarila nevihta? In če je toliko ljudi pri-slo gledat prav »Miklovo Zalo*, potem so temu najmanj krivi Begunjčani. Begunjčanom samim pa samo tole v premislek: kaj ne bi nova gasilna brizgama, za katero je sredstva pomagala zbrati tudi »Miklova Zala-, mogla najti streho kje drugje kot pa v edini dvorani, ki jo Begunje premorejo? Se bo kdaj kakšen jubilej. Se bo treba zbirati igravce za to in ono prirVditev in š* bo zaželena čim številnejša publika! Do takrat pa jc treba ukrhHi tudi zanje. B. CebulJ Iz okvirnega repertoarja Prešernovega gledališča Na zadnji .soji umetniškega ive-ta Prešernovega gledališča je bil končno sprejet letošnji okvirni repertoarni načrt dramske sekcije m »Odra mladih-. Gledavcem se obetajo 3 izmed naslednjih odrskih tekstov: Tone Brulin -Psi«, Marin Držič Du-brovniške vragolije«, Matej Bor "-Kolesa teme«, Vojimil Rabadan »Kadar se ženski jezik ne suee-Marjan Matković »Na koncu poti« in morebitna noviteta. Mladini bo igraviski ansambel skušal ustreči z enim izmed naslednjih tekstov: Erik Fos »Plešoči osliček- in Pavel Golia »Srce igračk«. Oder mladih bo v toj sezoni pripravil dve deli. Repertoarni nacrt tvorijo naslednja dela: Igor Torkar »Atomski diktator«, Djor-dje Lebovič - Aleksandar Obreno-novič »Nebeški odred« in »Robinzon in dekleti«. Prva premiera dramsku sekcij« bo okrog 26. oktobra. Pripravili bodo dramo Toneta Brulina »Psi«,' ki se loteva problema rasne diskriminacije. Drugo premier«, ki bo 16. novembra, bo naškidlral -Oder mladih«, 15. decembre, pa bo premiera mladinske igre. Začetek letošnje gledališke sezone v Prešernovem gledališču je zakasnil domala za cel mesec. — Vzrok je v tem, da je novi TJO gledališča začel z delom nekoliko Pozno, kar je vplivalo tudi na de-lo umetniškega sveta pri izboru repertoarja. Vrzel v začetku sezone bo zapolnila Drama z gostovanjem. Ljubljanski gledali seniki se bodo predstavili kranjski publiki 12. oktobra. - S. IZ VSEBINE NAŠIH RAZGLEDOV Naši razgledi - štirinajstdnevnik, ki obravnava razna politična, gospodarska in kulturna vprašanja, bodo letos izšli še 22. septembra. 6. in 20. oktobra. 3. in 24. novembra ter R. in 22. decembra. Gradivo zadnje številke Naših razgledov pa obravnava: Drago Mehora: »Soje se povezniejo s proizvodnjo.- Avtor govori o eksperimentu, ki so ga v preteklem šolskem letu izvedle številno osnovno .šole pa tudi nokat« i o gimnazije - namreč vključevanje učencev v delo v proizvodnih cn-spodarskih organizacijah in različnih tovarnah. - Vlado Vo-dopiveo razmišlja »O vlogi in organizaciji odvetništva« (leze in antiteze). - V. P.: -Vrednotenje vrednot.« Avtor govori p sestanku slavistov na Bledu, ki so obravnavali pereča vprašanja današnje, slavistike - od novega pravopisa, nekaterih specializiranih jezikovnih tem do literamo-leorc-tičnih in literarnozgodovinskih problemov. - Publikacija priob-čuje še: O. L. Znanost in socializem; Franc Jerman: Kibernetika kot filozofski problem; France Brenk: Puljsko impresije III; Franc Zadravoc: Povojna literarna kritika jn esejistika; Boris Paternu: Sodobna slovenska lirika; Viktor Smolej; O proučevanju slovstva v narodnoosvobodilnem boju; Ilelga Glušič: Pregled povojne slovenske proze. Razen tega prinašajo Naši razgledi se vrsto drugih zanimivih sestavkov. Crigorij BAKLANOV Seženi zemlje » Roman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga ko izdala v knjigi »Poslušaj, bataljonski poveljnik, hodiva prijatelja, daj mi skorije. V bunkerju imaš odvečen par, dobro vem. V četi ne morem y»icakovati bos — zaradi uglede. Slednjič sem vendar četni poveljnik. In Nemec bo jutri napadel, Kako naj pri ljudeb pričakujemo borbeno moralo, če si poveljnik že poprej sezuje čevlje in togavice?« —......, -■, .......... L .. i~" * »Kako veš, da bo jutri napadel i'« »Ha, pa vidva, mar ne vesta?« Maklecov me pogleda, potem Babina pa spet mene. *Mar res ne vesta?« Iz zavetišča stopi eden izmed radiotelegraflstov. Maklecov mu strogo pomaha. •Takoj izgini!- In po kratkem premolku: »Jutri bo Nemec nai' bdel. Me vlečeta za nos ali res nista ničesar slišala? Na obvezoval' Uto govorijo vsi le o napadu. Slišal sem jih in pomislil: kako nah Maj ležim tukaj... poklical sem bolničarja. Eden. izmed njih ti k ve« čas vojne bori na obvezovališču. Živi ko mucka ob peči. Torej.'sem rekel, ,pridi som. Ijubčck. Imaš tobaka?' Pokadila sva, tftnofrede povedano, kadi častniški tobak. ,In zdaj,' sem rekel, jezuj škornje.' Začel sc jc obotavljati! ,Le počasi, počasi! Lahko k vzamem k sebi v četo.' Takoj si je prostovoljno sezul škornje.«' labin ga ogleduje z nasmejanim obrazom. *hh, Maklecov, Maklecov, tako mehke čudi sem, ta te je re- •lo pomeni, da dobim ikornje,« pristavi Makkcov. Na desnem krilu zaropotajo strojnice, naše in nemške. Nekaj raket šine v zrak. Babin vstane. »Tako, vso srečo!« Njegova dlan jc večja in krepkejša kot moja. Menda zato, ker sem mlajši. Potem vpraša: 0 JI*-**** »Kako .k- s teboj, verjameš v slutnje?« »Tako pač,< odvrnem. »Slutnje ne varajo. Živali. • na primer, pravočasno zaslutijo nevamoet. Mislim, da bo znanost tudi to razjasnila.« • "VBKBDQI^[ V »Meniš, da bo tudi to razjasnila ..pravi in se napeto zamisli. Pogleda me v oči: »Danes mi Nemec ni všeč, Posvaril sem vodne ! poveljnike. Da bi nam jutri le nc pripravil godlje! Saj kc razumeva: s strelivom ne bomo stedili. Pehota mora čutiti, da ima podporo.« Odhaja v prodorni svetlobi raket, »kozi koruzo, komaj šepaje, s palico v roki. Pri njegovih nogah se ko tiha senca plazi pes. Maklecov gre za njim, v zdravi roki prenaša škornje za jermenček, pa bosonog brodi po travi. Velika, rumena zvezda žari visoko nad temnim gozdom. Nekoč je Maklecov igral na kitaro, Rita pa je sedela na zemlji z rokami na kolenih in z zaprtimi oČmi.'Ni še zapela, toda v njej je pesem že Vvenela. Takrat je visela rumena zvezda nizko nad zemljo. Odtlej I živi v mojem spominu. Svetlejša in večja je ko druge zvezde. Vsako I noč vzide. Rad jo opazujem. Proti jutru je tema gostejša. Tanki so utihnili. Črički prepevajo I v travi in zrak odmeva od njihove pesmi. Nebo nad vzpetinami sc počasi odtrga od* zemlje, čudne stvari I štrlijo kvišku, podobne pošev postavljenim brzojavnim drogovom. I Zapiha veter. Zvezde utripajo in bledijo. Prvi radiotelegrafist spi I skrčen v jarku, drugi sc bori s spancem in bedi pri oddajniku. Po k prečuti noči jc utrujen in bled. Počasi se dani. Rosa je osvežila zrak, na obrazu ćutim vlago. Plašči in lasje so vlažni. Ko pogladim hladno brzostrelklno kopito, je dlan mokra. In zdaj vidimo, da so brzojavni drogovi v resnici topovi z na-vpik obrnjenimi cevmi. Odkrito stojijo na vzpetini. Tako nihče ne postavlja topov. In ko prvi sončni žarek z rečne strani posije na cevi, spozna-• mo, da ne gre za nemške, temveč naše 15,2 centimetrske havbice. Na dvignjene cevi so obesili topniearje. Dobro jih vidimo skozi dvo- kraki daljnogled. Brez pasov, bosonogi, ko da so poskušali s prsti doseči tla, loke jim visijo ob telesih, glave so se povesile na ramena — takšni sc enakomerno pozibavajo v vetru, z obrazi, uprtimi proti nam in vzhajajočemu soncu. Nemci so najbrž pripeljali topove, zaplenjene na sosednjem mostišču pa jih postavili na vzpetino. Potem so prek ustij vrgli vrvi in obesili topničarje, da M nas zastrašili. Ura je pet. Spustim sc v bunker. Nad mizo pn steni visi ura: prinesli so jo možje iz baterije onkraj Dnjestra. Nad številčnico je par svetlih oči. Nihalo se ziblje, bela očesca hitijo veselo z leve v desno: tik-tak, tik-tak. Nenadoma opazim, da sedim I komolci, oprtimi na kolena, pa prižemam dlani k sencam. Urno poiščem lobak in si zvijem cigareto. Le kako sem se spozabil pred možmi! Iztegnem se na hrbet in Icadim. Nad menoj visi tanek opaž, nad njim je plast zemlje. Vzdržala bi le lahko granato. Težek izstrelek jo bo porušil. Smo res zgubili sosednje mostišče? Poskušam si predstavljati, kako so obešali naše liudi. Najbrž prav tedaj, ko sva z Babinom sedela in sc pogovarinla. In le pol kilometra dalje 80 jim dali vrv okrog vratu pa dvignili cevi kot pri streljanju na veliko razdaljo. Možje so bili bosonogi. Sprva so sc dvignile le c<-vi, notem se je napela vrv in slednjič so sc ljudje odlepili s t •' Čemu se ljudje v takšnih trenutkih ne branijo? V roke jjjm potisnejo lopato pa si sami kopljejo grob. In pri tem imuio v rokah železne lopate! Za kaj gre: za ponižnost ali neizmeren prezir? Marsikdo umre s pesmijo na ustih. Med salvami vzklikajo zanosne besede, ki jih nihče nc sliši. Cemu se ne branijo? Pravijo., da ljudje celo v plinskih celicah ostanejo ljudje. Matere, stisnienc v lesnem prostoru, poskušajo otrokom zagotoviti več prosfnrg du bi jih ne obšla slabost. Tam v temi, kjer plin in smrt davita ljudi, Lamovšek, blok NB Kranj 3827 Prodam kravo s tretjim teletom - Sp. Bela 29, Preddvor , 3828 Prodam 3 uporabna kompletna okna 1,50 krat 82 cm. - Naslov v oglasnem oddelku 3829 Prodam 10 pr. metrov suhih bukovih drv. - Nomenj 42', Bohinjska Bistrica 3830 Prodam motor Roller — 125 cem s prevoženimi 1500 km in avto Izeta — 300 cem z dvema sedežema. — Informacije pri vratarju v Begunjah 3831 Prodam nova borova garažna vrata 200 x 190 cm. - Okroglo 12 3832 Prodam vola, primernega za pleme in nekaj suhih macesnovih plohov. - Anton Resman, Pr"-proše 1. Podnart 3333 Prodam dobro ohranjen moped. — Terezija Lukanc, Sp. Duplje 60 3834 Prodam posnumalnik za mleko, kapacitete 1000 litrov, novejši tip, na motorni pogon. — Sp. Brniki 1, Cerklje 3835 Prodam stiskalnico In mlin za sadje, RO-litrski (koš). - Sp. Brniki 1, Cerklje 3836 Prodam zazidljivo parcelo in 12 i metrov »terra gume« za tla. — Britof 19 3837 1 Prodam kompletni »špindel« za stiskalnico za mošt. — Franc 2e-rovnik, Valburga 14, Smlednik 3838 Prodam namizno »Hanau« višinsko sonce, »Solux« ogrevalni aparat in usnjen plašč. — Regin-Čeva 3, Kranj 3839 Prodam Primo — 175 cem, zaradi bolezni. - Izgubljeno aktovko od Visokega do CerkelJ, vrniti na naslov v oglasnem oddelku 3840 Prodam televizor Grundig — 2 programa, avtomatik in gospodinjski pletilni stroj Matador 8/100. - Vrhunc, Lesce 124 3841 Prodam dobro ohranjeno motorno kolo znamke »Ziindapp« — 200 kub. centimetrov, po zelo ugodni ceni. - Naslov v ogl. odd. 3842 Ugodno prodam kredenco, zaboj ca premog, posteljo in nočno omarico. - Naslov v oglasnem oddelku , 3843 Prodam kravo, ki bo v kratkem teletila. - Luže 14 3844 Ugodno prodam kanarčke vseh vrst. - Golnik 44 (pod pralnico) 3845 Prodam zazidljivo parcelo 1600 kv. metrov na dva ali tri dele v Cirčah pri Kranju. Voda in elektrika 6ta na parceli. — Naslov v oglasnem oddelku 3846 Prodam slamoreznici v dobrem stanju - Britof 11 3847 Dva vola — 3 in 4 leta stara, po izbiri, za pleme, prodam. — Vin-dišar. Sr. Bitnje 78 3848 Cenjene goste obveščam, da je gostilna Lakner na Kokrici od 17. do 30. t. m. zaprta 3769 Iščem majhno, neopremljeno sobo. Plačam do 6.500 dinarjev. -Pot na kolodvor 1, Kranj 3795 Oddam garažo v najem. — Naslov v upravi 3791 Čiščenje in razkuževanje žita rmo pričeli vsak dan od 6. do 15. ure v strojni remizi Strahinj — kot vsako leto. — Kmetijska zadruga Naklo 3794 OBVESTILO! Ponovno obveščam stranke, da je zlatarska delavnica ob sredah In sobotah zaprta. — Rangus, Kranj 3796 V najem vzamem garažo v centru Jesenic. — Naslov oddati v podružnici Glasa na Jesenicah 3^13 Studenta iščeta kakršnokoli honorarno zaposlitev v dopoldanskem času. — Ponudbe oddati nod »4 ure« 3814 Uradnica išče prazno aH opremljeno sobo v Skofji Loki ali Kranju. — Naslov v oglasnem oddelku 3815 Iščem sobo in kuhinjo od Tržiča do Kranja. Dam dobro nagrado. — Naslov v oglasnem oddelku 3816 Izgubljeno aktovko s plaščem od Škofje Loke do Kranja, vrniti Janku Sitarju, klepar. Stara Loka 1 3317 Cirili Ladlha čestitata k srečnemu dogodku in ji želita vse najboljše - Marjan in Rajko Pe-neš 3318 Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu. Dam hrano in stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku 3819 Mizarskega pomočnika takoj sprejme Anton Kos, Mizarstvo Kranj. Huje 3 3820 Izgubljene ključe v Naklem, vrniti na naslov v oglasnem oddelku 3821 Krojaško vajenko sprejme ta-takoj. Po potrebi tudi v oskrbo. — Ivan Mali, Letence 4, Golnik 3822 Sobo s tremi posteljami oddam. — Naslov v oglasnem oddelku 3823 Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu. Nudim sobo. Naslov v oglasnem oddelku 3824 30-letni fant želi spoznati dekle od 20 do 25 let. - Ponudbo oddati pod ►>Resno«< 3851 Iščem starejšo žensko za varstvo dojenčka v dopoldanskem času. — Naslov v oglasnem oddelku 3852 Mizarja za pomoč za nekaj dni, nujno rabim. Naslov v oglasnem oddelku 3853 Delavka ali upokojenka dobi sobico in hrano za pomoč v gospodinjstvu. - Vprašati v nedeljo popoldne, Partizanska 13, pritličje 3854 Od Kokrice do Vopovelj Izgubljeno jopico lastnik lahko dvigne v Lahovčah 29 3855 Nudim stanttvnnje d'!a':inji gimnazije za pcfrV»l ob isti uri. Otro?*| dirnii-.: Pod Obe tekmovanji bosta na igrišču pred osnovno šolo »Franceta j Javornik in roanrtrt Prešerna«. Pomerile se bodo eki- | deskah se je dvoboj kcmTa °«» pe Besnice, 2abnice, Visokega, go šahistov Podnarta rs * «n Naklega, Križev in Dupelj. Naj- | tri se bodo Podr boljše tri bodo prihodnjo nedeljo moštvom Kranja. - T **>či Upravni odbor podjetja »GORENJKA« - tovarna Lesce pri Bledu *<>koi *rjih razpisuje v smislu čl. 18., 19. in 20. Pravilnika o delovnih raz^ prosto delovno mesto šefa prodaje in nabave Pogoj: srednja šolska izobrazba in vsaj 5 let prav na takem delovnem mestu v gospodarski organ Osebni dohodki po pravilniku o osebnih dohodkih' Stanovanja ni na razpolago. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Sporočamo vsem članom ZB NOV, da je 6. sep. tembra 1962 v Hollywoodu umrl JANEZ OLIP častni član ZB NOV Radovljica Radovljica, 20. septembra 1962 Mestni odbor ZR NOV Radovljica